St. 26. Maribor, dne 27. junija 1912. Tečaj XLVI, List ljudstvu v pouk in zabavo. SaSals vsak četrtek ln velja s poštnino vred In » Maribora a pošiljanjem na dom za celo leto 5 K, pol leta 2 K! in za četrt leta f K, Naročnina za Nemčijo S E, ca droge Izrenavrtrijdte Befiel« 6 K. Kdor hodi sam poni, plača na leto samo S K* Naročnina se pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" * Maribora* m List se dopoSilJa do odpovedi, — Udje „K*t»ir __ _ _ . _ ____M * 1. 1____ f _ A A . - TT«A m J X1 - -« . 17 -___ ___.X — «X___ w »K1 1 . « ___ _ - _ V Bakornega drnštva" dobivajo list brei posebne naročnine» IJpravnlStvo i Korsika Bosamezni listi stanejo 10 vln( t-> Uredništvo: Koroška cesta 6 te i, 5, Bokopisi se ne vračajo, cesta štev. 5, vsprejema naročnino, Inserate ln reklamacije, Ix Inserate se plačnje od enostopna petltvrste za enkral IS sdn» u dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InseratI se sprejemaj; Slo srede zlntral, zaprte reklamacije so poštnine proste, Rt«: Današnja Številka obsega 12 strani. Prijatelji! Do 1. julija vsaj 1 tisoč novih naročnikov. To je vroča želja naših politikov, našega uredništva in upamo, da vsakega pristaša katoliško-narodne stvari. Kranjski »Domoljub« ima okoli 25.000 naročnikov, nemškutarski »Štajerc« pravi, da ima 15.000 naročnikov. To nam mora biti vspodbuda, da pridobivamo »Slov. Gospodarju« sedaj novih naročnikov. Naše geslo bodi: Do 1. julija 1.1.mora imeti »Slov. Gospodar« 1 tisoč novih naročnikov! »Slovenski Gospodar« stane do konca leta samo 2 K. V Braslovčah. Vsako leto se moramo enkrat ustaviti, da pogledamo nazaj in presodimo, ali smo v svoji nepolitični organizaciji napredovali ali nazadovali. V to svrho se vršijo občni zbori Slovenske krščansko-socialne zveze, ki je postala središče vsega našega izobraževalnega gibanja. Letošnji občni zbor se je vršil v prelepem savinjskem trgu BraslovČah. Prostori pri Legantu so bili polni odposlancev iz različnih društev, osobito seveda iz Savinjske doline. Vladalo je na zborovanju veliko navdušenje za smotreno in pre-važno delo naše krščansko-socialne organizacije. Predsednik S. K. S. Z., dr. Korošec, otvori občni zbor.. Zbrali smo si Savinjsko dolino za občni zbor, ker se je pred letom in dnevom ravno tukaj pokazala nepremagljiva moč krščansko-socialnega izobraževalnega dela, in tudi, ker hočemo počastiti orga^ nizaeijo Orlov, ki je v Savinjski dolini najmočnejša in najdelavnejŠla. Trg Braslovče smo si pa izbrali, ker je ta trg prvi, a upamo, da ne bo ostal edini, v rokah katoliško-narodne stranke. Med navdušenjem in ploskanjem pozove predsednik tržkega župana g. Pla-skana, da prevzame Častno predsedstvo na današnjem občnem zboru. Predsednik Bralnega društva v Braslovčah, g. Bošnjak, izroči v prisrčnih' besedah pozdrave domačinov vsem zborovalcem. Po otvoritvi poroča predsednik dr.. "Korošec o delovanju S. K. S. Z. Naša. društva morajo biti orožarna, v kateri naj dobi vsak orožje za življenski boj. Vse, kar nam je sveto, je danes osovraženo, in napada se naše versko prepričanje, skuša se omajati naše narodno mišljenje in povsod imamo sovražnike našega gospodarskega napredka. Kar imamo, moramo braniti, postojanke, ki so Še v nasprotnih rokah, si moramo vzeti, četudi z bojem. Za boj se pa rabi trdno izobrazba, krepko voljo in neugasljiv pogum. , Vsako gospodarsko in izobraževalno misel moramo znati vje-ti v posebno strugo, kar bo dajalo naši organizaciji raznoličnost in našim načelom neomajeno trdnost. V tem smislu se je že dosedaj delovalo, in začeto se bo pridno nadaljevalo. Vse ljudstvo mora biti pridno poučeno, kaj hoče krščansko-siocialno gibanje, in mora biti dovolj izobraženo, da lahko sodeluje, ko izvršujemo naš program. S. K. S. Z. za Štajersko ima sedaj 148 društev, torej 18 več kakor lansko leto. Naš cilj je v tem oziru, da ima vsaka župnija svoje katoliško izobraževalno društvo. Osrednji odbor je imel 4 seje. Osrednje knjižnice se je posluževalo 380 izposojeval-oev, 120 več kakor lani. V narodno ogrožene kraje so se odposlale cele zbirke knjig, tako v St. Primož, Remšnik, Kaplja, Kamnica itd. Knjižnica Šteje G946 izvodov. Na nemško-slovensko mejo se je pošiljalo v 489 obmejnih kmečkih in delavskih hiš različnih političnih in nepolitičnih Časopisov. Predavanj se je priredilo iz Maribora 111, največ jih je imel dr.. Hoh-njec namreč 38, Zebot 27, dr. Korošec 24, PuŠenjak 13 dr. Leskovar 12, dr. KovačiČ 2, dr. Medved 2 itd. Socialnih in poučnih tečajev je priredila S. K. S Z 10, in sicer Skale, Nova Cerkev, Sv. Križ tik Siatine, 'Petrovče, Dramlje, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Galicija, Šmarje pri Jelšah, Gomilsko, Ormož» . „ , Zveza ima na Štajerskem 4 skioptikone in 6 društvenih domov. Pod vodstvom ravnatelja g. dr. Jerov-šeka je priredila romarski vlak na Trsat, a letos ga priredi na Trsat in na Brezje. Pospeševalo se je usta-novitev podružnic Slovenske Straže, dajalo navodila 'in govornike. Denarni promet je bil tak-le: Dohodkov 2260 K 69 vin., izdatkov 1680 K 26 vin,, prebitek 680 kron 43 vin. Predsednik Podzveze Orlov, dr. Verstovšek, poroča o delovanju telovadnih odsekov, katerih je vseh skupaj 21, ki so razdeljeni v 5. okrožij, Očrtal je visoke cilje orlovske organizacije ter pozival stariše, da pomagajo pri vzorni vzgoji slovenskih mladeničev ter pospešujejo njih organizacije. Opozarjal je tudi, da morajo biti Orli prvoboritelji proti pijančevanju. Dr. Korošec pozivlje, da se v vseh naših društvih u-stanavljajo treznostni in protialkoholni krožki. Predsednik Zveze slovenskih mladeničev, Zaje iz Skal poroča, da imamo sedaj 54 mladeniških zvez, torej 8 več kakor preteklo leto. Navdušuje mladeniče, da vedno delujejo v duhu našega velikega branitelja Slomšeka za vero i.n domovino. Z božjo pomočjo začnimo vsako delo, z božjim blagoslovom je bomo končali. Prava vera bodi nam luč, materni jezik bodi nam ključ do zveličanske narodne omike, Zvezin predsednik dr, Korošec opozori pri tej priliki na požrtvovalno delovanje mladinskega organizatorja dr. Hohnjeca, kateremu se med velikim pritrjevanjem izreče zahvala. Podpredsednica Zveze slovenskih deklet, Micka Drev, poda poročilo o pridnem delovanju dekliške organizacije, ki šteje letos 67 dekliških zvez, torej 15 več kakor lansko leto, Med splošnim odobravanjem je izrekla zahtevo, da se tudi dekliškim organizacijam preskrbi več političnega in strokovnega pouka, ker le kot izobražene mladenke bomo znale vršiti svojo nalogo nasproti cerkvi, državi in družinam* Dekliške zveze naj bodo nekake pripravnice, kjer se bodo vežbale mladenke v krepke zagovornice verskih in narodnih načel. Naše organizacije ne bodo poznale strahu pred nasprotniki, zato kliče: Naj le sovragi trepetajo, ko se zbira naša četa., nas s pogumom pa navdajo, živel Bog in vera sveta! Na predlog g. kaplana Vogrlnca se soglasno voli sledeči odbor: dr, Korošec predsednik, dr. Hohnjec podpredsednik, Vinko Žolgar blagajnik, Ferdo Leskovar tajnik; z,a odbornike: dr, Kovačič, dr. Verstovšek, dr. JerovŠek, dr. Lukman, Ifvan Kociper, Evald Vračko, Franc GomilŠek in Franc Žebot; za namestnike: dr. Medved, Ivan Gorišek", Franc Spindler, V. Pušenjak; za pregledovalca računov: Al, Haubenreicli in Ant. T kavo, G. kaplan Vogrinc se zahvali v imenu Braslovčanov za lepo prireditev, na kar predsednik dr. Korošec s kratkim nagovorom zaključi občni zbor. Vrste so s tem zopet pregledane, nedostatki o-paženi in sedaj velja zopet geslo: Naprej z delom do novih uspehov! Na občni zbor so prišli ti-le pozdravi: Dunaj: Zadržan vsled bolezni vam kličem: Z delom do novih zmag! Dr. Benkovič. Velenje: Želim mnogo uspeha na občnem zboru! Ferdinand Žgank. Brežice: Od konca štajerskega Posavja vam pošiljamo iskrene pozdrave, želeč, da bi navdušenje občnega zbora ukrepilo rodovitno seme na polju kulturnega dela zasejano, ki naj rodi obilen sad. — Spindler, Katoliško slov. izobr, društvo v Brežicah, Orel, Dekliška zveza „Bogomila". Zoper pokonča vanje gozdov. Lepoto naše domovine povečujejo posebno naše gore s košatimi gozdovi, v katerih stoje stoletna drevesa. Tujci, ki tako radi prihajajo občudovat krasoto naše zemlje, so posebni prijatelji naših zelenih gozdov. Pa tudi vsak rojak, ki ima le količkaj čuta za lepoto svoje domovine, je vesel, ako se nahajajo v njegovem kraju obširni gozdovi, ki niso samo v kras pokrajini, temveč dajejo tudi kmetu zanesljive dohodke, delavcu pa gotov kruh. Zadnja leta so na Štajerskem, posebno na našem Pohorju, pokupili tuji velelesotržci obširne stoletne gozdove, vse debelejše drevje so v najkrajšem Času posekali, vtaknili tisoče in tisoče kron čistega dobička v žep in končno posekano goličave razprodali na male kosce, Ne samo tujci, ampak najdejo se tudi izmed domačinov ljudje, Id so s podiranjem gozdov in razkosavanjem gozdnih goliČav obogateli na račun prejšnjih gozdnih lastnikov, Skoda je pri takem po-končevanju gozdov dvojna: Kraj izgubi svoje lepo lice, ker bo preteklo več desetletij, predno bo zrastel zopet nov, močan gozd; marsikateri kos posekanega gozda pa ostane za vedno goličava,, ker hudourje ali plaz odnese vso zemljo. Tuje tvrdke za izrabljanje naših gozdov delajo domačim posestnikom in kmečkim žagam ogromno škodo. Na svojih žagah, ki so boljše urejene kot stare kmečke žage, narežejo tuji lesotržci velike množine boljših desk' in drugih lesnili izdelkov. '¡Skoraj vsa lesna trgovina je v rokah tujcev, po večini Italijanov; ali Nemcev. Dobiček, ki so ga imeli poprej od svoje lesne trgovine domači kmetje, se izteka sedaj v blagajne tujih veletržcev. Gozdne goličave prepustijo tujci navadno njih lastni usodi, ne da bi jih na novo po-gozdili.. In zopet morajo zasajati domačini posekane planjave z mladim drevjem. Velikanski dobiček, ki ga imajo tujci in drugi pokončevalci naših gozdov, jih je zapeljal do tega, da se ne ozirajo več na postavne gospodarske predpise. In ravno v tem tiči za ljudsko blagostanje velika nevarnost. Ker se te goličave ne morejo tako hitro pogozditi, drČijo z njih in po njih gorski plazovi v doline, zemlja se seseda, cele plasti rodovitne zemlje zdrčijo v potoke in grabne, zemlja se posuši in izgubi svojo rodovitnost. V krajih, kjer so se pokončali gozdovi, nastopajo potem tudi tem hujše razni viharji in nevihte s točo. Ker se je pokončevanje gozdov ne samo na.Sp, in Gornjem Štajerskem zadnja leta zelo razširilo, je izdala c. kr. namestnija na podrejene politične oblasti obširna navodila zoper izrabljanje gozdnih zakladov, ki se vrši iz dobičkarije. Izvleček teh navodil podamo v naslednjem našim bralcem, da bodo primerno poučeni. Predstojniki političnih podoblasti (okrajna glavarstva, politične ekspoziture in gozdarski uradi) so dobili od namestnije navodilo, naj pridno zasledujejo nakupovanje gozdnih* posestev po razkosevalcih kmetij, lesnih Špekulantih in posebno po tujih velikih le-sotržcih. Pri sekanju gozdov se morajo posebno strogo izvrševati določbe postave z dne 28. julija 1898, deželnega zakonika število 14 iz leta 1899. Kjer pa se te določbe ne dado porabiti, se naj oblastva poslužujejo določb gozdarskega zakona z dne 3. decembra 1852 drž. zakonika št. 250,. in se naj zoper vsako kršenje obeh' zakonov postopa brezobzirno in kakor hitro mogoče. Gozdarskim uradnikom, ki so prideljeni višji politični oblasti, se strogo naroča, ¡da se morajo pri dovoljenju za posekavanje gozdov ozirati ne samo na' stanje gozdov v dotičnem kraju in na upliv pose-kanja na dotično gozdno površino in njeno okolico, ampak tudi jia dolgo trajajoče pogozdovanje goličav in njegove nasledke. V prihodnje se mora v vseh kakorkoli dvomlji. vih slučajih na podlagi par. 8 prvonavedene deželne postave za slučaj popolnega posekanja gozdov in za zopetno pogozdovanje predpisati dovolj visoka varščina (kavcija). Tudi se v tej odredbi namestništva na^-roča okrajnim političnim oblastim, da se vplačane varščine smejo brez ozira na. vsakokratne gozdne posestnike izplačati Še-le tedaj, k'o je kavcija zadostila svojemu namenu, to je, ko se je goličave zopet popolnoma zasadilo z gozdnimi sadikami. Ce je prešlo gozdno posestvo med tem Časom v druge roke, se vplačana varščina ne sme izplačati prejšnjemu posestniku, izvzemši slučaj, da je tudi novi posestnik že plačal primerno kavcijo. Bil je res zadnji Čas, da so se oblasti zavzele za varstvo Štajerskih gozdov. Razne italijanske in nemške družbe in veletržci so strahovito izrabljali naše gozdne zaklade. Na milijone dobička je šlo iz naših gozdov v tujino, domača trgovina z lesom pa je ponekod skoroda uničena. Naši zagrizeni narodni nasprotniki so po slovenskem lesu obogateli, slovenski kmet pa še .nadalje čuti svoj slabi položaj. Cuvajmo naše gozdove za-se in za poznejši slovenski rod! Politični ogled. — Državni zbor. Slovenski poslanci dr. Jan-kovič in tovariši so vložili nujni predlog zaradi odpisa brezobrestnih vinogradniških posojil. Predlog pride ta teden v razpravo. 'Ta teden se menda konča razprava o brambni predlogi. 'Ogromna večina zbornice bo glasovala za novo vojaštvo, ker je vsakdo prepričan, da so časi nevarni in da se sosedje skrb-neje oborožujejo kakor mi. Celo socialni demokratje ne delajo nobenih" težav, lčajti brambna predloga prinese večini vojaštva dveletno službo in mnogo olajšav pri oproščenju od vojaške službe, kar je seveda za kmečke in delavske stanove velikanskega pomena. Ko se brambna predloga odobri, se bo začelo posvetovanje o proračunu za drugo polovico tekočega leta. Za^ sedanje državnega zbora bo trajalo približno do 6. julija. — Na Ogrskem vlada železna roka predsednika državne zbornice, groia Tisa naprej. Da bi se u-deležili sej državnega zbora, so prihajali poslanci o-pozicije skupno v gruči, a Tisa je imel navadno pripravljeno pred zborničnimi vrati Četo policajev, ki so potisnili poslance nazaj in zabranili, da niso mogli v zbornico. Radi tega se seje ogrskega državnega zbora naglo vrše in se predlogi vlade in večine hitro rešujejo, Opozicija, posebno pa voditelji 'Just, grof Ka-roly in drugi velikaši se grozno jezijo nad Tisom, ki se dela, kot bi bil on neomejeni vladar Ogrske. Vendar Tisa tudi nima mirnih dni. Ne upa si na ulico, Še v njegovo stanovanje mečejo kamenje. Tisa je za-stražen kot kak vladar; boji se, da bi ga razjarjeni nasprotniki ne ubili. Trezni politiki so mnenja, da Ti-sovo postopanje ne bo imelo ugodnih posledic. Opozi-cionalni poslanci prirejajo med ljudstvom številne shode, kjer hujskajo Madžare proti vladi in večini. Večina sicer obljublja, da bo sklenila novo volilno posta^ vo, ki pa menda ne bo boljša od sedanje. — Poslanca Kovača, ki je streljal na predsednika Tiso, bodo izročili» ko bo popolnoma ozdravel, sodišču, — V ponedeljek se je vršila zadnja seja ogrskega državnega zbora pred poletnimi počitnicami, — Hrvaško. Kralj, komisar Čuvaj je sestavil komisijo, ki naj bi priredila razna zakonske načrte. Poleg 24 brezpogojnih mažaronov je imenoval tudi 10 članov iz raznih hrvaških opozicionalnih strank. Pristaši stranke prava so imenovanje takoj odklonili. Razprava proti JukiČu se pričakuje za sredo prihodnjega meseca, V javnost je prodrla vest, da se vodi obširna preiskava radi veleizdajniške zarote, ki je i-mela namen, osnovati veliko jugoslovansko ljudovlado, ki bi jo tvorile hrvaške dežele z Bosno in Hercegovino in Srbija. V stvar, ki izvira iz Srbije, je zapleteno pred vsem nezrelo srednješolsko dijaštvo, iantje 14 do 15 let stari. Preiskave so se izvršile tudi v hrvaških dijaških društvih po Dalmaciji, potem v Gradcu, Pragi in na Dunaju. Dokazov za veleizdajo pa oblasti najbrže niso dobile, ker so v Zagrebu razven 16 izpustili vse druge aretirane dijake, in tudi teh 16 pridržali le radi suma sokrivde pri napadu. Zadnje dni se je razširila vest, da bo cesar odpoklical Čuvar ja ter bo imenoval nekega generala 'Jugoslovana za kraljevega komisarja, Opazuje se namreč, da na naj. višjem mestu ne odobrujejo več postopanja mažaronov na Hrvaškem. Hrvaško ljudstvo je dobro in mirno, le Madžari s silovitostmi in hudim pritiskom delajo na to, da bi podžgali v ljudstvu upor, a to se jim noče posrečiti. — Stanje ranjenega Hervojica je skrajno slabo. Baje ni nobenega upanja več, da bi okreval. Bolnik se več ne zaveda. — Na Balkanu vre. Albanske vstaške Čete povzročajo Turkom mnogo skrbi. Skrivajo se po gorah in kar nenadoma napadajo Turke, Sicer pa ni Čuda, da se vrše na Balkanu, posebno v turškem delu, ved-ni nemiri in poboji. Turčija sploh ne pozna nobenega reda in pravice..Kristjane pritiskajo, zapirajo in morijo ter jim zažigajo vasi, dekleta in mlade žene ropajo in jih mečejo v hareme. Pri PeČju, Dibri in Dja-kovu so se vršili pred dnevi manjši boji med Turki in vstaši, VstaŠi so postrelili večje število Turkov, a so se pozneje umaknili v gore. — Bolgarski prestolonaslednik Boris se bo zaročil s hčerjo rumunskega kralja, princezinjo Elizabeto, Baje je naš cesar posredoval pri kralju Karolu, da je dovolil zaroko, — Rusija bo svoje baltiško brodovje tako pomnožila, da ne bo zaostajala za Nemčijo; spopolni tudi Črnomorsko brodovje. Duma (ruski državni zbor) bo morala dovoliti Še 100 milijonov rubljev v vojno-mornariške svrhe. Sploh se opazuje, da se evropske države na morju strastno oborožujejo. Ena hoče prekositi drugo. Stotine milijonov se porabi za stavbo morskih velikanov, Ce se bo začel enkrat v Evropi bojni ples na morju, tedaj bo joj. — Car je dne 24. t. m. sprejel predsedstvo ruske dume, ki se mu je prišlo poklonit v družbi 260 poslancev. Car je izrazil željo, da bi nova duma bolje delovala kot dosedanja. Duma se razpusti; nove volitve bodo baje po zimi, — Laško-turška vojska. Evropske velevlasti vedno poskušajo, da bi dosegle mir med Italijo in Turčijo, a dosedaj se jim dobrodušna namera še . ni posrečila. Angleži vedno nekaj spletkarijo. Zadnja poročila v tem oziru hočejo vedeti, da so Angleži že zapretili Italijanom, ako bi hoteli nadaljevati zasedanje egejskih otokov in da so obečali Turkom veliko posojilo, če bi hoteli evropski del države preustrojiti in nekoliko bolj skrbeti za državljane krščanske vere. Sicer se je italijanska bojna strast tudi nekoliko ohladila in Italija niti več ne misli, da bi obdržala egej-ske otoke za stalno. Angležem se gre najbolj za svojo trgovino. Dokler pa ni miru v Sredozemskem morju in so Dardanele nevarne radi min ali pa celo zaprte, imajo angleški kramarji veliko izgubo pri svoji trgovini. Časi so nevarni in težki, za Angleže pa so ta vprašanja velikega pomena. Ako se jim posreči urediti vse mirnim in cenim potom, potem imajo zopet odprt svetovni žitni trg, ako bi se pa Italijani za stalno ^edli na egejskih otokih, bi lahko nastale hude zmešnjave, ki bi imele za angleški uvoz bridke posledice. Sicer je pa tudi mogoče, da Turki v skrajni sili zapro zopet Dardanele, in kaj potem? Iz vsega se pa vidi da so Angleži začeli zopet mešati Štreno svetov- ne politike in z veliko napetostjo se pričakuje v političnih krogih konečna rešitev tega zamotanega vprašanja. — Izpred Bengazija v Tripolitaniji poročajo razni vojni poročevalci o hudem boju, v katerem so Italijani podlegli. Dne lih junija so napadli Italijani 100 mož močno turško posadko. Obenem se je dvignil v Bengaziju zrakoplov in. več letalnih strojev, ki so metali na Turke bombe. Italijani so skušali obkoliti turško posadko, Turki pa so dobili ojacenje, vsled Česar so se morali Italijani umakpiti. Turki so jih zasledovali ter Hudo pritiskali na nje, Italijani so> izgubili mnogo vojakov ter pustili na mestu orožje in stre-Ijivo, Enega častnika so Turki vjell. Na turški strani so bili samo Štirje ranjeni. — Volitve v Ameriki. Kakor smo že zadnjič poročali, se vrši sedaj v Združenih državah Severne Amerike hud volilni boj za mesto predsednika ljudo-vlade. Sreča zmage se nagiblje sedaj na stran dosedanjega predsednika Tafta, drugič pa zopet na stran Rosevelta, poprejšnjega predsednika. Najnovejša poročila pravijo, da bo zmagal Taft, ker se je pri po-izkusni volitvi dne 24. junija izrekla velika veČina za Tafta. Rosevelt hoče ustanoviti novo stranko ljudo-vlade, Velika nesreča. Avstrijski, nemški in drugi bogati lastniki sa-modrčev (avtomobilov) ter tovarnarji so priredili od nedelje 16. do 23. junija veliko tekmovalno vožnjo iz Dunaja čez Alpe v Trst in s Trsta zopet na Dunaj. Slo se je za velika darila za tiste tekmovalce, ki bi brez vsake nezgode ali zapreke najhitreje* prevozili to tekmovalno progo. Pomisliti moramo, da se je moralo prevoziti s samodrči marsikateri silno strmi klanec v gorah. VeČina tekmovalcev je Imela sicer srečo, a nekatere je zadela občutna nezgoda. Nekaj samodrčev se je prekucnilo v globoke jarke, drugim so odpovedali stroji, najhujša usoda pa je zadela samodrč štev, 5, last zakonskih Fischer iz Karlottenburga pri Berolinu. V Trstu so imeli tekmovalci en dan, to je v četrtek, prosto. Ko so se vozili v petek, dne 21. junija preko Opatije proti Ljubljani, je na gori UČki v Istri zadel Fischerjev samodrč na nekem hudem ovinku ob skalo, ki moli-na cesto, in se razbil, Fischer in njegova žena sta bila takoj mrtva, vodnik (Šofer) samo-drča pa je ostal nepoškodovan. Ritmojster pl. Walzel, ki se je tudi vozil v tem samodrču, je bil vržen ob skalo, se je precej pobil na glavi, tako, da je nekaj časa nezavesten obležal. Da se Walzel ni ubil, pripisujejo dejstvu, da je tisti hip, ko je zadel samodrč ob skalo, metala peka deklica na cesto s skale cvetlice in šopke in se je on nagnil na tisto stran ter je bil vsled tega mirneje vržen iz voza, Fischerjeva žena je imela popolnoma razbito glavo, možgani in posamezni deli trupla so ležali na skali. Prestrašeni so došli samodrči obstali na kraju nesreče. Strašen pogled je bil na ponesrečence. Pokrita s svojima potnima plaščema, sta ležala nesrečneža v svoji krvi. Vodnika Schäferja baje ne zadene nikaka krivda. On opisuje nesrečo sledeče: „2e pred dnevi smo opazili, da je naše prednje pero zlomljeno.. Brzojavno smo naročili v Berolinu in na Dunaju novo pero, ki je došlo že prvi dan tekme, Fischer pa ni hotel Čakati s samodrčem, da se pero premeni, češ, da bi se porabilo preveč časa. Žal, da sta morala to lahkomiš-ljenost on in njegova žena plačati s smrtjo. Nesreča se je zgodila na ovinku. Na desni strani ceste zeva globoka strmina, na levi strani ceste so velike skale. Naenkrat sem opazil, da se samodrč ne pusti več voditi. Obrnil sem ga proti skali, da se ne prekucnemo v globino. Vsi štirje smo padli z voza, Fischer in Fi-scher-jeva sta zadela z glavami ob skalo in se ubila. Fischer je živel Še nekaj minut, a žena je bila takoj mrtva, ritmojster pa je padel na travo." Ranjenega ritmojstra so prepeljali v Trst, mrliča pa v bližnjo romarsko cerkev, na kar so tekmovalci zelo pobiti nadaljevali svojo vožnjo v Ljubljano. Trupli ravnatelja Fischerja in njegove soproge so prepeljali v Berolin._____ Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 30. junija: nedelja, 5. po Binkoštih; spomin sv. Pavla. 1. julja: pondeljek: Teobald, pušč., Julij. 2. torek: Obisk Mar. Device; Oton. 3. sreda: Helijodor, Bertram. 4. četrtek: Urh, žkof; Berta, devica. 5. petek: Ciril, Metod, šk., Dom. 6. sobota: Iiaija, prerok; Dominika. . Iz šolske službe. Na šestrazrejdnici na Hajch- nu (drugi plačilni razred) je rajzpisfcna služba učiteljice. __ Na mariborski državni gimnaziji je razpisano stalno mesto iz klasične iilologije kot glavni predmet in iz slovenščine in nemščine kot postranska predmeta ' s pričetkom Šolskega leta 1912-1913. Prošnje je vložiti do kontia junija 1912. Na troraz-redni dekliški meščanski Šoli v Celju se odda mesto pomožne učiteljice ročnih del, in služba pomožne u-čiteljice za francoščino. Prošinje do dne 30. t. m. na mestni šolski svet v Celju. * Iz poštne službe. Poštni komisar dr. Jakob Kocbek v Gradcu je imenovan za poštnega tajnika. Romarski vlak na Trsat. Zanimanje za romanje na Trsat vedno bolj raste. Priglaflenci se naj zbirajo ter se naj najpozneje do dne 1. julija 1912 pošlje denar za vožne listke, ki se bodo po prejemu denarja takoj odposiali. Pred 1. julijem nikdo ne dobi po poŠti listeka. Listeki se bodo tudi dobiviali od dne 26. junija naprej v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Denar se naj pošlje slamo na naslov: Romarski odbor v Mariboru, tiskairna sv. Cirila. Drugače se-namreč lahko prigodi pomota in še nastane zamuda. Romarjem -pevcem na Trsat. Opozarjamo Še posebno pevce, da ob priliki romanja skrbe za veličastno petje, posebno pri sv. mašah, in s tem povzdignejo svečanost. Mogoče se udeleži romanja iz katere župnije kak pevski zbor, obstoječ iz 8 ali vsaj 4 oseb, kar se naj kratko po dopisnici naznani romarskemu odboru. * V Ruše! Vsak, kdor more, naj pohiti na Petrovo popoldne v Ruše pa narodno slavnost SLovencev Dravske doline! * Vzor-župnije! Na naš poziv gleda nabiranja novih naročnikov se je oglasilo zopet dvoje vrlih župnij. Iz Vi d m a ob Savi smo dobili en dan 12 n o -v i h naročnikov, iz D r a m e 1 j pri St. Jurju ob juž. žel, pa 10, Slava požrtvovalnim somišljenikom! Le naprej! Mnogo je župnij na Slovenskem Štajerskem, v katerih b.i se dalo dobiti ne samo 10, ampak 40, 50 novih naročnikov za „Slov, Gospodarja". Naj se v vsaki župniji razprede agitacija za nove naročnike. Možje, mladeniči, žene in dekleta, 29, in 30. junija na delo! Dosedanjim peterim župnijam naj sledi Še 100 drugih! * Našim naročnikom! Opozarjamo vse tiste nar ročnike, katerim je s to Številko potekla naročnina in pa tudi one, ki še dolgujejo naročnino za nazaj, da nam blagovolijo isto v najbližjem času poslali, da ne bo treba dotičnim pošiljanje lista ustaviti. Mi vršimo-svojo dolžnost napram naročnikom, zatorej uljudno prosimo, da naročniki ob pravem Času plačajo svojo naročnino, ki znaša do konca leta samo 2 K, — Onim,, ki si „Slov, Gospodarja" na novo naroče, a ne plačajo naročnine, naznanjamo, da dobe le 2 številki lista, potem dopošiljanje brezpogojno ustavi. Upravništvo. * Zažigajte kresove! Prihodnji petek bomo obhajali god sv, Cirila in Metoda. Na predvečer tega dno, to je v Četrtek, dne 4. julija, naj zažarijo z naših gor in gričev kresovi, pa tudi s širokih slovenskih poljan naj zaplamti proti nebu ogenj kot znak slovenske zavednosti. Rodoljubi, spominjajte se ob tej priliki tudi Slovenske Straže v Ljubljani! PoveMčuj-mo spomin slovanskih blagovestnikov! * Shod katoličanov je bil v Dijonu na Francoskem. Zbralo se je 100 zastopnikov, ki so zastopali na shodu 14.000 organiziranih katoliških mož iz 25 okrajev. — Tudi francoski katoličani se vrlo gibljejo. Prirejajo se razne verske slavnosti, ljudstvo se zopet vrača v okrilje katoliške cerkve. Le v enem oziru so francoski katoličani slabi: politično niso organizirani ni tudi njih Časopisje ni posebno dobro razvito. Dandanes pa ima le tista stranka moč nad svojim nasprotnikom, ki je politično dobro organizirana in ima vplivno in zelo razširjeno časopisje, Slovenci, uvažujte to! * Odločnost in kmečka zavest.. Marsikaterokrat opažamo, da naši kmečki ljudje pri uradih ali napram svojim nasprotnikom ne kažejo tiste odločnosti, in kmečke zavesti, kakor bi bila potrebna. Naši ljudje še vedno mislijo, da se morajo kazati ponižne pred tistimi, ki nosijo slučajno lepšo obleko ali sprejemajo od njih denar, bodisi na davkariji, na sodniji, v drugih pisarnah ali pa v trgovini. Tio ni prav! Lepo je, ako kažejo napram gosposki spoštovanje, kolikor ga je ravno treba, a da bi se kazali napram uradnikom in drugim ljudem, ki živijo od nas, preponižne, to ni na mestu. Kmetje! Zavedajte se svoje samostojnosti in neodvisnosti, kažite se odločne povsod, tudi v uradih, Nobep stan ni dandanes tako neodvisen od drugih, kakor ravno kmečki. Cuvajmo to našo neodvisnost! * „Stajerc" in vzorno gospodarstvo. Glasilo nemškutarjev, „Stajerc", se zdira nad gospodarstvom kranjske dežele in slika svojim bralcem strašno pošast, ki bo v obliki dolgov požrla vso Kranjsko. Da-siravno je „Stajerc", kakor kaže Že njegovo ime, pisan za štajerske posilinemce, vendar doslej še ni i-mel besede, da bi se kregal ali obsojal gospodarstvo štajerske dežele, kjer gospodarijo njegovi krušni o-Četje, nemški nacionalci, Ornig, Wastianitd, „Stajerc" jo pograbil liberalno kost, da ima Kranjska 13 milijonov dolgov, kar pa niti res ni. Zakaj pa „Stajerc" ne pove svojim bralcem, da ima Štajerska dežela vsled grozno slabega nemško-nacionalnega gospodarstva, torej po krivdi „Štajerčevih" prijateljev n a d 50 milijonov kron a o 1 g a. Seveda, „Štajercu" bode resnica v oči; boji se povedati, da so nemški nacionalci s svojim gospodarstvom spravili deželo na rob propada, boji se zameriti pri svojih krušnih očetih, ker bi potem Štajerčijanci izgubili še tisto borno število svojih pristašev, ki je imajo. Kdo bi potem zabavljal čez opravičeno obstrukcijo slovenskih poslancev? Ostali bi za ta posel edino-le naši liberalci. „Stajerc", kar tiho bodi, pa za nos se primi, ko pišeš o dolgovih. * Ali so to Nemci? Nemški listi, posebno „Mar-burgerca", se trudi dokazati, da so pri občinskih volitvah v občini Bresternica pri Kamnici zmagali Nemci. Kot zmagujoče odbornike imenuje imena: Kermot, Ravnjak, Lepenik, Valentan, Ramut, Habit, Sketa, Bračko, Večernik, Krambergar, Namut in Goznik. S takimi Nemci se postavlja nemštvo v mariborski okolici, Mnogo izmed tistih, ki je nemški listi Štejejo med svoje, niti nemški ne znajo. Pri sejah se morajo celo tolmačiti na slovensko nemške razprave in dopisi, ker bresterniški veliki „Nemci" ne razumejo dovolj blažene nemščine. Na trhlih nogah stoji nemštvo v mari. borski okolicL Treba je le te zapeljane ljudi poučiti, da samo nemščina ne bo nikogar osrečila. Se več shodov v mariborski okolici, več izobrazbe, naše liste Še bolj razširiti do zadnje koČice, pa bo pri našem ljudstvu izginila misel, da je edino nemštvo osrečujoče, se bo podrla marsikatera nemškutarska trdnjava. Naša stranka vrši to delo, mi zbiramo Slovence v mariborski okolici in jih navdušujemo za narodno zar veät. * Liberalna podjetja. Liberalni listi nam javljajo, da je ciril-metodarski potovalni učitelj Prekoršek postal ravnatelj delniške pivovarne v Žalcu. Upamo, da se bode sedaj delniška pivovarna ip njene delnice visoko povzdignile, ko se je pivovarni posrečilo, si pridobiti tako slovitega pivovarniškega strokovnjaka. Mož je jedel najprej zastonj kruh v škofovem semenišču, potem se je boril na vseučilišču z modroslovjem, zadnji Čas je v veselih družbah ustanavljal ciril-me-todarske podružnice in sedaj — je ravnatelj delniške pivovarne v Žalcu. Lesničar in Spindler pa Še vedno mažeta Časnikarski papir v Celju ter se trudita in tepeta za vsak grižljaj vsakdanjega kruha. Dandanes je treba postati strokovnjak v kakem predalu narodnega gospodarstva, potem napreduje sam in — podjetje. * Odiranje kmeta. V Gradcu se je vršila dne 21. junija sodna obravnava, ki bo gotovo zanimala ne samo prizadete slovenske kmete, ampak tudi druge naše bralce,. Nemški mesar Oberer v Cmureku je v družbi z mesarskim pomočnikom Weberjem goljufal že delj Časa živinorejce pri prodaji živine na način, ki je vsega obsojanja vreden. Oberer si je za svojo obrt omislil pri vagi utež, ki je bil za 98 dekagramov težji, kot pravilno, uradno umerjeni utež* Pri 58 kg teže je na ta najčin pridobil mesar že 7 kg na škodo prodajalcu. Obererju je mesarija in' trgovina z živino cvetela. Dajal je za živino po 2 do 4 vin. več za kilogram kot drugi kupci, A umazane kupčije je bilo kmalu konec. Gostilničar Suppan je nekega dne opazil, kako se pri Obererju vaga in je vso zadevo naznanil. Pomočnik Weber je takoj skril goljufivi utež ali hruško na najvišji prostor v zvoniku cmureške cerkve, kjer se ga je po najključju našlo. Suppan, ki je bil kot glavna priča, se je dal od soobtoženca We-berja podkupiti, z obljubo, da mu da slednji 1000 K, če ga slednji pri sodniji izpere. Radi tega je bil tudi Suppan obtožen. Sodišče je prisodilo mesarju Obererju 5, ptomočniku Weberju 3 mesece težke ječe; gostilničar Suppan pa je bil radi krivega pričevanja obsojen na 8 mesecev težke ječe. Prizadetih je bilo vsled Obererjeve goljufive vage tudi mnogo slovenskih kmetov v cmureški okolici, od katerih je Oberer kupoval živino. Vse gre dandanes nad kmeta in ga hoče oškodovati.. Nemški listi v svojih' poročilih o u-mazani zadevi ne omenijo, da so Oberer in drugovi Nemci; če se pa kak Slovenec le kaj malega pregreši, kričijo: Glejte, taki so Slovenci! To so kmečki prijatelji po vzoru „Štajerca". * Evharistično slavlje v Mariboru. Zadnjo nedeljo je bilo mesto Maribor priča velikega in izvan-rednega evharističnega slavlja. Naše vojaštvo se je poklonilo svojemu ZveliČarju v presv. ReŠnjem Telesu. Prevzvišeni knez in škof so imeli v stolnici slovesno sv. mašo, katere so se udeležili Častniki, kade^fr-je, uradniki in drugi verniki. Po sv, maši so blagoslovili s sv* Rešnjim Telesom vojaštvo, ki je bilo razpostavljeno zunaj cerkve. Slavnost je naredila na vse navzoče veličasten vtis in na tisoče src je udarjalo te nepozabne trenotke zopet glasneje v ljubezni do svojega evharističnega OdreŠenika. Romarski vlak k Materi božji na Trsat priredi iz Maribora Kršč. soc. zveza, Vlak odide iz Maribora dne 8. julija 1912 ob 1. uri 45 minui zjutraj. Nazaj pride vlak v Maribor d'ne 9, julija 1912 ob 7. uri 50 minut zvečer. Natančni vozni red in cene, ki so ravno iste, kot lansko leto, najdete v „Slov. Gospodarju" vzadi med naznanili. Tam je tudi vspored po-božnosti, sploh vse, kar je potrebno. Med potom obiščemo tudi svetovno znano postojnsko jamo, katero so lapi romarji splošno občudovali. Vozili se bomo tudi eno uro po morju, da romarji nekoliko spoznajo morje. Južna železnica nam je dala na razpolago tudi nekaj takih kart, s katerimi se iz Reke nazaj lahko pelje z vsakim osebnim vlakom, samo z brzovlakom ne. Enkrat se sme tudi vožnja nazaj grede prekiniti ali pretrgati. Kdor bi hotel ostati n pr. v Ljubljani, ali kdor bi se hotel peljati po morju v Trst, ta bi si moral vzeti tako karto. Te karte pa so dražje, kakor navadne, in sicer stane takšna karta za II. razred 4 K več, za III» razred pa 2 K 50 vin. več, kakor navadna. KrŠČ. soc. zveza uljudno prosi ČČ. gg. dušne pastirje, da to romanje ljudem priporočijo; romarje, ki se oglašajo, zbirajo ter karte potem obenem skupno naročijo* Blagovolijo naj tudi še vzeti na znanje, da se karte pred 1* julijem ne bodo razpošiljale. Stroške za dopoŠiljanje denarja naj si blagohotno odtegnejo. Karte se naročajo in denar se pošilja edino-le na naslov: Romarski odbor v Mariboru, Koroška cesta, Št. 5. * Slovenski novoinašnlki na Koroškem. Dne 14. julija letos bodo v Celovcu posvečeni v duhovnike naslednji slovenski bogoslovci tretjega letnika: Lovro Božič iz Kazas, Zmagoslav Ruprecht iz Gospe Svete in Ludovik Viternik iz Fare pri Prevaljah.. * Občni zbor Sttdmarke se vrši letos v Solno-gradu dne 28. in 29. junija. Slovenci, pozor! Opozarjamo p. n. Slovensko občinstvo na mizarsko delavnico s stroji A. Viher in M. Novak v Mariboru, Koroška cesta 53. Slovenci! Poslužujte se domaČe tvrdke! Več pove inserat v današnji Številki. * Za „Siovessko Straža" sta darovala prvi dvekronski novec častiti gospod Josip Čižek, dekan v Jarenini, in častiti gospod Alojzij Čižek, mestni župnik v Slov. Gradcu. — Prvi dvokronski n vec za „Slovensk« Strak>" sta dar. vala č. g. Jernej Fraugež, župnik pri SvUi Marjeti na Pesnici in bogoslovni profesor dr. Fr. Lukman. Zivio! — Za „Slovensko Straž»" so nabrali; gospoda Felicijan iz Vurberga, A Krepek v Mariboru in gospodična Zofka Lukman več sto obrabljenih poštnih znamk. Srčna hvala! * 5000 kron »reden dobitek z»stonj zamore zedeti poleg 400.000 zlatih frankov, kdor naroči turško srečko v korist Slovenski Straži na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. Pojasnila daje g. Valentin Uibančič, Ljubljana .... „ . , * Občni abor Zadružne zveze v Mariboru. Vabilo k glavni skupščini štajerskega pododbora Zadružne Zveze v Ljubljani, katera se vrti v četrtek 11. julija 1912 ob 10. uri predpoldan v dvorani Katol. delavsk. društva v Mariboru (Flosstrgasse 4). Dnevni red; 1. Poročilo o delovavju pododbora v letu 1911. 2. Volitev pododbora. 3. Navodila za odprave raznih nedostatkov. 4. Razmere na denarnem trgu in — zadruge. 5 Predavanje 6 Želje in nasveti. Opomba. Vsaka zadruga *naj pošlje kot „zastopnika načelnika, oziroma če je on zadržan, drugega pooblaščenca. Želeti pa je, da se udeleži skupščine več funkcijonarjev raznih zadrug, ker se bodo na skupščini razpravljala razna za razvoj našega zadružništva velevažna vprašanja. Zadružnim pozdravom: Predsednik Dr. Josip Hohnjec. * Čre* noč zamore obogatetl, kdo>- krpi turško srečko v korist „Slovenski Straži" in i njo pri žrebanju dne 1. avgusta t. 1 zadene glavni dobitek 400000 frankov. Mesečni obrok stane samo 4 K 75 vin. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glasnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. — Pojasnila daje za Slovensko Stražo g. Valentin Urbanič, Ljubljana. * Poman ktnje zdrave pijače se čuti letos na kmetih zelo občutno. Sadjevca ni, vina ni, a delavci hočejo imeti kaj za žejo gasiti. Priporočamo, da si naročite pri g. Aleks. Ličanu, izdeloralcu brezalkoholnih pijač, v Ilirski Bistrici na Kracjskem pristni sadni sok, iz katerega si lahko sami napratite izvrstno zdravo pijače liter za 10 do 12 vinarjev. Mariborski okraj. m Maribor. Veliko pozbrnost je vzbudila novica, da so izsledili na južni železnici goljufijo voznih listkov. Nek višji železniški uradnik iz Gradca se je baje preoblekel v navadno obleko ter se delal kot bi ne imel voznega listka in je ponudil sprevodniku Tomšiču napitnino, M jo je ta sprejel. Kakor poročajo nemški listi, se je dotiČni uradnik na postaji v Celju dal spoznati in zapovedal sprevodnika Tomšiča prijeti. Tudi drugega sprevodnika Keischlerja so prijeli, Kakor poročajo listi, so uganjali nekateri sprevodniki v velikem pa lastno roko prodajo voznih listkov. Tomšič je rodom Slovenec, a se je izneveril svojemu narodu; zdaj je predsednik nemškega „rajhsbunda" ter je bil lani najhujši agitator za AVastiana. Keisch-ler je tudi Nemec. VrŠe se sedaj natančne poizvedbe; o uspehu bomo poročali. m Maribor. V soboto, dne 22, junija, se je vršila pri tukajšnji okrožni sodniji obravnava proti stu-denčnemu mojstru Alojziju Brunčiču in polirju Antonu TerŠovcu, ki sta zakrivila vsled svoje malomarnosti,, da se je dne 22. marca zasul studenec v Pobrež-ju in je zakopal pod seboj v globočini 6 metrov delavca Serbelo. Brunčič je bil obsojen na 2, Teršovec pa na 3 mesece težke ječe. m Maribor. V nedeljo, dne 23. junija, sta se kolarska učenca Jožef Vogrinc in Jožef Avguštin Šla kopat v Dravo blizu železniškega mostu. Fanta sta zašla v valove, ki so ju pograbili seboj, in sta utonila. Prepovedano je sicer, kopati se v prosti Dravi, a fanta se za to prepoved nista zmenila in. sta tam našla nesrečno smrt. Lajteršperg. Dne 20. t. m. je v LajterSpergu-pri viničariji poslanca Wastiana kosil travo pomožni delavec Janez Brus. Pri brušenju kosie ' se je Brus vrezal v levo roko tako globoko, da je moral takoj v bolnišnico. m Bresternica pri Kamnicu V petek, dne 21. junija, smo imeli pri nas občinske volitve. Slovenci smo prvokrat naskočili to posilinemškto trdnjavo. Prodrli so sicer sami prijatelji mariborskih posilinemških pur-garjev, a naš nastop je Wiesthalerja, dr. Schmiderer-ja in druge mogotce tako preplašil, da so se kazali očividno razburjene, ko so naši možje oddajali svoje glasove. Prišel bo čas, da bo izid drugačen,. Pokazali pa smo, da se od mariborskih purgarjev ne damo več komandiratL. m Sv. Lenart v Slov. gor. Predsednikom kraj-nega Šolskega sveta, v katerem sedi 6 Slovencev in 5 nasprotnikov, je bil izvoljen 5. g. župnik Josip Jan-žekoviČ, podpredsednikom in blagajničarjem g. nad-učitelj J. Kopič. Oba gospoda sta bila soglasno izvoljena. m Sv. Lenart v Slov. gor. Učenka 2, razreda, Kegel Marija, je utonila v Velki,. Revica je zaspala blizu potoka in padla speča v vodo. Stariši, pazite na otroke! m Sv. Benedikt v Slov. gor. Dopisniku o nede-lovanju tukajšnjega Bralnega društva v spominsko knjigo sledeče: Društvo je imelo nedavno občni zbor. Prireja mesečne poučne sestanke deklet in mladeni-čev. Dekliški je ta mesec že bil, Mladeniči se povabijo za v soboto, dne 29. junija po večernicah. Časniki so v bralni sobi vedno razpoloženi; da hodijo ljudje po knjige, ve povedati knjižničar. Želi morebiti dopisnik vsak mesec kako veselico? Prosto mu dano, da jo priredi; po mnenju drugih, ki v tej stvari tudi kaj razumejo, pa sta dve ali tri veselice na leto dovolj, in za te je Še Čas. Moramo se najprej bolje spoznati, potem bomo Še-le določili igro in razdelili vloge. m Sv. Ropert v Slov. gor. Občina CermlenŠak je prišla vendar enkrat v naše roke. Župan je naš somišljenik trgovec g. Martin Rois. Zavedno občino so vladali vsa leta ŠtajerČijanci. Sedaj je pridobila Slovenska kmečka zveza zopet enega župana. Upamo, da tako ostane. — Bralno društvo namerava prirediti v kratkem veselico. Dosedaj je bil itak dolg odmor. m Ruše. NajneustraŠenejŠi boritelj za slovenstvo v Rušali je sklenil tesno prijateljstvo s Karlom Linhartom, urednikom „Štajerca". Kakor so sedaj govori med nami — sicer je stvar za enkrat Še nekoliko prikrita — bodo najbrže zopet v najkrajšem času slovenski liberalci mesarili v ptujski „kroti" naše somišljenike. Prizaneslo se ne bo nikomur; vsak bo dobil po prstih, kdor ni vpisan v zlati knjigi ruških liberalcev. Kako vesel je Linhart takih narodnjakov! Njihovo narodnjaštvo je le velik našemljen parkelj, pred katerim nikdo ne beži, niti se ga ne ustraši. Čudna stvar je, a je res, da pri nas narobe živimo kakor drugod, V drugih krajih tožijo o opravljivosti žensk, pri nas pa nasprotno. Kdo je glavni „.dorftra-čen" med temi možmi pri okrogli mizi, zakaj in kako se opravlja naše ljudi, sporočimo ob drugi priliki. m Hoče. Gospod urednik, poslušajte, kaj se v HoČah godi. Kakor Vam je znano, se tista ptujska giftna krota, s Šnopsom napita, umazana cunja, s katero pri nas snažijo gotove prostore, „Stajerc", že dolgo časa sem zaletava v naše odbornike Katoliškega bralnega in gospodarskega društva v HoČah. Zjakaj pa? Zato, ker mi ne spimo, kakor si želi lažnjivi smr-dun. Ali smo mu kaj odgovarjali, tudi ne, ker ni vreden, je preveč umazan. Glejte, kaj je storil naš odbor, Pri seji dne 12. t. m. je sklenil, da bode zbral vsakokrat, kadar bode kateri izmed odbornikov napaden v Šnopsarskem „Štajercu", 8 K, ali da da vsak odbornik 1 K, In zadnjič smo to že v resnici izvršili, ker je krota brcala proti našemu predsedniku gospodu Jerneju Frangežu in g. podpredsedniku Franjo Rojku. Sklenilo se je, da bo šel epkrat ta nabrani denar za Bralno društvo, enkrat za Orle., To ste možje, Bog vas ohrani še mnogo let, O j ti ubogi „Stajerc", kdor drugim jajtno koplje, sam va-njo pade. Sedaj pa nas le pridno napadaj, Če nam hočeš kaj pomagati. In morda te Še doleti izvanredna Čast, da postaneš tekom časa enoglasno izvoljen za častnega Člana Katoliškega bralnega in gospodarskega društva v Hočah, in če se ne boš preveč udal ptujskemu fugelnu, postaneš celo lahko podporni Član telovadnega odseka Orel. Tako, „Stajerc", zdaj pa le na delo in mi ti bomo hvaležni. — Odbor. m Crešnjevec. Tu je umrl zelo priljubljeni u-čitelj g. Anton Hribernik, star še-le 32 let. Naj v miru počiva! m Ruše. Na praznik Sv. Petra in Pavla t. j. 29 junija popoldne se vrši v gostilni in na vrtu gospoda Repoluska v Rušah velika narodna slavnost v proslavo Slomšeka. Začetek takoj po večernicah Na vporedu je petje, godba, igra, šaljivo streljanje, govor, raznovrstna prosta zabava i. t. d. i. t. d. Sodelovati so obljubili tudi mariborski Orli. Na veseličnem prostoru bo več šotorov, kjer bodo naše Pchorke kuhale sladko kavo, prodajale črni pohorski kruh s surovim maslom, slaščice i. t. d, čisti dobiček je namenjen za „Dijaško kuhinjo" v Mariboru. Vabimo Vas, mili bratje Slovenci in Slovenke ter lažna društva v Mariboru, na Pohorju in Dravski dolini: Prihitite na Petrovo v slovenske Ruše I m Hoče: Srečen hočki „Or^l", ker je zopet dobil lepo svoto 25 K — reci in piši — petindvajset kron; kateri velikodušni dar so poklonili velečastiti gg. duhovniki, zbrani na pastoralni '-nnferenci dne 17. junija v Hočah Bog Vam povrni stoternol Odbor. m Sv. Križ nad Mariberom. Opozarjamo žo sedaj domačine in sosede na veliko narodno slavnost v proslavo Slomšeka, ki se vrši v nedeljo dne 4. avgusta. Vabimo društva v Mariboru, ckolici in v Slov. goricah, da nas obiščejo. Vrši se že sedej predpriprava »a to s'avnost obmejnega Slovenstva. 4. avgusta na naš Kozjak! m Jsrenina. Na Petrovo, 29. junija se vrši tukaj velik dekanijski dekliški shod. V cerkvi in na shodu zunaj cerkve govori dobro znani mladinski organizator g. dr Hohnjec iz Maribora. Shod zunaj cerkva se začni takoj po poznem cerkvenem opravilu. Opozarjamo dekleta v bližini železnice, da se lahko pripeljejo po železnici do Pesnice. Vlak pripelje na postajo Pesnica ob pol 8. uri zjutraj, drugi vlak pa ob 10. uri; od postaje do Jarenine je pol ure h.da. Dekleta na Petrovo v Jareninol m Jsrenina. V proslavo petdesetletnice Slomšekove smrti priredi naše bralno društvo koncem julija veliko veselico. Ker se še starejši ljudje živo spominjajo delovanja nepozabnega nam Slomšeka, zato hočemo petdestletnico slovesno obhajati. Dne 16. maja t. 1 je preteklo ravno 51 let, kar se je prcmilostni vladi* a tudi v Jarenini mudil, ter med drugimi obiskal tudi richmirreaulovo, tedaj Supanifevo hišo v VAjgnu. m St. Lovrenc nad Maribcrsm. V soboto, 29. t. m. (praznik sv. Petra in Pavla) se vrši v gostilni g. Pernat po večernicah obfni zbor naše Kmečke hranilnice in posojilnice. Na občni zbcr pride govorit g, nadrevizor Pušenjak iz Maribora. Pričakuje se ob in» udeležba vseh članov, vlagateljev, kakor tudi vseh drugih, kati-ri se zanimajo za napredek kmečke i.rganizacije. m Sv. Lovrenc nad Mariborom Vsi posestniki našega Pohorja posebno pa lastniki vodnih sil se s tem vabijo na protestni shod proti, krivični vladni predlogi novega vodnega zakona, ki se bo vršil na praznik sv. Petra in Pavla, dne ii9. junija ob 11. uri dopoldne v gostilni g. Kodra v trgu Sv. Lovrenc nad Mariborom. Poročat prdeta gg. poslanca dr. Korošec in Pišek. Radi velike važnosti shoda je želeti, da se ga polnošteviloo udeležite, brez ozira na strankarsko mišljenje, ker se tukaj gre le za skupne zadeve kmetijstva. m Šm?rtno na Pohorju. Blagoslavljanje društvene zastave se bo vršilo v nedeljo, dne 7. julija 1912. Ptujski okraj. p Ptuj. Zgražali smo se nad vse gnusno pisavo ptujske cunje od dne 23. t. m., kjer s samo njej prirojeno lastnostjo napada obče spoštovanega profesorja g. KolariČa, To je samo ob sebi umevno, da je vse skupaj zlagano, pač pa smo prepričani, da je tisti, ki je dotično pisal, izpraznil najprej najmanj pol litra Šnopsa. p Vurberg. Naši liberalci in nemškutarji kar ne morejo prenesti udarca, kateri jih je zadel pred ietoni, da so tako sijajne pogoreli pri volitvah. Zato pa napadaio zmiraj naprej v svojih listih naše voditelje in druge dobre može in mladeniče ter si s tem tolažijo svojo vročo jezo. Zadnji čas jim seveda najboljše služi zopet „Stajerc" za njihove nizkotne, po njihovem mnenju napredne dopise* Najraje si seveda privoščijo g. župnika. Ali morebiti mislite, da s tem komu kaj Škodujete na ugledu? Ravno nasprotno. S temi nesramnimi dopisi spravljate sebe in svojo oliko v pravo luč, da vas vsaj naše ljudstvo spozna. Na BinkoŠtni ponedeljek je imel na naše povabilo naši vrli poslanec g. Brenčič shod, na katerem je svojim volilcem v poldrugournem govoru povedal veliko o delovanju državnega zbora in o vzornem gospodarstvu naše dežele, ki zna napravljati same dolgove. In to je našo liberalno-nemškutarsko stranko spravilo zopet iz ravnotežja. Pod naslovom „Iz ptujske okolice" (vas je že menda sram, da delate sramoto naši župniji z dopisi v „Štajercu", zato se izdaste za ptujske okoličane) so v 23* številki „Štajerca" napravili nek otročji dopis, da Brenčič ni vedel kaj povedati, kaj je že storil za svoje volilce itd. Ljubi naprednjakoviči, kaj ste pa prišli poslušat, Če ste morda gluhi ali pa imate tako slab spomin, da že nič ne veste, bi bili pa prosili g. poslanca, da bi vam svoj govor spisal, če se na branje bolje razumete, nego na poslušanje. Dopisnik piše dalje, da smo odobravali njegov govor, namesto, da bi ga vprašali, kaj je že storil za nas. Seveda vam bi bilo ljubše. Če bi mi ploskali uskoku Ploju ali pa očka Orniga postavili častnim občanom, ki nam tako lepo zida nepotrebne ceste na račun okraja; tega pa seveda Vurberžani ne bomo storili, če nas še tako pomilujete, Čudno pa je, da tisti, ki se je že izrazil, da bo Brenčiču pošteno povedal v obraz, Še tokrat ni upal odpreti ust, akoravno je bil na shodu, ampak jo je klaverno popihal. Ima pač korajžo samo pri glažku. Ker ste bili zastopani na shodu, bi ga bili pač lahko vprašali, kaj je storil kot poslanec, gotovo bi vam bil rad odgovoril. Spodtik.ate se tudi nad plačo, ki jo dobiva kot poslanec, Čudno. Zakaj ravno kmetu zavidate te krone, če pa poprej holratu Ploju niste nikoli, čeravno je imel ravno tolik zaslužek in poleg tega Še svoje tisočake. Znamenje, da ste ravno kmetu nevošljivi, Če bi se mu boljše godilo. Potem piše dopisnik, da bo Brenčičevi slavi odklenkalo. Po mojih mislih bo prej nego Brenčiču odklenkalo vur-berškim liberalcem in nemškiitarjem. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Z nevese-limi novicami prihaja danes dopisnik. Smrt ima letos pri nas posebno žetev, da število mrličev daleč presega število rojencev. V zadnjem Času je iztrgala smrt trem družinam z neusmiljeno roko skrbne matere: A. SerdinŠek iz Apač, Gero Mohorko in M. Her-tiŠ iz Sv, Lovrenca v najlepši dobi življenja. Naj v miru počivajo! — V soboto se je vračal 721etni tesar Padar iz Apač od dela izven župnije domov. Z mosta Čez potok Polskavo je padel v vodo in utonil. Tako se vsaj sodi, ker je v nedeljo zjutraj našel neki otrok pri mostu njegov klobuk. Iskali so ga v gozdu, kjer se je ločil od njega tovariš, ki se je ž njim vračal, i-skali v potoku, pa ga niso zasledili; šele v ponedeljek so ga opazili, ker je med tem voda upadla, mrtvo truplo precej daleč od mosta že na suhem. Ali je tej nesreči vzrok pijanost ali pa kaj drugega, bo dognala preiskava.. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Silna nesreča ie zadela zadnji četrtek, dne 20,. junija t, 1. popoldne ob 545,. uri naŠO župnijo. Silen vihar je pripodil od severo-zahodne strani oblake, iz katerih se je vsula ko orehi debela toča in uničila vse polske pridelke. Krasen je bil pogled na naše polje, kjer je zorelo žito in se zlatila pšenica ter obetala precej dobro žetev, a zdaj je vse upanje uničeno. Žito in pšenica sta tako potolčena, da večinoma niti ena bilka ne stoji pokoncu, ampak je vse prelomljeno in pomandrano v tla, ravnotako je s koruzo, ovsem, fižolom itd. Celo pa krompirju je naredila toča veliko škode. Okrog 30 let ni bilo take toče kot zdaj. Skoda je velikanska, ker ni samo en pridelek, ampak so uničeni vsi, Gosp. dež. poslanec Ozmec je takoj obvestil c. kr. okrajno glavarstvo o nesreči in zahteval, naj takoj Še tekom tega tedna presodi Škodo, ustavi eksekucije davkov, odpiše davek in pride na pomoč bednemu prebivalstvu, ki so mu uničeni vsi glavni pridelki. Upamo, da bo glavarstvo prišlo takoj cenit škodo, ker se bo moralo potlačeno žito hitro pokositi in koruza podorati! Med viharjem je treščilo tudi v jagnjet pri hiši posestnika PlanjŠek v Sv. Lovrencu, potem v hišo, kjer je razklala strela omaro in vrata, uničila podobe na stenah in ubila na podstrešju dve kokoši, ki sta valili. K sreči se ni nič vnelo in ni bilo nikogar v sobi, ker bi bila sicer nesreča lahko Še veliko hujša. p Cirkovce. Gospod urednik, sedaj v vročini smo najbrž mi Cirkovčani na boljšem. Vi imaite veliko črnila, ker pišete tolikim naročnikom na vse kraje sveta, mi imamo mnogo mleka, ker ga pošiljamo vsak dan v Maribor in Hoče, skupaj kar tri polov-njake. Lokomotiva si na našem novem postajališču nalovi dovolj sape za nadaljno vožnjo, vsaj mora čakati navadno več minut radi nalaganja mleka, ki bo prineslo v celem letu okroglih 50 novih tisočakov v naše občine. A pravi norec je tisti, ki prodaja mleko in kupuje šnops. Hvala Bogui, da je teh norcev vedno manj, da so zopet pametni možje in fantje, ker a?>stinenca dobro straši tudi po Cirkovcali. Pri nas so se morali odpovedati nekateri nerodneži sleparskemu šuopsu, sicer bi ne živeli več. Kateri ga pa le pi-jo v tej vročini, tisti jih pač zasluži ne 25, ampak 50, a ne tistih tisočakov, marveč čisto drugačnih bankov: cev, plačanih s pravim bambusom. , Taki šnopsarski kandidatjo se kaj lahko poznajo, kar jim pa nikakor ni prav, a njihov šnopsarski .program se le dobro bere, posebno na nosu, ki je ptkast kakor požji volek. p Sv. Urban. Dne 2. junija smo izročili materi zemlji obče spoštovanega posestnika iz Plajcarja, g. Jakoba Arnuš. Obilna udeležba pri sprevodu, katerega je vodil preč. g. župnik urb.anski ob asistenci čČ. gg. kaplana in pokojnikovega sina Fr. Otokarja, spričuje, kako priljubljen je bil pokojni Arnuš. Ob odprtem grobu so mu zapeli urbanski pevci ginljivo žalostinko in marsikatero oko se je zasolzilo. PreČ. g. župnik TomaniČ je v govoru slavil pokojnika kot vz-glednega katoličana, pridnega gospodarja in skrbnega očeta. Da je bil umrli to v resnici, spričuje njegovo vzorno urejeno gospodarstvo in v. krščanskem du- hu vzgojeni otroci. Njegov edini sin je zapustil svet in se kot lekarničar posvetil postrežbi bolnikov, ko je stopil v red usmiljenih bratov« V trdnem zaupanju, da je prejel pokojnik onkraj groba plačilo za svoja dobra dela, vskjiknemo: Iz zemske ruše nekdaj vzet, si v zemljo se povrnil spet. A bolj od prejšnjih dni krasan, vstajenja tvojega bo dan,. p Ormož. Glasom razglasa c. kr. štajerske na-mestnije v Gradcu z dne 19. junija 1912, je meja iz Hrvaškega in Ogrskega za govejo živino zopet odprta, Na sejem, ki se vrši dne 29, julija, se bo prignalo gotovo zelo mnogo živine. Kupci se na ta sejem že v naprej opozarjajo. p Ormož. V mariborski bolnišnici je umrla pretočeni teden gdč, Justika Petovar v Starosti 21 let> Prepeljali so jo v Ormož, kjer je ob strani svojega o-četa, bivšega odvetnika v Ormožu, dr. Petovarja, pokopana. Naj v miru počiva! p Središče. Na Telovo so se Orli provokrat vi-deležili v kroju procesije z Najsvetejšim. To pa zopet tukajšnjim liberalcem ni prav. V „Narodnem Listu" je neki liberalček žugal, da se bodo, Če prihodnje leto Orli zopet nastopijo v k jo ju pri procesiji na Telovo, vsa druga društva odstranila. Orli, tukaj se kaže vaša moč. Mala peščica vas je, pa se trese že pred vami liberalna armada. Le pogumno nastopajte! Nesramnež „Narodnega Lista" piše, da je vodja Orlov zvijal po hinavsko molek v rokah. Povem ti, da se ga ti še v žepu sramuješ in da gotov» nisi tako prebrisan, da bi znal misli drugih in izgovarjal svojo sodbo čez nje. Človek, ki ima vero v Boga, se ne sramuje molka v rokah, najsi bo kjerkoli. Orli, vi pa pokažite, da verujete v Boga, ne pa kakor liberalci, v vr .,,! p Ptuj. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi sledeča poučna zborovanja: 29. junija po sv. maši na Vurbergu; 30. jun. po prvi sv. maši pri Sv. Marku; 7. junija ob 9. uri v Ptuju v prostorih gospe Zupančič. p Sv. Barbara v Halozah. Naznanjamo vsem prijateljem in znancem, ki so pri prvi prireditvi tako moogobrojno počastili, da bomo na Petrovo. 29. junija zopet igrali do najboljše in najcenejše pravo Levovo francosko žganje z mentolom, To idealno domače sredstvo služi zelo izborno proti glavo- in zobobolu, potenja rok in nog, proti izpadanju las, za odstranjenje lupin na glavi itd. Originalna steklenica stane samo BC 44 vin. Velika steklenica K l-10, največja K 2'20 in se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Pošiljanje po pošti od K 4'40 naprej po poštnem povzetju. ALEKSANDER KALMAR, Dunaj H/2. Severni kolodvor. i* Loterijske Številke: Dne 22 junija 1912. Gradec 56 61 60 21 83 Danaj 64 72 23 76 70 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4"— z navodilom o uporabi, dobiva se samo v lekarni Apothake „zor goldanen S»nne" Gradec, Jakeminiplatz 24. 168 Listnica uredništva. Radislavci: Mislimo da je bolje, če se take reči ne spravljajo v list. Pozdrave! — Konjiška okolica. Cirkovce, Ormož: Ostalo prihodnjič. — Gradec, Dramlje: Prihodnjič. — Sv. Peter na Medvedovem selu: Prosimo, pošljite dopise, ki morajo priti v prvo številko poprej, ne še le v četrtek, od Vas dobimo vsakokrat naznanilo šele v četrtek, da se nam potem list zakasni. — Št. Jurij ob j. ž., Z'bika, Zreče, Šmihel nad Mozirjem Prepozno. Zatiranje nalezljivih btlezni v šoli in hiši. Zadnji čas so se pojavili slučaji škrlatice in difterije med otroci v Brlinu; ct-li razredi, da celo cele šole so bile izključene od pouka. Da se zabrani širitev nalezljivih bolezni je šolsko vodBtvo starišem dalo navodilo za zatiranje bolezni. Otroci dobijo na dom list, na katerem je popisano, kako se morajo ravnati. Svetuje se starišem, da otrokom trikrat na dan dajo razkuževalno ustno vodo za izpiranje grla. Dene se navadno nekaj kapljic „Pfefferminz-Lysoform" v kozarec vode in se s tem izpira grlo. skrbeti se mora tudi za snago telesa, za kopanje in čistost perila in obleke. Na ta način se skuša omejit v Berolinu razširjanje nalezljivih bolezni. (Mosse). 270 Hranilnica in posojilnica vPetrovčah reg. zadruga z neom. zavezo, vabi na svoj 4 občni zbor ki ee vrši v nedeljo, dne 7. julija 19 2 ob 4. uri popold. v dvorani Društvenega doma. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelbtva. 2. Odobrenje računskega zakl učka za leto 1911. 3 Volitev treh članov nadzorstva 4. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne prišlo zadostno število članov, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, z istm sporedom, ki je sklepčen pri vsakem številu članov. 740 NaČelSfcvo. Proda se takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, s «stojijo iz 2 parcel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se t upravništvu. 364 Oznanilo. Hrastov les. Za strehe, rušte, tr»me, vsake dolgosti in debelosti, les za preše, mostove, sploh za tesarje in mizarje, doge za sode, posebno z* dna vsake velikosti, ves sodarski les, drve bukove, hrastove in hr>jkove ima na prodaj Franc Vogrinec, posest. Sv. Andraž v Slov. gor. žel. pest. Ptuj._486 Vinogradniki pozor! Kdor potrebuje močno, trpežno, hojkovo kala.o kolje iz starih smolnatih hojk, katerega se ne prime trohnoba in ga se zlomi z lahka vihar, naj 8e obrne na podpisanega kdor si postavi tako kolje v vinograd ima gotovo čez 20 let ncir zaradi kolja; kdor kaj razume temu ni treba dalje govoriti, ker moramo v prvi vrsti gledati na trpežnost blaga. Cene franko do postaje Ptuj za tisoč komadov (2 m dolgo) 8<» kron, m 2'30 dolgo 90 kron. Kdor vzame 10.000 kom. franko na vsako postajo. Franc Vogrinec, posestnik Sv. Andraž v Slov. gor. žel. postaja Ptuj. 487 Lepo posestvo na prodaj, 15 minut od mesta Slov. Bistrica, obstoji iz zidane hiše s tremi sobami, kuhinjo, kamrco, lepo, dve obokani kleti, zidano gospodarska poslopje za osem glav živine, štiri svinjaki, preša, drvarnica, studenec pri hiši, lep sadonosnik, braj • de, kjer zraste do pet polovnjakov vina, njive, travniki in gozdi Vpraša se pri Matevž Lipko. Spod. Novavas pri Slov. Bistrici. 678 Trgovci pozor! V najem se da trgovina na prav dobrem kraju pri farni cerkvi s 1. j tli j'-m. Kje, pove opravništvo Slov. Gospodarja. 715 Promatv izvrsten kakor v X I tJIIlUg prejšnjih letih prodajam v Šegi pri Makolah. Kdor pravi, da ta preme g ni dober, je moj sovrižnik. Dobi s« ga kolikor kdo rabi. 8 Spoštovanjem Matija Habšek._714 Novozidana hiša 15 minut od Glavnega trga v Mariboru, s 3 stanovanji, gospodarskim poslopjem, zele^jadnim vrtom; veliko njivo, se zaradi prevzetja druge posesti po ceni proda. Vpraša se pri Vracku, Pob; rška cdsta 5, 700 Na prodaj srednje voliko posestvo, 7 minut od f*rae cerkve, 13 oraj lov zemlje, travniki, njive, nekav novonasajenega vinograda, smrekoo gozd, nova, zidana hiša z opeka krita, hlev za 8 glav živine, preš, in mlia s stopo. Cena 10 kron 3 tisoč lahko ostane vknjiženo. Vrč pove iz vljudnosti Simom Blatnik, Sladkagora p. Šmarje. 686 Gostilničarji pozor! Ved polovnjakov izvrstnega belega vina po 52 v liier je na prodaj. Oglaaiti se je pri Mihael Gobec, Mestiuje 6, Šmarje pri Jelšah, Štajersko. 689 Hiša v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vitom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastnik«, Maribor, Khisl-gasse 8, 1. nadstropje. 695 Lepa nova hiša s kletjo in gospodarskim poslopjem ter vrtom, 11 let davka prosta, donaša veliko stanarine, 1 uro od Maribora, tik kolodvora, se pod jako ugodnimi pogoji takoj po ceni pre da. Naslov pove upravništvo. 679 Učenec, zmožen slovenskega jezika, z dobrim šolskim spričevalom, in ima veselje do trgovine, se takoj sprejme pri trg vcu Oto Svaršnik, Majšperg pri Ptuju. _ 701 Izkušen kovatkl pomočnik za vsako delo, želi pri kovaški vdovi ali za domačega kovača v d 1> stopiti. A. Novak, Zg Pol,ka.a Štaj. 662 Nove vojaške bluze iz ruskega platna se oddajo za polovično ceno. Pripravne todi z* poiarno brambo. M. Gajšek, Dravska ulica 12 Maribor. 670 Iščem majerja zanesljivega s 5. delavskimi močmi. Vstop v jeseni 1912. Zelo ugodni pogoji. Rihard Ogriseg, lastnik u-metne vrtnarije Maribor. 671 Gostilna se proda pri Sv. Križu na Murskem polju tik cerkve, Da najlepšem prostoru, bo velika poskopja, ki obst ji jo iz pet sob, dve kuhinji, mesnice, kajilnice mesa, ledenice in velike spodnje kleti, tri velike kleti pri hhvu, dva velika hleva, skedenj in uta, posebej stoječa hiša, ena soba, kuhinja, klet, klavnica za živino, pokrito novo kegljišče s pečjo, da se lahko po zimi keglja, vTt za zelenja d in sadoeosnik. Vpeljana je že bila dolga leta trgovina in gostilua. Cena 24000 K, lahki plačilni pogoji, natančneja pojasnila daje Anton Vrabl, vele; posfetnik in trgovec, p. Križevci Štajersko. 707 Na prodaj je velika, Upa hiša s trgovino, Bposobna tudi za gostilno. Zraven je velik, lep sadovnjak in mnogo brajd. Nahaja se v lepim bogatem kraju na. Spod. Štaj. Vprašanja pod J C. na upravništvu Slov. Gospodarja. 666 500 kron! Vam plačam, 6e Vam moje sredstvo .Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očee, stiskov in vkoreninjene trde keže Cena 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kemeny Kaschau I, Postfach 12/76. Ogrsko. 665 I V. n LJubljana - Novi Vodmaf Darila za birmo s a ca I Vaiika zaloga ur, dragoee- ¿«sil, srebrnim In ¡»ptičnih stvari po vsaki sani. ia iftrokei llkistt. sesifc mtml gftMsfoM «d SO !)a 200 K. Siklasta remont.-ara K S'60 Pristna srebrna ur» Original ornega ara Kuhinjska ara Badiljka, aiklasta Poročni prstani Srebrne verižic — Večletna Jamstvi — Na«!. OietHiger Thaod. Febrenbacii urar in očaiar 447 Harib»3*r aiica 28. Kepji» ^isai«» h mkrt. T— i'— S'— S.— 3'— ^ VSAKE VRSTE K. K A R N E R * Dr GRAVER a. izdeluje vsake vrste harmonije po najnovejšem ameriškem sistemu, za cerkve, šole. društva itd. od 140 K naprej. 528 Cenik franko. Hranilnice in posojilnice v Št. Ilju v SI. g. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 7. jalija po večernicah t. j. ob 3. uri p»poldan v olovenskem Domu v Št. Ilju. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadaorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi zaradi premalega števila zadružnikov bil občni zbor nesklepčen, vrši se eno uro pozneje to je cb 4. uri, drugi občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu članov. 675 Načelstvo. la prodaj Je v kopališču Dobrna pri Celju hotel z mesnico iz gospodarskimi poslopji, mlin, žaga, parna pekarija in okrog dvajset oralov zemljišča. Proda se vse skupaj ali pa posamezna podjetja posebej Pojasnila daje Anton Wergles Pobrežje 206. P. Maribor. 732 Mizarski izdelki za stavbe, pohištva, prodajalne, pisarne cerkve in šole, izdelujejo se najceneje in trpežno pri A. Viher & M. Novak, mizarska delavnica s stroji. Maribor, Koroška cesta 53, Heugasse2-4 Proračuni in načrti na razpolago. 727 Zahvala. Povodom smrti nepozabnega nam soproga, očeta, brata, gospoda Jožefa Jazbinšek, večletnega župana, uda okrajnega odbora, okrajne ga in kraj nega šolskega sveta itd., nam je došlo toliko sožalja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Iskrena hvala vsem, ki so spremili dragega nam rajnega k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo gospodu dekanu iz Kozjega, kateri je irael krasen govor, dalje domačim, tnjim gospodom duhovnikom, slavnemu učiteijstvu, ki g« je spre milo s šolaiji, ter gospodom kateri so mu za slovo pred cerkvijo in na grobu zapeli žalostinke. Sploh vsem, ki so mu izkazali v tolikem številu zadnjo čast. Bog plati. 744 Žalujoči ostali. Lepo posestvo, tri četrt ure od Maribora, lep velik sadonosnik, rodoritne njive, zidtni hram, se po niaki ceni prola. Vpraša se pri Jožefu Šeoekar v Krčovini št. 43 pri Maribora. Wienergraben. 660 Mala hiša z vrtom je pod ngod-nimi plačilnimi pogoji na prodaj v Krčovini pri treh ribnikih št. 73, Maribor. 786 Krojaški uneneo z dobrimi spričevali se sprejme pri g. Juriju Bručko, krojaški mojster v Krčovini št. 146 pri Mariboru 787 Lepa, nova, močno zidana hiša s petimi stanovanji, 4 z dvema sobama in kuhinjo, eno s sobo in kuhinjo, lepa kuhinja za pranje, lepe suhe dr arnice, klet za vino, velik vrt. Se .roda pod ugodnimi pogoji v Maribora NaiJov pove upravništio. 729 Dva močita, dobro ohranjena, dosedaj vedno polna vinska soda, eden 16, drugi 10 let star, prvi 15, drugi 11 hektolitrov držeč se proda po nizki ceni. Franc Koser starci v JurHincih. 730 Priprost« os* ha želi takoj nastopiti kot kuhinjska postrežnica ali za sobno ; <.8pra\ijanje. M. Kvas, Maribor, Ptairhcfgasse št. 5, prva vrata. 722 Proda se dobro idoča hiša, gostilna tik glavne ceste, z opeko krita, z enim nadstropjem, gospodarsko poslopje v novem staau, okoli hiše vinska tita, katera prinese do tri polovnjake vina, zemljišča je: dve prav rodovitni njivi, gozd s trdim drevjtm, kakor tudi travnik s sadnim drevjem. Cena 14.000 kron. Več se izve pri lastniku hiše Ant. Fijauš, posest. Spod. Poljčane. 741 Prav izvrstno po- eoc+irn je na prodaj' 6B0 uro Bcalvu hoda od Maribora, pol ure od kolodvora Hoče, šola je doma v va«i, posestvo je prav izvrstno obdslano, proda se skupaj ali če kdo želi na malo, izvrstne krme je za 8 glav živine, pripriv-no posebno za takega, kateri bi se hotel z mlekom pečati, ker se lahko dobi 100 goldinarjev za mleko na mesec. Stelje in drv tudi dovolj pri hiši. Kupci naj se oglasijo pri Antonu Logarič, pri Sv. Miklavžu pošta Hoče. 728 Zanesljiv in razumen _J _ _ s 4 ali 5 delavs-III «I CI kimi močmi se sprej • me do novrmbra v Pekrah pri Mariboru. Išče se tudi poštena vinifisrska družina. Vpraša se pri gospej Suppanz, Maribor, Koroška cesta 2. 739 Prodam po ceni Hiša s 3 sobami, 2 kuhinji, klet z obrtom za vinotoč, hlev za kravo in svinje, drvarnica vrt in njiva. Vse v najlepši legi, 15 minut od Celja proti Teharjent. Druga hiša v Artičah pri farni cerkvi, tri četrt ure od Brežic. Zraven gospodarsko poslopje z vinsko posodo in prešo, dva vinograda, stara bukova in hrastova hosta, kolosek, njiva s sadnimi vrtovi. Radi bolezni se eno ali drugo za 8000 K pod ugodnim izplačevanjem takoj proda _ Natančneje se izve pri J. Ban, Čret 36, p. Štore. 719 Delavnica, lc-pa, prostorna in svetla, s stanovanjem in prostornim dvorom, takoj za oddat. Vpraša se: Maribor, Koroška ulica 84. 723 Svinjski hlevi z 20 oddelki, vse iz hrastovega in kostanjevega lesa, močno postavljeni se po ceni prodajo pri A. H6genwart u v Framu pri Mariboru. 721 Kupi se krog 3 hektelitre hru* ševoa. Ponudbe se pošljejo na Rihard Grill, Fab.iksgajse 8 Maribor. 724 5Ü Avenarius 644 Pred pona- (Patent) že nad 35 let najboljše sredstvo za konserviranje lesa. -rejanjem se svari. — Prospek itd. zastonj. Karbodinejuni tovarna Avenarius, Amstetten n. Oe. Edina prodaja za Maribor in ckolioi Opekarna Melje in Razvanje. Telefon 136. Sprejmejo se za vse večje knye v slovenskem ozemlju sposobni akviziterji za neko veliko zavarovalno drožbo, ki sklepa zavarovanja tudi brez zdravniškega preiskovanja. Jako pripraven posel za vsakogar, ki želi dobrega postranskega zaslužka, delovanje olajšano z reklamo in priporočilnimi pismi. Poaudbe naj se pošiljajo pod „Ljudsko zavarovanje" na Slov. Stražo v Ljubljani. S zlati nauki za zdravje želodca! Kdor s „FLORIA-nom" se krepfca, Zmiraj dober tek ima! Če želodec godrnja, Pij „FLORIAN-a", pa neha! Ni otožen, si boltn, Ta, ki viiva 694—2 Vinograd j» C. kr. okrajno sodišče v Celju, odd. I., dne 12. junija 1912. Izjava. Zenitna ponudba. Mladenič, v mariborski okolic«, odločno katoliško-narodnega mišljenja, neomadeženega značaja, se želi poroditi z kmečko mladeako ali vdovo, ki bi imeia veselje do kmetije in ima premoženja od 16000 do 201)00 K. Mladenič prevzame po stariših eno najlepših veleposestev mariborske okolice, tri-ČBtrt nre ed Maribora, lepe velike zidane hiše, vse v najlepšem in najboljšem stanu. Veleposestvo je vredno 120 tiaoč do 140 tisoč kron. Le resne ponudbe se naj pošljejo na upravaištvo „Slov. Gospodarja". Tajnost strogo za jameena. 697 Gostilna : >: trgovin m i ki meri približno 2 orala, na novo zasajen in že popolnona rodi, blizu Štor pri Ccljn, lepa solnčnata lega s prijaznim razgledom, ee z gospodarskim poslopjem in vso opravo radi prevelikih drugih opravkov vredno in pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Vpraša se naj pri posestniku: Florjan Gaj še k, Loka pri Žusmu. 706 Dne 1. majnika t. 1. umrla je v Celja gospa Avgusta Krajnc, roj. Bratanič Poživljajo se stem vsi osi, katerim je bila imenovana zapustnica Krstna ali birmska botra, da se do 1. avgusta fcr 1. ali sami ali po svojih postavnih zastopnikih oglasijo pri tej sodniji ali pri kuratorju dr. Ssndorju Hrašovec, od vetniškem kandidatu v Celju, ter istočasno prii eaejo krstni list, domovnico in potrdilo žnpnišča v Št. Iiju, da jim je bila rajna g. Avgusta Kranjc v resnici krstna oziroma birmska botra. 702 ekonomiji pri Ptuju (Spod. Štajersko) s 45 orali najboljšega posestva s sadonosniki, ed'ns trßo-Tina in gostilna pri cerkvi in ael» dobičkac*sto \o-sest?«, novozidcna hiša z opeko krita, gost Inkka in posebna soba, 5 sob, kuhinj», prodajalni pros cr (trgovina), velika klet, ledenica, poštna oddsjnica, obokani ■> ti. k i go veji in konjski hlevi, svinjaki z 12 oddelki) skedenj, par-ma za seno itd. Ceoa za velike pritekline ¿a žive in mrtve, vse kakor leži in stoji 110.000 K, pri sorazmernem nspl»-čilu (ari). Priložnostni nakup, ker je posestvo ssrno več vredno Pojasnila na 3aniinaaee, ki želijo posestvo kupiti zase, daje sastonj: Verwaltung des „Realitäten-Markt" Gra dec, Haiaerlinggaese 6. (2781). 723 Od I. julija naprej se nahaja moja trgovina s tkaninami, perilom in obleko v Freitiatisga§s@«lla^ii- Sfi*a$Se (od novega Glavnega trga proti Narodnemu domu) v novo-sezidanem skladišču. Zahvaljujem se vsem p. n. odjemalcem, za dosedanjo meni izkazano zaupanje in naklonjenost ter prosim, da se me tudi v mojem novem trgovskem prostoru 685 pridno obiskuje a naročili. Velespoštovanjem Dve hiši v Slovenjgradcu sta na prodaj. Hiši sta lepi, enonadstropni, skupaj zidani, na sredi mesta Slovenjgradee stoječi, z 11 sobami, z lepo trgovino, gostilno, delikatesno prodajalno, za gostilno sta dve veliki sobi, stara mesarija, 4 lepo kleti, lepi zidani hlevi za svinje in govejo živino, veliko dvorišče, vso v lepem atanju, lep vrt, ena njiva in lep gozd za podirat. Vse se proda, kakor leži in stoji, razen blaga zavoljo bolezni vse skupaj za 46.000 K in samo 20.000 K se mora izplačati, drugo ostane na hišah. Obresti nese vse skupaj do 30% čistega. Več se izve pri Franc Bračiču, posestniku v Slov. Gradcu. 725 SÜKNÄ in modni tkanine za gospode in gospe priporoča izvozna hiša. PROKOP SK0RK0YSKY IN SIN v Humpolcu na Ceikem. Vz»r«l na prožujo franfco. Zel« zaeme osne. Na želje hočesm dstl tiikajlizgsioliti gosposke obleke. 135 Jaz podpisani Alexander Sipuš, trgovski pomočnik pri tvrdki Franc Makesch nasled. v Ptaia, sem se dne 1. junija t: 1. izrazil, da kupci pri tvrdki V. Leposcha v Ptuju preveč plačajo in so potem ogoljufani. Prekličem to trditev kot popolnoma neresnično in prosim tvrdko V. L9poscha in njene uslužbence za »dpuščanje ter se zahvalim, da mi je imenovana tvrdka kazen odpustila. Ptuj, dne 20. junija 1912. 726 Alexander Sipuš 1. r. Maribor, Tegethofova tal. 40 (zraven gtstilne Nekrep) priporoča posestnikom 'z Koflacha ter naj- najboljše belo aPllO boljši premog in drva. Cene nižje kot povsod drugod. 698 Belgijski kunci! Proda jih Alojzij Dolinar. Rozsahegy Fontgyur Nr. 286. Zg. Ogrsko. Miadi, dva mesoa stari po 8 K, par od starih ki im*jo težo 15 kg. Na vprašanje odgovarjam, če se priloži znamka! 690 ^■■«feSsra snlie in s?eže v TSaki množini S%lifplf¥l po najvišji ceni. Filialka Ignao Pischler vodja Jos. Perko, Leitersberg, pošta Pesnica. 148 0 M u •BI (8 & O k & Ne pozabite Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproga, odeje, koče, platno in vse manuiakturno blago kupite najbolje in najceneje v domaČi trgovini E. Šepec, Maribor. Grajski trg. 1086« Burgplatz. 0 N 9) 1 & 3 Pohištvo razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom Ka.pl Px»eis, Maribor, Stolni trg 6, lepe postelje na valjar, nastavne postelje 15 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K, stoli K 2'60, trde, polirano po ■ stelje 24 K, polirane mize 28 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mi/e na poteg 34 K, mnjati s oli 9 IC, vse vrste lesnega in tapeeiranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Zičaste podloge 8 K, matrace 6 K, že-lezue postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj- lirane postelje 40 K. Slobodno na ogled. Sloboden nakup. Ceniki zastonj in franko. Dye dekleti z dobrimi šolskimi spriievaii se sprsjmeta v uk v trgovino t. mešanim blagom pri Ad. Eichberger, Slivnica ob jui. železnici. V04 Vinska posoda. Prodajo se iz hrastovega lesa delani močni »odi držeči po 60., 100., 150., 200., 300 do 1000 litrov, ci-mentirani, novi, od železniške po-Btaje Ljutomer po nizki ceni. Kdor sode potrebuje, se naj oglasi pri Antonu Vrabl, trgoTCU in veleposestniku p. Križovci, Štajersko. _________651 Lepo posestvo v Št. Iljski fari je takoj na prodaj. Meri 6 oralov in 232 klaft-rov. Kdor posestvo kupi, stori ja-ko imenitno narodno dsle, Ni drago. Oglasiti se je treba kakor hitro mogoče pri Janezu Kolarič, Dobrne 42. p. Št Ilj v SI. g. 659 Štefan Kaufman trgovina z železnino V Jrt & Clfc orni priporoča najboljše oceloe kose in srpe, pravo štsj. železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 601 irs če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala44, izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko s« opere perilo potem z milom „Schichl" znamka Jelen", da postane bleščeče bdo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" m milo „Schicht" belita perilo kakor solncc. Priporočamo S volim edino Slovensko tovarniško podjetje na Spodnjem italerskem: pivovarni Žalec In Laiki trg " 781 iiovenes podE&irajine svoje domače podjetje. somišljenikom: termalno in granatno pivo. JSsl debelo! Na drobno! Priča & Krammr Celje Graška in krožna ulica priporočata svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega m modnega blaga ter velikansko izbiro birmskih daril in potrebščin Cene nizke. 612 Postrežba točna. Nabavite si: nosilce, okovje, stresno lepenko, črpaljke, __vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebščine, poljedeljske stroje in orodje, vozne plahte najboljše kakovosti, kose znamka „Merkur" in „Triglav", žič- 473 nato mrežo in ograje, trnjevo žico in vse drug» predmete železninske stroke pri veletrgovini Z SelezninO «Merkur1 P. MsMii. CfifUs narejeni iz kovanega železa in kovfaaste pločevine, torej tiepokverljivi. KH KK K» Vsako kurivo porabljivo. 70 odst kuriva se prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žg«nja če se pridene zato posebna priprava. ,Titania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijske, Največja specialna tovarna za paril nike na Avstro-Ogrskan. Glavno zastopstvo Franc Asen, Gfadec, Marlengassa 22. — Krasno posestvo se proda, ki leži na slovitem hribu Kapela, 5 minut od farne cerkve, ima krasen razglid na vse Btrani sveta. Obstoji iz modernega, še norega hišnega poslopja (vile), z tremi vhodi, je pri vsakem veranda, ima 6 stanoval-nih sob, eno kuhinjo eno kamro, tri spodnje krasne suhe kleti, hlev za tri govede, klet za žganjarno in droge potrebe, gumno, pet svinjakov, prosto stoječa nova velika preša. Je vse zidano, v najboljšem stanu, lep vrt za zelenjavo, nova žičasta ograja, posestvo meri 10 oralov, štiri orale sadonosnika in travnika, s čes 400 stoječimi sajenimi različnimi sadnimi drevesi, dva orala gozda s starim bukovim drevjem, 2 in pol orala njiv, 1 in pol orala novosajenega vinograda, posestvo se drži vse skupaj, tik velike ceste, ki pelje pol ure od železniške posfaje Radinci (B» d Radein), kjer je vrelec kisle vode in poletno kopališče, katerega obiščejo od >seh krajev in stanov veliko ljudi. Pri Kapeli je mesarija, pekarija, gostilne in vsak dan dva krat prinešena pošta na dom. Posestva imajo v okolici goipoda iz mest iz raznih stanov, obiskujejo radi poletno stanovanje, ker je zračno in krasna lega. Posestvo se ceni na 20.000 kron, premičnine t sobah posebej po 3000 kron, so ugodni plačilni p goji, posestvo bi se primerjalo vsakemu upokojenemu gospodu, posebno č. g. duhovnikom, tudi vsakemu trgovcu, ker je le edina trgovina pri Kapeli. Natančnejša pojasnila daje Anton Vrabl, trgovec in veleposestnik, p. Križevci pri Ljutomeru. 624 Prva južnoštajer. kamnoseška industrijska družba v Celju Nova ufi.11, zraven slov, šole« Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz ««••a« tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom. Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kulantni plač. pogoji. v korist je vsakemu — • Varaždinske toplice in si prihrani veliko denarja, če kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini J. N. Šoštarič : Maribor Gosposka ulica štev. 5. Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd. 623 Cene veliko nižje kakor drugod. Pozor! Apno iz Zagorja, portland in roman cement, opeka z a zid in streho, traverze, železo za vozne okove, štedilna ognjišča in posamezni deli za iste, kotli iz litega železa, bakreni kotli, najboljše zajamčene kose, deske, late in drogi, vse najceneje pri 479 Alojziju Maček, Maribor, Tržaška cesta 25, zraven bolnišnice. Pozor na birmo Štefan Strašek, Celje, Kovačeva ulica 3, priporoča s roj o prvo in največjo zalogo čevljev vseh mogočih vrst, za otroke v raznih barvah in izpeljevah. Im*m tudi veliko izber čevljev za možke in dame od najfinejših in najmodernejših do najcenejših. Čevlje prodaje tudi na obroke. 647 (Ilryatsko). Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z električno razsvetljavo staroznana radioaktivna ž?e- plena kopelj + 50° C priporočljiva za trganje, revmo, isbijo iti. Pitna zdravilišča za bolezni v vratu, krhlju, prsih, jetrab, želodca in v črevesih. Električna masaža, blatne, oglj. kisi. in soinčne kopeli. Odprto celo leto Moderni kom-fort. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. — Zdraviliški zdravnik dr. I Lochert. 607 Najboljšo Ia bakreno galico, 1 kg 66 vin. nadalje drobno Žveplo, gu mijeve trake Z8 cepljenje, rafijo, priporoča po najnižji ceni Ferd. Hartinger, trgovina z deželnimi pridelki. 438 Naribor, Tegethofova ul.29. Bolezni na nogah, rane, odprte noge, tudi pri ženskah, ozdravi v vsakem slu čaju, tuii edaj, če do zdaj se ni nič pomagalo, sir. Listovo mazilo, 1 lonček 2 K 50 vin. franke, če se pošlje znesek naprej, po povzetja vin. več. Razpošilja Kari Illek, kemik, Sternberg, Moravsko. 630 da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za desinfekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih duhov in potnih nog, je steklenica Lysoform desinfekcijskega sredstva priznano najboljše. Se dobi z navodilom uporabo ▼ vsaki apoteki in drožeriji po 80 v. v originalnih steklenicah. — Lxso-form toaletno milo 1 K za 1 kom. „Kapljice za svinje". cTk™o'Uenice ia Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljico za rdečico: Uspeh vrlo povoljnil Gospod Janez K. piše: « Prav dobro pomagalo! mestna lekarna pri e. kr. orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. 450 Naznanilo. Najboljši in najcenejši nilatilni stroji, gepeljni, slamo-reznice in vse vrste drugih strojev, se dobijo iz Ježekove tovarne na Blanskem. Lahki plačilni pogoji na tri ali štiri leta Prevael sem tudi zastopstvo od najnovejših parilnikov za svinjsko kuho, gnojne sesalke, najnovejše perilne stroje in najnovejše glavne pečnice, ter vse vrste drugih peči z veliko prihrambo drv. Naznani se lahko pismeno ali ustmeno pri Jožefa Gnngl, posestniku v Jarenini pri Mariboru. 711 Delniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica Rezervni zaklad 800.000 kron. Ljubljanske kreditne banke v Celin sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. 0 0 Vloge na tekoči račun obrestuje najkulantneje. Izdajatelj bi založnik: Katoliiko tiskovno društvo. Odgovorni nrettaik: JU. temperie. Tisk tukarue «v. Cii Ja * Mariboru. ht celega sveta. Požigalka. V vasi Anisimovka v guberniji To-bolsk na Ruskem je neka ženska v svoji maščevalnosti zažgala hišo, v kateri je zgorelo 8 oseb. Poleg te hiše je zgorelo še 15 drugih poslopij. Velik izbruh ognjenika. Iz Novega Jorka poročajo, da je začel nenadoma bruhati ognjenik „Kat-maj". Lava, ki je privrela iz goreče gore, je uničila popolnoma 7 velikih ribiških naselbin. Dosedaj so izkopali izpod lave čez 200 oseb. V okolici Kodiak je padal pepel tako gosto, ki ga je izbruhnil vulkan, da je vladala v celi okolici cel dan popolna tema. Koliko ljudi se je ponesrečilo, dosedaj še ni znamo, ker so komaj Še-le eno tretjino z lavo preplavljenega ozemlja prekopali. , v Analfabet - general. Iz Novega Jorka poročajo: V Mehiki bi bil skoro izvoljen za predsednika mož, ki ne zna ne brati ne pisati. Vodja vstašev, general Oroszo, je ta mož. Ko bi bil zmagal v boju pri Rellanu, bi bil postal nedvomno predsednik meiukan-ske ljudovlade. Tudi amerikanski predsednik Johnson ni znal ne brati ne pisati, ko se je poročil. Sele njegova soproga ga je to naučila. Nesreča na žagi. Žena Franceta Glavič, Žagarja pri Seidlu v Novem mestu, je prinesla na žago kosilo. Z njo Je prišel tudi 20 mesecev stari sin Fran-cek. Otrok je zlezel neopaženo do valjeca in se igral z žaganjem. Ko je odvzel Glavič deske z voza, je odrinil istega, da je dirjal do valjeca.V tem trenotku pa otrok zakriči in že mu je stisnilo prsni koš, da je na mestu umrl. Železniški stroj odtrgal nogo. Dne 13. junija ponoči se je 721etni bivši izvošček Matevž Oblak splazil na prelazu na Vrtači v Ljubljani pod zaprto preč-nico na železniški tir ravno ko je privozila lokomotiva in zagrabila Oblaka za levo nogo, katero mu je zlomila, mu jo odtrgala ter ga pahnila v jarek. Grozen vihar v Severni Ameriki, V državi Mis-souri je divjal strašen vihar. Mrtvih je 26 oseb. V Jtohnsvillu (Ohio) je podrl vihar stolp katoliške cerkve med božjo službo. Ubite so bile tri osebe, med njimi tudi duhovnik', ki je vernike pozival, da naj beže, sam je pa ostal v cerkvi, da podeli ponesrečencem verska tolažila. Zima v Južni Ameriki. Iz Buenps Airesa poro-Čajo, da je v gorovju Andih nastal nenavadno hud mraz. Na Kordiljerih divjajo že cel teden sneženi viharji. Brzojavne napeljave so mnogokje pretrgane. Na mnogih točkah so velikanski sneženi plazovi zasuli tir železnice, ki vodi preko Andov, tako, da je obtičalo več vlakov v snegu. Potniki teh vlakov, od katerih posamezniki so že 8 dni tičali v snegu, so že povžili vsa živila, katera so imeli seboj ter jim je grozila smrt vsled lakote, ako ne bi pravočasno dospela pomoč, V teh vlakih je bilo okoli 200 oseb. Nesreča na ženitovanju. V Konstanegrovu (Angleško) se je med nekim ženitovanjem podrl strop. Svatje in zaročenca so padli v globočino. Nevarno poškodovanih je 16 oseb. Kolera. V Mali Aziji divja v večih mestih kolera. V posameznih mestih je na dan do 100 slučajev, od katerih jih je do 80 mrtvih. Strela udarila v družbo štirih ljudi. Pri Suma-hu v Črni na Koroškem se je zgodila velika nesreča. Štirje delavci, dve dekli in dva hlapca, so prekopava-li neko njivo, kjer je nasajen krompir. Pri južini so PODLISTEK. Matija Ahacel, Slovencev imeniten rojak in pisatelj. (Anton Martin Slomšek. Drobtinice, 1. 1847, str. 117, si.) (Dalje.) Pa ne samo ostro obsojati, ampak tudi vse modro prevdariti so znali naš Matija, in kadar so se prepričali, da je kaj novega večje vrednosti, si si hitro sami omislili. Veliko let niso imeli nobenega dežnika za dež ter so dejali: „Za kaj mi je pa klobuk ali suknja? Ce bom na klobuku zopet drugi klobuk, nad streho nosil zopet drugo streho, kam pa pridem?" — Imeli so prijatelja, ki je bil ravno istih nazorov, in sta hodila po zimi v snegu, po leti pa v dežju brez strehe (dežnika), Prigodilo se je, da sta spremljala nekega rajnega znanca k pogrebu; deževalo je, in vsi spremljevalci so imeli dežnike, ona dva pa ne. „Prijatelj", so rekli Matija, „premislil sem si in spoznal, da najina modrost ni čista; si bova morala nabaviti dežnike!" — „Zakaj?" vpraša prijatelj. — „Poglejte", so rekli Matija, „če pridem v kako hišo iz dežja ves moker, se mi cedi od suknje in klobuka ter se tako nateče cela luža izpod mene; ne spodobi se pa lepih prostorov onesnažiti; ljudje se naju boje in midva se vsa mokra ne upava sesti. Drugič ljudje pravijo: „To sta dva prava skopuha, Še dežnikov si ne privoščita" ; kot tak pa nočem veljati, ne jaz in mislim, da tudi ne Vi. Kaj se Vam zdi?" — .„.Veste kaj", reče prijatelj, „ravno tukaj-le je Olivetova prodajalna, takoj pojdiva notri, da si kupiva vsak en dežnik." Sla sta kupit in od te dobe ju ni bilo več videti po dežju brez dežnikov. Ni nobena prava modrost, držati se svoje stare trme, ampak vse prav preudariti in se boljega prijeti. Prav in dobro je, če človek sam za-se le malo potrebuje., in srečen je oni, ki z malim zadovoljno živi; pa še srečnejši in vse hvale vreden je oni, ki od sedli pod košato smreko vv bližini. Komaj začno juži-nati, je udarila strela v dotično smreko in je pri tem udarila 181etno Angelo Zadnik, 161etnega fanta pa je vrglo po bregu navzdol in mu zasukalo obe nogi v kolenih, da so bile pete spredaj, ter mu sezulo čevlje, ne da bi mu bilo razvezalo ali raztrgalo jermena. Najmanj prizadeta je bila 161etna deklica, ki se je hitro zavedla in šla po ljudi, da so prišli ostalim trem na pomoč. Prihiteli ljudje so spravili še nezavestnega hlapca Gregorja Koniča, ki je bil Še vedno naslonjen s hrbtom na smreko, k zavesti, ki pa Še zdaj leži težko bolan v postelji; fantu je zdravnik u-ravnal nogi. Kakšna mora in kakšna ne sme biti žena. Ljudska češka Šaljivost si je izmislila ta-le dovtip, ki je bil zapisan na ženitvi v LetoŠtici leta 1906 poleg razlage slavnostnega govornika J, Greslička: 1. Žena mora biti kakor polž, to je, mora biti vedno doma; a ne sme biti kakor polž, to je, nima vsega, kar je njenega, nositi seboj. — 2. Žena mora biti kakor odmev, ima le tedaj govoriti, kadar je vprašana, ali ne sme biti kakor odmev, to je, ne sme imeti vedno zadnje besede. — 3. Žena mora biti kakor cerkvena ura, ki vedno prav gre in kaže prav, a zopet ne sme biti kakor cerkvena ura, ki svoje pogovore vsemu svetu pripoveduje. Strašno neurje v Mehiki. Mnogo ljudi mrtvih. Iz Guanajuata poročajo, da se je dne 16. t. m. utrgal oblak, vsled česar so prestopile reke svoje bregove. Veliko ljudi je radi povodnji utonilo. Redka starost. V Mihalajmu pa Nemškem je u-mrl posestnik Sturdza, star 149 let. O Božiču bi bil praznoval svojo lSOletnico, Poplačana dobrota. V Celovcu je prišla neka stara ženica z vlakom in je prosila na kolodvoru, naj jo kilo spremi v bolnišnico. Nihče ni hotel iti ž njo, Še-le neki postrežček se je je usmilil. Ko je bila v bolnišnici sprejeta, je dala starka postrežčku n^ko torbico, češ, naj jo ohrani kot plačilo za dobroto. Cez nekaj dni je ženica umrla. Ko je odprl postrežček torbico, je našel v njej dve hranilni knjižici za 27.000 K in poleg tega še papirnatega in zlatega denarja za, 3000 K. Ker je dala ženica torbico postrežčku pred pričami, je sedaj njegova lastnina in se mu je s tem njegova prijaznost pač dobro izplačala. Novi velikani na morju. Tekma za zgradbo velikih „luksus-parnikov" s „Titanikovo" nesrečo ni ponehala, Družba „White Star Linie" se že pripravlja, da spusti v morje nov velikanski parnik „Gigantik". Ta parnik bo parnik „Titanik" še znatno prekašal. „Gigantik" bo dolg 305 metrov. Že se govori tudi o zgradbi „Nad-Gigantika", ki bo imel 20 nadstropij, 465 metrov dolžine, 134 metrov Širine in ki bo lahko naenkrat prevažal 30.000 oseb. Na tem parniku bo tudi posebno sodišče, ki bo sodilo sporne zadeve, ki bi nastale med potniki. Konec plesa. Za Časa francosko-španske vojne v letih 1808 do 1814 je dobil neki krojač v Bergu v Kataloniji od generala d' Espany naročito za večje Število uniform, ki jih pa ni mogel v določenem času izgptoviti, ker ne more, kakor je trdil, dobiti dovolj Šivilj, D' Espany je dal vsled tega v onem mestu prirediti velik ples. Tistega večera pa, ko bi se imela zabava vršiti in ko so bile večinoma vse ženske iz mesta in okolice zbrane, so naenkrat obkolili vojaki palačo, v kateri bi se bil imel vršiti ples, VojaJd so vdrli v dvorano.. Gospodje so se morali oddaljiti in prestrašenim damam je bilo sporočeno, da ne smejo tega, kar si prihrani, rad daje miloščino in si za nebesa nabira bogastvo, ki ga moli ne snedo, tatje ne ukradejo, kakor so storili naš Matija. Ko so bila huda leta in ljudje so gladu umirali, niso Matija Ahacel le samo v denarjih mnogo izdali revežem, ampak so hodili sami pomagat h kapucinarjem kuhat „Rumfor-dar-župo" za uboge ter jo delit potrebnim. Domačim mestnim revežem so dajali za dva druga, dokler so bili sami. In ko se je bližala Celovcu lmda bolezen kolera, so oskrbeli bolnikom dve postelji, pa hvala Bogu, da jih niso potrebovali. Ako je bil kak potrebep dijak, je najdel pri Ahacelnu pomoč, Če so le videli, da je priden. Pa tudi vsak novoposvečeni duhovnik je prejel svoj lep dar, ako je prišel obiskat svojega bližnjega nekdanjega učenika, ali jih vabit na sveto novo mašo. Za uboge pa dovolj Še ne skrbi tisti, kdor jih obdaruje, ampak Še večji dobrotnik je oni, ki ljudi varuje uboštva, kakor naš Matija. Oni so pomagali, da se je v Celovcu ustanovil zavod za družine in delavue, ki mu pravijo hranilnica; in kjerkoli se je začelo na Koroškem kaj lepega in dobrega, so naš Matija z ra_ dovoljnim in veselim srcem radi pripomogli ne le z denarjem, ampak kar še več velja, s svojo glavo in z lastnimi rokami. Dali so o, kr. družbi svoje polje in lep vrt, katerega so sami nasadili, da bi se mladi kmetovalci še tudi po njihovi smrti imeli priliko učiti kmetovanja. Ko se je začela v Celovcu za mlade rokodelce obrtniška šola, so jih hodili Matija pridno u-Čit, čeravno so imeli toliko poslov, da se niso mogli večkrat niti pošteno najesti. Celo na šolo za godbo niso pozabili in so radi prispevali, da bi se mladi or-ganisti kaj izučili in lepa godba ne oslabela. Veliko lepega so spisali za domaČo kmetijsko družbo ter se trudili do poslednjega trenutka, pomagati deželi. Po vsej pravici jih imenujejo dobrotnika cele koroške dežele; pa tudi malo mest se najde v državi, kjer bi ne bilo najti imenitnikov, kateri so svojega nekdanjega učenika Ahacelna veselo hvalili. Naš Matija niso torej živeli sami za-se, ampak za vse; in to je naše svete vere prva in najimenitnejša zapoved. prej zapustiti palače, dokler ne bodo izgotovile določeno število uniform. Takoj nato je prišel krojaški mojster s svojimi ljudmi, ki so prinesli prirezano blago. In tako so morale ženske namesto plesati pridno šivati. Kar cele tri dni so morale presedeti ob kruhu ip vodi, toda v polni plesni opravi obadati iglo. Govor na grobu. V državi Java v Ameriki so v nekem mestu pokopavali nekega meščana. Duhovnik je imel ginljiv nagrobni govor, na kar je vprašal, če hoče Še kdo govoriti, Oglasil se je neki tujec v zadnjih vrstah, stopil naprej in pričel govoriti. Govoril je o vrlinah ranjkega, potem pa rekel, da so pota usode nepojasnjena in nikdo ne ve, ali dobi plešo na glavi ali ne. Kdor je neče dobiti, naj se posluži njegovega -sredstva. Pokazal je stekleničico in. povedal, da se mora s to tekočino dobro mazati lase in jih potem lepo .„skampljati", pri tem pa so ga že okoli stoječi pograbili in pošteno „skampljali", Nearer, my God, to Thee — Bliže tja k Tebi, Bog!* (Labudja pesem „Titanika". — Prosto po angleškem izvirniku M. Z.) Bliže tja k Tebi, Bog, bliže, moj Bog, misel naj vedno me dviga z nadlog! Pesem doni okrog, bliže tja k Tebi, Bog, bliže, moj Bog! Skrije popotniku solnčni se žar, meni pa trudna pot v temo prevar; v sanjah spem plahih nog bliže tja k Tebi, Bog, bliže, moj Bog! Silno že hrepenim k zarji nebes, zlo, ki zadeva me, milost je res. Angelov vabi krog bliže me k Tebi, Bog, bliže, moj Bog! Vselej, ko se zbudim, Tvoje častit, dvigaj me z žalosti slave odsvit; moj se razlegaj jok bliže tja k Tebi, Bog, bliže, moj Bog! Kadar pa radost me dvigne v nebo, solnce in zvezdice milo me zro, vtihne naj pesmi zvok — — — — Bliže sem Tebi, Bog, __bliže, moj Bog! * To pesem, ki so jo igrali godci na „Titaniku", ko se je potapljal in ob pogrebu nekaterih žrtev „Titanika" v Novem Jorku, nam je v angleškem uvirmku in nemški prestavi poslal iz Nemčije naš rojak Anton Urek v Ilambornu. Naprosili smo obmejnega pesnika č. g. M. Z, ki nam je radevolje prestavil to „labodjo pesem" v slovenščino! Hrala muI Uredništvo. NaŠ Matija pa niso bili samo dober deželan, ampak, kar je več vredno, bili so še boljši kristjan, in ta njihova lastnost jim daje še-le pravo vrednost. Učenost in dobrotljivost sta le kresnici (kresni muhi), ako prave vere, trdnega zaupanja in krščanske ljubezni ni pri ljudeh, Učene in visoke glave rade oslepijo^ da od samega bleska svoje modrosti krščanskih resnic ne spoznajo in izgubijo svojega Boga. Taka u-čena glava je podobna maku, ki ga veter odnese. Tudi našega Matijo se je bila lotila v mlajših letih ta goljufiva modrost, da so jeli v sveti veri omahovati, kar so sami pripovedovali. „Bog mi je pa poslal hudo bolezen, ki mi je odprla oči, da brez Jezusa ni iz-veličanja, in da je le srečen v življenju kakor tudi po smrti oni, kdor se svete vere zvesto drži." — Oklenili so se Kristusove svete vere in ona jim je bila kot par lica vse žive dni, posebno pa na starost edina tolaž-nica v velikih težavah. Kamor so Šli iz doma, so vzeli seboj molitvene bukvice, in ni bilo lahko dneva, da bi ne bili pri sv. maši. Ob nedeljah popoldne, ko so Šli drugi CelovČani se zabavat, so bili naš Matija pri krščanskem nauku in pri večernicah. Pred jedjo in po jedi se niso sramovali pokrižati in moliti, Česar se posvetni gospodje dandanes sramujejo; in ko se je pokazala huda bolezen in so bile očitne molitve priporočene, so Matija molitvenik vedno seboj nosili in vsak' večer molili. Imeli so svojega spovednika ter so skrbno hodili k spovedi, kakor nam naroča Kristus, rekoč: „Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva, kdaj pride Gospod po vas." Pri vseh svetih opravilih so se tako pobožno zadržali, da so bili svojim učencem lep vzgled pravega kristjana. Bog ne daj, da bi se bil kdo drznil, vpričo njih kaj nespodobnega ziniti; tako možko so ga ošteli, da mu je prešlo vse veselje, se še oglasiti. Sovražili so vsako laž in hudobijo; celo malega greha ni bilo najti pri njih. In tako so svetili naš ljubi Matija kakor luč pred ljudmi, ki so gledali njih dobra dela in hvalili Očeta, ki je v nebesih. (Konec prihodnjič.) P. P. Vkfk & Ljubljana THtiST""'"....."""" tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patentiran dvojno zarezani strešnik—zakri s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola'. Brez odprtin na vzgor! = Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše In najtrpeinejše kritje streh sedanjosti I Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. 485 Spretni zastopniki se iščejo. Trgovina Špecerijskim blagom Pozor Slovenci! Trgsvlaa i moke in dež. pridelki Točna in solidna frostregba. Anton Kocuvan if Celju, Ring št 2 |van Ravnikar Ceiie, Oralka cesta 21. Glavni zastop in zaloga pravih švicarskih vezenin (£linga-rij) za posteljno in telesno perilo in vesaao robo za cele obleke. Bele vezane oblekoe za birmSEce. Vzorci na vse strani so na razpolago p&štnine prosto. Cene izvirne tovarniške! — Priptroča tndi svojo veliko zalogo najboljšega perila za dame in gospode, klobuke, čepice, dežnike, naramnice, nsgavioe, rokavice, žepne rute, svilnate robce in Serpe, predpasnike, bluie ovratnike in manšete najboljše kakovosti, kravate, šapote, modeics, preproge, parfuma itd. Raznovrstne predtiskorine in drug* ž«nska ročna dela. Nagrobne vence in trakove. Za mnogobrojen obisk prosi ¿os Anton Kocuvan. Glavna slov. zaloga, velikanka izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: štrang, ujad, vrvi, š trikov sa perilo, mrež za seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopioev, firneža in lakov. Zaloga na-g grobnih in voščenih sveč itd. 93 Zaloga vsakovrstnih semen Na drobao na debata. Zaloga rudninskih vodS. VeSetpg^ins s šg&scaHje» in s dežein» pmfelki nton Kolenc Grsske uiica ši 21 za moške in volneno sa ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslr^nska r&spošiljgka R. StermscM Calju št. 300 B^v; Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Na debelo! Na drobno! : ! ! i Ji železnat® kioa-via« Bigicn. íRssíavs Dncaj 1S08: Mara t idil lika Is častni dipiom k ilaf.i kolajni. üepiino sre&sftt» es Bíaboínc, nifcia-irviie in rekoeval&Ksente. P©i?3ar®&5 ¥©ljo ¿o jedi. utrjuje in kri. laboren okna. Kad 7000 sdiw» aiških sprižfcjral UatM 8 Kii! i lsfe«sfe t issskisütetó. po jwl 1 i S StS i» p« Pr. rrnn i o lr/irnvnriia mora bla^° kuP°vati ILčLVU JtJlZgUVUIpri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ozira bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenj. gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobrojen obitik. VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko luoerno, doma-So deteljo, travo, ter čebuljček, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v oeni od 8 do 15 K per 100 kg. PoSina naroČila se izvršujejo z obratno poŠto. Edina Staiers. narodna steklarska trgovina na debeio I» na droba$ rane Strupi :: Celj Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Pre«zetjevseh steklarskih del pri osi^vah m priv« stavbah. Heisoiiiinejša in točna p^eiba. Na debelo! Veletrgovina s papirjem. Na drobno I Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalaih potreb&iia. ****** Lastna zaloga šolsfoh zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. m1 Fr. Kampuš: Zg. Foljskava pri Pragaf«kem vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih i j;* okoli 2 do 800 dom», vsake vrste, ima zdaj najnovejše r-čne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipahiike, mtine za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studei.ee in gnojnico, s katero se lahko napumpa r eni minuti eden p lovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za reno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorjo na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf", največj* mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin" po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator", po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo *eliko časa in drv. Najnovejio mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikelne, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ngodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dvbi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene pripra