245
Narodno gospodarske stvari
Trgovinska in obrtna zbornica.
Due 18. t. m. imela je trgovinska in obrti) zbornica sejo pod predsedstvom g. Josipa Kušarja. v navzočnosti vladnega zastopnika c. kr. dvornega svetnika g. grofa Rud. Chorinskega in naslednjih gg. zbornikov: Otomar Bamberg, Ivan Baumgartner, Iv. Nep. Hora k (podpredsednik), Alfred Le d eni g, Karol Luckmann, Mihael Pakič, Vašo Pet riči 6, dr. J. P o k 1 u k a r, Jos. Ribič, Fr. S a r k in Jarnej Žitnik.
Gosp. predsednik konstatuje sklepčnost zbornice, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika današnje seje gg. Iv. Baumgartnerja in V. Petričiča.
I.    Zapisnik slednje seje se odobri.
II.    Gosp, Alf. L edeni g poroča o ukazu vis. c. k. trgovinskega ministerstva z dne 28. februarija 1884., št. 2416. Ta ukaz se glasi: Poslanec pl. Pacher predložil je poslanski zbornici državnega zbora v 14. dan decembra 1882 1. po 90 drugovih podpiran predlog, s katerim se je zoornica povabila, naj sklene:
a)  Izda naj se poseben zakon, glaseč se, da mora vse blago, katero pride v trgovino v zaprtih zavitkih, tako, da se pri navadnem kupu njih vsebina ne prešteva zopet, ne tehta ter ne premerja, imeti na zavitku zaznamenovano množino na natančno razviden način ter da je prodajalec pod regresom proti pošiljavcu jamči za prav naznanjeno vsebino;
b)  naj se za izdelke tekstilne industrije, kateri se tržijo v motkah (štrenah) in pri katerih je naznanilo množine praktično neizvedljivo, določi postavna dolgost štren, katera bi ugajala tržnim potrebam posamičnih vrst blaga;
c)  naj se v kazenski zakonik vzprejme določba, glaseča se, da po producentih in prekupnikih izvršeno zavijanje obrtnih izdelkov, katero ima namen, po svoji kakovosti in izvršbi, zapeljati kupujoče občinstvo, se kot goljufija kaznuje;
d)  vlada se pozivlje, da se v zmislu avstro-ogerske carinske in trgovinske zveze sporazumi s kralj, ogersko vlado, da ta predlogoma a) in b) enake postavne predloge tudi v ogerskem zastopu spravi na dnevni red.
Gospodarski odsek državnega zbora, kateremu se je oni predlog izročil, je postavil pododsek, da se posve-
246
tuje o predlogu, in ta pododsek je predložil uže gospodarskemu odseku svoje poročilo.
V tem poročilu se je pododsek izjavil, da se soglaša s predlogom a) ter je dotični postavni predlog poslanca Pacherja, naj se naznani množina pri blagu, katero pride v trgovino v zavitkih, priporočal, naj se predloži zbornici. Glede predloga b) je povdarjal pododsek gospodarskega odseka, da ta zakon zahteva konkretno rešitev različnih predvprašanj ter dalje zahteva pri izvedbi, osobito glede prometa z inozemstvu natančno poznanje dotičnih odnošajev in veliko previdnost pri for-muliranji njegovih določb. Pododsek se je torej zadovoljil v tej točki s tem, da je postavil nekatera vodilna načela ter jih odel v obliko resolucije, po kateri bi se, če jo vzprejme odsek in poslanska zbornica, zahtevalo od vlade, da izdela zakon.   Vsebina te resolucije slove:
„Vladi se naroča, da skrbi, da se kolikor možno kmalu sklene zakon o dolgosti štren in o oznamenilu dobrotnosti prej in cvirnov. Ta zakon naj bi obsegal naslednja načela:
1.   Za ves tuzemski tržni promet se za vse vrste predenin določajo obligatorne dolgosti štren in ozname-nila dobrotnosti;
2.   kot pravilo se postavi metrično-decimalna numeracija po enoglasnih sklepih štirih mednarodnih kongresov za numeracijo prej;
3.   dokler se ne prepove uvoz drugače razdeljenih prej v avstro-ogersko carinsko ozemlje, se izrecno normirajo do zdaj navadne reelne dolgosti štren in ozna-menila dobrotnosti kot postavno dovoljene izjeme;
4.  vse druge, osobito krajše dolgosti štren, se v tržnem prometu prepovedo ter se policijsko kaznujejo dotičniki;
5.  potrebna svoboda prometa v direktnem importu drugače razdeljenih prej, da se izdelavajo in potem izvažajo, se bode po posebnih postavnih propisih varovala;
6.  naposled se normira dolžnost, naznaniti množino in številke dobrotnosti pri prejah in cvirnih v trdih zavitkih enako splošnemu postavnemu predlogu v dotičnih policijsko-kazenskih določilih".
Vlada, od katere se zahteva, da se peča tudi s to zadevo, ne zanikava, da se ne nahajajo nedostatnosti, katere se omenjajo v Pacherjevem predlogu in se v njegovem spisu: „Zakonito varstvo proti obrtnim ponared-bam. Dunaj, 1882.", obširno razpravljajo in katere je 1882. 1. pri dolenje-avstrijski trgovinski in obrtni zbornici zborujoča enketa konstatirala. Pripravljena je zaradi tega vlada in spozna za svojo dolžnost, da se ukrenejo naredbe, katere branijo konsumente pred goljufnim počenjanjem , pred katerim se sami braniti ne morejo, da se olajša poštenim tovarnarjem boj proti nereelnim tekmecem ter da na promet sploh v etičnem zmislu vpliva.
Da pa se ta namen v istini doseže, ne da bi se na drugi strani izvozu avstrijskih izdelkov škodovalo in bi se sploh svoboda prometa na neopravičen način ne ovirala, je nepogojno potrebno, da se postavna dolžnost, da se določi mera, število in teža, tiče samo notranjemu prometu določenega blaga, naj je v notranjih deželah izdelano ali importirano.                          (Dalje prih.)