Lelo IH.	Oloiet, M. inarea 194?	Slevilka 11
Priprave in prva zasedanfa v Moskvi
Ko so . zastopniki zunanjih ministrov v Londonu končali svoje delo in se pozornost svetovne javnosti še ni popolnoma odvrnila od teh dogodkov, je svetovno časopisje že pričelo s komentiranjem priprav in dela moskovske konference, ki se je 10. t. m. pričela.
Pot delegacij
Britanska delegacija za. moskovsko zasedanje se je po svojem odhodu iz Londona sešla v Berlinu z britanskim zunanjim ministrom Bevinom, kamor je dopotoval po podpisu francosko-angleške pogodbe o aavežništvu v Dunquerque-u. Nato je britanska delegacija- nadaljevala pot s posebnim vlakom preko Varšave in Brest Litovska v Moskvo, kamor je prispela, v soboto opoldne, kjer so jo sprejeli številni sovjetski vladni zastopniki z namestnikom Zunanjega ministra Andrejem Višinskim na čelu ter veliko število časnikarjev iz Vseh držav.
Ameriški zunanji minister Georges Marshall je prispel 6. marca v spremstvu Benjamina Cohena, člana zunanjega ministrstva, in Charles Bolen-a, tolmača in strokovnjaka za ruska vprašanja, z letalom v Pariz, kjer ga je sprejel ameriški poslanik v Franciji, Jefferson Cafforv. 7. marca zjutraj je v prisotnosti francoskega generala Henry Giraud-a položil venec na grob neznanega junaka v Parizu. Potem je imel z ameriškim poslanikom daljši razgovor.
Med svojim bivanjem v Parizu je zunanji 'hJnrster Marshall imel razgovore tudi ,s Predsednikom francoske republike Aurlo-,0m in ministrskim predsednikom Itama-%r-om, Ti razgovori so bili bolj informativnega in pripravljalnega značaja. Fran-
coska državnika sta predložila ajnenske-!nu zunanjemu ministru francoske zahteve, ki tičejo v prvi vrsti preureditve Nemčije v federacijo manjših držav, gospodarske °člcepitve Porurja od Nemčije, ustanovitev iočenega Porurja pod stalno zavezniško Zasedbo in vključitev Posarja v francosko gospodarstvo.
Opoldne je nadaljeval Marshall pot. v Moskvo preko Berlina, kjer sta ga na le-tališču sprejela ameriška generala Mc. •'Srney in Lucius Clav.
Takoj pö svojem prihodu v Berlin se je Vnanji minister Marshall sestal z vode-rimi člani ameriških oblasti v Nemčiji in' 'azpravljal z njimi o nemških vprašanjih.
tiskovni konferenci v Berlinu' je zn-^an3i minister Marshall izjavil, da bodo 'družene države v Moskvi podvzele vse, a sklenejo štiri velesile štiridesetletno pogodbo. Edino takšna pogodba bi mogla nemogočiti za vedno ponoven nemški na-Ps-d. Odločno se je zavzel za predloge za jPorazum med velesilami, katere je stavil legov predhodnik Bvnies. »Prepričani SIP°«, je izjavil Marshall, »da bi s takšno Tmšno in obsežno pogodbo z enim iidar-.em odpravili mnogo obstoječih težkoč, katerih rešitev ne vidimo nobene mož-^0sti. g tem bi bile tudi odstranjene ovi-ki leže na poti splošno zadovoljive re-1 Ve avstrijskega in nemškega vprašanja.« v Medtem, ko je francoska delegacija pod sn i VOln vnanjega ministra Bidaulta pri-a s posebnim vlakom na kolodvor annsee v Berlin, je pristal del ,ameriške ]6 egacije pod vodstvom John Foster Dul-Sa na letališču Tempelhof. a M Petek 7. marca je prispel večji' del Juenške delegacije brez zunanjega mini-j ra Marshalla in njegovih najožjih söde-v Moskvo. S člani delegacije je pri-bau	36 ameriških časnikarjev, ki
do stanovali v hotelu »Moskva«.
./Mneml Marc Clark, šef ameriške voja-* vlade y Avstriji, je na svojem letu v
Moskvo prispe! 8. marca v Berlin, kjer je izjavil pred časnikarji, da upa, da bodo v Moskvi glede avstrijske pogodbe dobro napredovali. Na vsak način pa vidi glede tega vprašanja manj težkoč kakor pa pri reševanju nemškega vprašanja. V toku popoldneva je imel daljši razgovor z ame-. riškim zunanjim ministrom Marshallom.
Republikanski kandidat v prihodnjem letu za predsednika Združenih ameriških držav Harold Stassen je 7. marca odpotoval z letalom iz Aten v Rim in se nato v Berlinu pridružil ameriškemu zunanjemu ministru Marshallu na njegovem potovanju v Moskvo.
MOSKVA V ZNAKU ZASEDANJA
V	Moskvi so storili vse, da olepšajo mesto za sprejem m udobnost udeležencev pri zasedanju. Hoteli, gostinski obrati in trgovine v glavnih ulicah so prenovljeni in izložbe prenapolnjene z najrazličnejšimi dobrinami. Različne ceste, ki so od vojne sem bile brez luči, so zopet razsvet-ijene.-
k teoBi. pjvpvc^mi, so začeli že, pred šestimi te-lni Od takrat jb bila cela vrsta rokodelcev, pleskarjev, tlakovalcev in drugih delavcev na delu, da pripravijo za to veliko. zasedanje spoštljiv okvir. V celem mestu so ražobešene • zastave zaveznikov.
V	prihodnjih tednih bo stanovala večina udeležencev in dopisnikov pri zasedanju v petnajstnadstropnem hotelu »Moskva«, katerega so zgradili pred desetimi leti Fred hotelom je velik trg, ob katerem je ameriško poslanstvo, univerza in zid Kremlja. Drugi del udeležencev pa bo stanoval v starejšem »Savoy hotelu« in znanem vGrand-hotelu«. Za časa zasedanja bodo tudi različne prireditve v gledališčih in koncerti.
TEHNIČNE PREDPRIPRAVE
Tri dni pred začetkom zasedanja še niso mogli obvestiti dopisnikov inozemskih listov, ki so- medtem prispeli v Moskvo, kakšne nsredbe nameravajo ruske oblasti izdati glede posredovanja poročil in cenzure vseh poročil, ki tičejo moskovsko zasedanje. Dopisnikom niso niti še dodelili zasebnega prostora, kakor je bilo običajno .pri vseh večjih diplomatskih razgovorih. Nadalje, so si še popolnoma na nejasnem o tehnični izvedbi posredovanja vesti preko brzojavnih uradov v Moskvi. Na podlagi sporazuma s Sovjetsko zvezo, s katerim so zagotovili popolno svobodo tiska, računajo z veliko spremembo dose-daj Veljavnih določb glede cenzure. Dejstvo je, da marajo dopisniki še prej ko slej -predložiti svoja poročila cenzorjem.
HIŠA LETALSKE INDUSTRIJE
Zasedanje zunanjih miništrov se vrši v »hiši letalske industrije«, ki je za ta namen kakor ustvarjena. To je sodobna, štirinadstropna zgradba 5 km izven Moskve. V prvem nadstropju je tajništvo sovjetskega zunanjega ministrstva in tehnični štab sovjetske delegacije. V drugem nadstropju so delegacije Združenih držav, Velike Britanije in Francije. V istem nadstropju je tudi sejna dvorana Sveta zunanjih ministrov — takoimenovana »bela dvorana« -- 30 metrov dolg pravokoten prostor, v čigar sredini stoji ogromna hrastova miza. Pri posvetovanjih je vedno navzočih po šest članov od vsake delegacije, torej 24 oseb.
Nadaljnje nadstropje za enkrat niso zasedli in je na razpolago za različne odbore in pododbore, katere bodo v toku posvetovanj sestavili po sklepih zunanjih ministrov.
PRVI POGOVORI
V	nedeljo 9. marca je ameriški zuna-brinji minister Marshall obiskal v Moskvi britanskega zunanjega ministra Bevina. Ameriška delegacija upa, da se bodo glede avstrijske pogodbe, ki je bila nepričakovano stavljena na zadnje mesto dnevnega reda, kmalu zedinili, ali smatra za potrebno, da se še pred začetkom pogajanj o nemški mirovni pogodbi zedinijo glede sledečih šest bistvenih, točk:
1.	gospodarska celota Nemčije,
2.	bodoči politični sestav Nemčije,
3.	nemška vzhodna meja napram Poljski,
4.	sapadna meja z vprašanjem Posarja in Porurja,
5.	reparacije in bodoča raven industrije,
6.	napredovanje v demilitarizaciji, dena-cifikaciji in demokratizaciji Nemčije.
V	ponedeljek 10. marca, predpoldne je zunanji minister Marshall obiskal zunanjega ministra Molotova in nato sprejel časnikarje. Radijski komentator je dejal, da so bile izjave. Marshalla »kratke in ne preveč obširne«, ker ni podal nobenih izjav glede številnih vprašanj o zasedanju. Ugotovil je leL da nifmerava. ponovno predlo žiti predlog za sklenitev zavezniške pogodbe med štirimi velesilami proti Nemčiji.
Tozadevne razgovore je,' kakor je Marshall sam izjavil, vodil že med svojim obiskom v Parizu s'francoskim zunanjim ministrom.
PRVO ZASEDANJE
10. marca ob 14. uri moskovskega časa je sovjetski zunanji minister Molotov odprl zasedanje zunanjih ministrov. V kratkem otvoritvenem govoru je označil predpriprave za pogodbe z Nemčijo in Avstrijo, ki so jih izvtšil.j v Londonu in Berlinu, za invanredno dragocene. Po izvajanjih Molotova razpolagajo zuhhnji ministri na ta način s potrebnimi podlagami, da lahko zaključijo pogodbe v Moskvi.
Potem, ko je Molotov pozdravil odposlanstva Združenih držav, Velike Britanije in Francije v imenu sovjetske vlade je nadaljeval:
»Naloge, ki jih moramo, reševati tukaj, nikakor niso lahke. Toda vseeno smo že stvorili dobro podlago za na.da.ljne uspešno in skupno delo. Prva korake sa to podlogo so predstavljale odločitve glede Nemčije pri zasedanjih na polotoku Krim in v Potsdamu.. Medtem pa so naši' zastopniki v Londonu in pri Nazoratvenem svetu za Nemčijo m Avstrijo že dovršili dragocen del dela in nam dali potrebne podatke in predloge za sklenitev teh pogodb,«
Nato se je zunanji minister Bevin zahvalil za prisrčni sprejem in predlagal, da naj prevzame zunanji minister' Molotov kot prvi predsedstvo pri posvetovanjih. Molotov je predlog sprejel.
Nato je Molotov prešel na dnevni red. Nepričakovano ie stavil kitajsko vprašanje kot prvo v razgovor in izjavil:
»Sovjetsko odposlanstvo namerava podati predlog, ki tiče kitajskega vprašanja. Zunanji ministri štirih velesil so se že v predhodnic razgovorih zedinili, da je treba ustanoviti zedinjeno Kitajsko. Ker pa se položaj na Kitajskem odtlej še ni po-(Nadaljevanje na 2. strani.) iimiiHiiimmimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiinlmiiiiiniiiimiiiimiiiimii
Odstop deželnega glavarja Piescha
Na seji koroške deželne vlade 12. marca je deželni glavar g. Hans Pieich podal ostavko. Do volitev novega deželnega glavarja bo vodil njegove posle namestnik deželnega glavarja g. Ferlitsch.
Porazi in zmage
Življenje človeka je boj; kjer je boj,, tamkaj so tudi porazi in zmage. Za nekoga je življenje zmagovito, za drugega porazno. Toda nikjer ni življenje tako zrna« govito,. da ne bi doživelo kakega poraza. Tudi največji poraženec je doživel kako zmago. Bistveno za človeka je, da si ne želi biti poražen. Poraz je vedno uničenje naporov in sil, ki so bili usmerjeni k namenu, da bi.ga uresničili z zmago. Boj je merjenje dveh Sil, dveh taborov, ki imata vsak svoj namen, h kateremu pa zapira pot nasprotna sila, tabor ali družba, ali pa da ga s svojim napadalnim zaletom že kot obstoječega hoče zrušiti. Zmaga pomeni uničenje, odstranitev zaprek, ki so na poti 'do namena. Ce sledi poraz, so sile in napori uničeni in obnemorejo pod večjo nasprotno silo ali zaprekami, ki vodijo k smotru. Te sile lahko znova ožive v svoji žilavosti, rode nov odpor, nov vzgon in zalet. Boj se nadaljuje za zadnjo odločitev, za končno zmago, za zmago, za katero svet trdi: kdor zadnji zmaga, resnično zmaga.
Za življenje so porazi prav tako pomembni kot zmage. Zlasti za duhovnega človeka! Človeški naravi je poraz zopern. Človeška narava se ga boji, kajti vsak poraz je v svojem bistvu ponižanje, kakor zmaga poveličanje. Pri porazil ne ostanejo samo vsi napori iti prizadevanja nepopiaČana, ampak celo kaznovana. To je'zunanji boj, boj sij, ki je lasten človeku. To je postava sile, ki daje zmago močnejšemu.
Za koroške Slovence je to današnje moderno nasiranje zmotno. 2s desetletja občutimo na svojem narodnem telesu posledice tega zgrešenega naziranja: slabši mora kloniti pred močnejšim.
Poraz je v svojem bistvu ponižanje, kakor zmaga poveličanje. Misel, ki jo ponavljamo, je zrasla iz resničnih dejstev, ki so zlasti v zadnjih 20 letih globoko ranila slovenski narodni živelj na Koroškem.
Koroški Slovenci smo že prej, zlasti pa pod nacizmom doživeli velika ponižanja, velike poraze. Na stotine družin je bilo pregnanih iz rodnih hiš, mnogi so morali v kazenska taborišča ali v kazenske frontne bataljone. Nacizem je prepovedal slovensko šolo in uničil slovenske zadruge. Sovraštvo do slovenstva je podpihovala zagrizena šovinistična nemška vzgoja tako, da je že Vsak nemški otrok lahko zasramoval Slovence z znanimi psovkami, ki jih še danes pogosto slišimo v družbi šovinističnih državljanov na cesti, v vlaku in avtobusih.
Kaj so nas naučila ta poniževanja, ti porazi? Zgodovina človeštva nam dokazuje, da je Bog spremenil marsikak poraz v zmago —- namreč v duhovnem smislu. Poraz ostane po zunanjem videzu vedno poraz in zmaga zmaga, le naše izkustvo in spoznanje je po porazu navadno mnogo večje in resničnejše kot po zmagi, ko se zmagovalec često udaja naravni prešerno-sti.
Za koroške Slovence so bili vsi dosedanji porazi preizkušnje in tehtanja njihove življenjske šile. Te preizkušnje so potrdile njihovo pravico do svobodnega življenja in udejstvovanja ter nam kalile in krepile našega narodnega slovenskega duha.
Smisel porazov in zmag. ki so določili v vojni in zlasti ob zaključku vojne na Slovenskem mejo med dvema političnima taboroma. je v svojem bistvu še posebej važen za koroške Slovence. Vojna nas, hvala Bogu, ni potegnila v bratomorno revolucijo kot na ostalem Slovenskem. Vse, kar se je zgodilo, pa postavlja naše narodno občestvo pred najsvetejšo zapoved, ki naj bo merilo vsega našega življenja, dela in udejstvovanja: koroški Slovenci ne smemo v razredni boj, koroški Slovenci moramo biti edini in samo edini. To je tudi smisel naših porazov in zmag.
t ^0 2AR SEA
ČEŠKOSLOVAŠKA
razpravi proti voditeljem zarote, ki so jo. odkrili na Madžarskem, je general' Veres, vojaški šef tajne organizacije, izjavil, da preklicuje svoje, prejšnje izjave, katere je podal pod pritiskom, potem ko ga celih osem dni niso- pustili spati. Veres je med . drugim izjavil, da je po njegovem prepričanju Horthy še vedno državni poglavar- Madžarske.
>V Budimpešti se sedaj vršijo med stran- . . kami pogajanja o preosnovi vlade. Število ministrstev naj bi bilo znižano od 18 na 10.
Glavnega tajnika stranke malih posestnikov, .poslanca Belo Kovacsa, ki je pred kratkim odstopil in so'' ga nato Rusi zaprli, so" vrgli iz stranke;
V zvezi z aretacijo Bede Kovacsa je ameriško zunanje ministrstvo predalo prepis protestne note, v kateri zunanji minister Marshall ugotavlja‘ vmešarije Rusije v m&-' džarške notranje zadeve, tudi britanski vladi z vprašanjem, da-li se hoče 'priključiti : temii protestu.
Kakor poroča nek govornik zunanjega ministrstva, so številna"'poročila potrdila, resničnost ruskega vmešavanja v notranje zadeve Madžarske, ki se' je izkazalo pri aretaciji bivšega tajnika stranke malih posestnikov Bele Kovacsa.
Po britanskih poročilih so -v zadnjih tednih zaprli 13 poslancev stranke malih posestnikov.
Velika Britanija je nato predala sovjetski-vladi noto, v kateri, tudi ona protestira proti aretaciji Kovacsa in zahteva natančno preiskavo.
Nato so madžarski listi in ruski radio prinesli noto ruskega generalnega poročnika Sviridova ameriškemu generalu Weem-su, v kateri odklanja predlog za preiskavo sedanjega položaja na Madžarskem. Izjavil je, da domneva, da so levičarske stranke poskusile spraviti stranko malih posestnikov v zvezo s protirepublikansko zaroto, da, jo onemogočijo, nima nobene podlage. Izjavlja, da je bila madžarska ustava zaradi zarote ogrožena in zavrnil trditev generala Weemsa,-da je aretacija Kovacsa vmešavanje v notranje zadeve Madžarske. Ker- bo preiskalo ta čisto kriminalni slučaj sodišče, ne morejo sprejeti .
. predloga, da se ;to- zadevo-'preišče‘v, zvezi,« .s sedanjim .poIažajeanuna'.'Majdžksskem in -z .
V ponedeljek, 10. t. m. so podpisali v Varšavi 20 letno pogodbo o zavezništvu med Poljsko in Češkoslovaško, ki predvideva vzajemno pomoč v slučaju napada s strani Nemčije ali enč sile, ki' je v zveži z Nemčijo' V pogodbi se obvezujeta obe dr-' žavi, da zopet- poživita obojestranske odnosa je na gospodarskem, , političnem in kulturnem področju in da se ne bosta priključili nobeni koaliciji, ki bi bila usmerjena proti eni izmed obeh držav.
FRANCIJA
Pariška tiskarska stavka, o, kateri so že preteklo nedeljo poročali, da „je končana, se v resnici še nadaljuje in se je še zaostrila. Vlada Je. pristala na 17%-ho zvišanje mezd, a, naknadno podaljšala delovni čaš. .Sindikat; je "označil to rešitev za nesprejemljivo „in nadaljuje s stavko.
V torek je prišlo v francoski narodni skupščini do živahnega spora in tudi de'-janskih spopadov "v hodnikih skupščine. Kljub pozivu ministrskega predsednika itarhadlera in predsednika narodne skupščine Herribta niso mogli’ nadaljevati seje!
NEMCI J A
zaroto.-
>. ? n
SOVJETSKA Z VE 7. A
Poljska delegacija pod vodstvom poljskega ministrskega predsednika Je podpisala v Moskvi msko-poljski sporazum, ki predvideva 29 milijonov dolarjev posojila. Nadalje so se sporazumeli o„ 50%-nem znižanju poljskih dobav premoga . Rusiji, in vrnitvi poljskih železniških vagonov. Nadalje bo prešel prihodnjega maja, oni del nemške trgovske mornarice, katerega so • dodelili Poljski, dejanska, v. poljsko posest-. Maršal Bulganin, ki je„-imenovan za namestnika sovjetskega ministrskega, sveta, je prišel „sedaj v takoimenovano »notranjo vlado« Stalina. Kot člane te vlade smatra-, jo zunanjega ministra Molotova, maršala Vorcšilova in notranjega ministra Beria. Mesto maršala 'Bulganin-a je prevzel maršal Vasilevski, ki je bil .od aprila 1.943 sovjetski šef glavnega stana in imel velike zasluge pri . pripravljanju sovjetskih ofenziv pri Stalingradu, in Leningradu.
ZPRUŽENE DRŽAVE
' V. neki izjavi pred kongresom je bivši, zunän-ji minister Byrnes, podal - število zasedbenih čet v Evropi izven Nemčije. Ruske zasedbene sile eenijoma. okrog-500.000 mož. Ameriške zasedbene čete'znašajo c :rog 200.000 in angleške 250.000 mož. -•Bedanje število zasedbenih sil ZĐ je previsoko za izvajan je, policijskih smotrov, vendar prenizko za vojaške smotre.
Byrnes je omenil tudi razvoj v Balkanskih državah in . priznal, možnost, da bi, ,>Balkah lahko postal, povod, za ponovno •vojno.....	....	.. .	.
e a i e s Ti n A
■ Kljub, vsem, naporom britanskim obla--stem ne uspe, da zajezijo teroristične ži-•dovske napade. Tako so zaprli- pri neki .raciji v Jeruzalemu 25,teroristov, med kara."imi se nahajajo tudi »odličnejši«., kate,-r s so, spravili takoj s posebnimi letali v ‘Keny-jo. — Pri nekem nenadnem napadu na neko -taborišče britanskih čet med Haifo. , in. Tel Avivom je bila ranjenih, več vi?jakov. — V 'Rehaviji so. židovski teroristi , obmetavali z ročnimi bombami neko poli-rijako. skupino. Pri; nadaljnji raciji v;ppd-; čju Tel Aviva so, ponovno zajeli neko skupino »odličnejših«,, vodij židovskega nadtainega pokreta- .•‘Policiji je. tudi uspe-k;. odkriti pisma, id so velikega, pomena, ker SO: bila v njih navodila za podtalni po-kret.
Ob' priliki lipškegh veleščjnia je dobilo gotovo število zavezniških časnikar jev dovoljenje za obisk ruskega zasedbenega pasu Nemčije. Eden izined njih piše, da živi prebivalstvo v vzhodnem pasu’ zdaleka boljše kakor pa v_ zapadnih, da si pa želi svobodnejšega življenja. Potsöd tožijo Nemci nad rusko zasedbo in če'še jih vpraša 'zakaj, potem odgovarjajo', da Rusi preostro ižvajajo denacifikacijo. Radi mraza še nihče ni zmrznil, ker ljudje kljtib skrajno odmerjenim količinam kuriva svoje kurivo le redno dobivajo, kar v zapadnih pasovih hi slučaj. Glede preskrbe z živili pravi, da' jih dobiva prebivalstvo dovolj, ali da mu manjka tobaka.
fekof v Fuldi. Johannes DietZ, je izdal pastirsko pismo, katerega morajo prečitati v vseh katoliških cerkvah v Hessenu in Thueringenu. V njeni poziva škof vse Nemce, da molijo za mirovno pogodbo. On pravi: »Vsi še moramo Združiti. V molitvi, da bo Nemčija đobila' pravičen in JšbVečanSki mir, ki bo končno postavil na 'mesto sile "in Štriašff^amet in -ljuBežM.-«
’ ‘' 'Ameriške'oblasti % Nemčiji" so-Zaprosile ruske oblastih da 'dö-volijö '• obisk komisij štirih' velesil ,-v pripornih taboriščih v ruskem ‘zasedbenem pasu. Te komisije naj. ugotovijo resničnost nemških obtožb, da so deportiriili bivše nemške častnike, ki so bili odpuščeni iz ameriških in britanskih taborišč za vojne 'ujetnike, 'na prisilno delo v Sovjetsko zvezo;
jr y G O S L A V I J A
Zasedanja v Mosku
(Nadaljevanje s 1. strani.) boljšal, predlaga sovjetska vlada,, da se to vprašanje ponovno prouči in izvedejo odločbe, glede katerih so se že preje dogovorili.«
Zunanji minister Marshall je s sovjetskim predlogom soglašal, ali zahteval je časa, da se d tem predlogu potazgovore ter da naj bo en zastopnik Kitajske pri teni prisoten.
Moskovski radio je o tem prvem zasedanju poročal še sledeče:
Pri prvem zasedanju zunanjih ministrov so 'rešili razna organizacijska vprašanja in začeli z razpravo o poedinih točkah, ki bodo predmet ' prihodnjih pogajanj. Na predlog britanskega zunanjega ministra so sprejeli' v dnevni red tudi vprašanje finančnega položaja svobodnega Trsta. Nadalje so Sklenili, da se bodo na prihodnji seji posvetovali o poročilu glavnega tajnika medzavezniške reparacijske komisije. To poročilo so predali Svetu zuianjih ministrov namestniki zunanjih ministrov v Londonu.
Nadalje so sklenili, da naj nadaljujejo namestniki zunanjih ministrov s predpripravami za avstrijsko pogodbo in nem-. ško vprašanje tudi v Moskvi. V ta namen so zunanji ministri imenovali sledeče odposlance: za pogovore o avstrijski pogodbi Gusev (Sovjetska zveza), Clark (Združene „države), Hood ( Velika Britanija) in Paris (Franclja). Za nemško vprašanje: Višinski (SŽ), Murphy (ZD), Couve de Mur-ville (Francija) in Strang (Velika Britanija).
DRUGO ZASEDANJE
Na drugem zasedanju 11. marca se zunanji ministri niso mogli zediniti o predlogu zunanjega ministra Molotova, da se sprejme kitajsko vprašanje na dnevni red, in predlog zunanjega ministra Marshalla za splošno znižanje zavezniških zasedbenih čet v Evropi.
Potem, ko je Marshall odločno odklonil sprejem kitajskega vprašanja-, je zunanji minister Molotov izjavil, da ne vidi povoda, da na moskovski konferenci razpravljajo o znižanju števila zavezniških zasedbenih čet v Evropi.
Zunanji' minister Bevin je v imenu britanske vlade izjavil, da ne more sogla« šati z razpravljanjem kitajskega vpraša-Vanonni, ki je baje prejemal denar kot	n ja,
„'padkupjstijvpf.-. •krššajM* *koid“moisr»tični fi-"" " Žunanji minister Molotov še je nato ^ naneni ; minister Pietrd;-Campilli,' ki je iz-'" -‘oicvfrii prve "točke'dnevnega 'reda, ki tiče rablja! svoj položaj za spekulacije na borzi.; poročilo Zavezniškega nadzorstvenega sve-‘kocijalističiif minister ža delo' Giuseppe +■» -»*narail-
tru državljanstvo, in ga razlastili z vsemi elani kraljevske družine vred.
■ Koncem marca bodo začeli v Beogradu s trgovinskimi pogajanji med' Jugoslavijo in Italijo.
Jugoslovanskega poslanika v Grčiji dr. Izidorja Cankarja so odpoklicali in na njegovo mesto za enkrat verjetno ne bodo postavili drugega.
GRČIJA
. 10. marca sta dva poslanca delavske stranke v britanski spodnji zbornici prosila vlado, da protestira pri grški vladi proti nedavnim množičnim aretacijam in deportacijam. Državni minister Mc Neil je nato med* drugim izjavil, da je britanski poslanik v Atenah tozadevno 'že posredoval in da želi Velika Britanija, da vladata v Grčiji „-pravica in zakon. .
., Ta poziv v. spodnji zbornici je bil posledica aretacij s strani grške policije v mestu Volos, kjer so aretirali preko sto oseb, ki so baje v zvezi z levo usmerjenimi, sku-„pinami „gverilcev.,..Istotako so izvedli tudi v Larisi večje število aretacij. Vlada je istočasno objavila,-da je treba v prihodnjih dneh. računati z- ostrejšim nastopom izvršne oblasti v onih področjih, ki so središče delovanja gverilcev.
V ponedeljek se je odpravila skupina 28 odposlancev balkanske komisije Združenih narodov1 pod vodstvom avstralskega'odposlanca Johna Hooda na albansko mejo, da prouči- na - mestu grško-albanske , obmejne-, incidente.
ITALIJA
V	London je odpotovalo italijansko gospodarsko odposlanstvo pod vodstvom finančnega ministra,; ki naj'rešuje številna vprašanja. Med drugim bo reševalo tudi vprašanje itnUjanskih postrojenj v Angliji, vprašanje stroškov zasedbe in italijanske prot-izahteve glede lir, katere so zaplenile angleške čete. Nadalje, bodo obravnavali tudi vprašanje italijanskih, predvojnih dolgov v Angliji, znašajo 4 do; 5. milijonov funtov šterlingov.
V	zvezi z vprašanjem zasebnega udejstvovanja članov, vlade je prišlo med vlado in narodno skupščino do spora. Narodna skupščina, je zahtevala za parlamentarci preiskovalni odbor neomejena polnomočja proti, petim ministrom, za katere se je ministrski predsednik de Gaspari'zavzel. Med'obtoženimi ministri so: krščahskode-mokfatični’ minister'za zunanjo, trgovino
Po odredbi' predsedstva jugoslovanske narodne skupščine so odvzeli kralju Pe-
Orobne novice
Komunistični ministri belgijske vlade so odstopili. Ti so:	minister za narodno
zdravje Marteau, minister za delo. Borre-mans, minisrer za prehrano Lalmand in minister za obnovo Terve. Kot neposreden vzrok njihovega odstopa navajajo nesoglasje glede cen premoga, katere je določila vlada. Takoj po odstopu komunističnih ministrov je sprejel predsednik vlade Hüysmans predsednika komunistične stranke, Lahuta. Nato je šel k regentu in se pozneje sestal s predsednikom izvršnega, odbora socialistične stranke Busetom. Priča- . klijejo, da, bo ministrski predsednik podal v prihodnjih dneh pred parlamentom svoje stališče.
*
Sestavo uspešne mednarodne kontrole organizacije za atomsko energijo so ponovno preložili za šest mesecev, potoni ko je Varnostni svet enoglasno sklenil, da ■ pooblasti komisijo za atomsko energijo z izdelavo novega nadzorstvenega načrta. Ta sklep Varnostnega sveta so sklenili po enem najtežjih spopadov 'med ameriškim odposlancem Warren Austinom in zastopnikom Sovjetske zveze Andrejem Grorhi-komi Ta spopad je dokazal, da obe velesili zdaleka ne nameravata doseči sporazuma-glede vprašanja mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo.
-K-
Ta teden pričakujejo v Brnu. avstrijsko delegacijo, ki, bo, pričela z . zastopniki .češkoslovaške' vlade trgovska pogajanja.
> - •> * ’ •' • V nedeljo, 9. t. m. sta, se-v.Moskvi sestala zunanji minister Bevin in sovjetski • zunanji minister Molotov,- da-' ši čestitata k rojstnemu dnevu; .Bevin jo bil star 66 let, Molotov 57 let.
minister zä delo Römitay ki je baje'zapra vil' dčnar iz' javne ' blagajne, in minister. za, javna dela,.. komunist Emilio Sereni, ki je baje sodeloval v borbah proti italijanskim vojakom. " Ime petega ministra ni znano. Končno je moral de Gaspari dovoliti parlamentarni preiskovalni komisiji, da prouči obtožbe proti članom vlade in ji dal popolno svobodo dela in vsa polnomočja. Pbhovno ’ je opozoril, da bo potom te zadeve razkrinkan ves narod, ali je dodal, da vlada ničesar ne prikriva iri da je .pripravljena dati preiskovalnemu odboru vse nadaljnje informacije.
V	petek je prišlo v Messini na, Siciliji do krvavih nemirov, ko je stavkalo nad 20.000 oseb,- Medtem ko so stavkajoči v Messini zahtevali zvišanje mezd, so v številnih mestih Kalabrije protestirali proti pomanjkanju živil. Položaj v Kalabriji je resen, ker je preskrba z živili popolnoma odpovedala. Policija samo s-težavo vzdržuje red.
V	Rimu so morali zapreti 24 bančnih zavodov s 130 podružnicami, ker so bančni uradniki stopili v stavko,.
AVSTRIJA
Češkoslovašifo delegacijo, ki je 9. t. m. prispela na Dunaj zaradi razgovorov glede češkoslovaško-avstrijske meje, je 10. t.
m.	sprejel zvezni kancler. Takoj nato so pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Gruberja otvorili pogajanja. Po prvih osnovnih razgovorih so preložili delovno zasedanje na popoldan. Istočasno tečejo pogajanja tudi v Pragi.
Sklenili so dodaten sporazum k avstHj-sko-italijanskemu sporazumu glede Južne Tirolske od septembra ter še italijanska vlada obvezuje:
a)	da revidira v toku enega leta po podpisu sporazum med Hitlerjem in Mussolinijem iz leta 1939 glede optiranja za nemško državljanstvo.-
b)	da bodo soglasno priznali akademske čine.' •
c)	da bo sklenila sporazum glede prostega prometa oseb in blaga med Jnžno Tirolsko in avstrijskim področjem v Tirolski.
Pri.uspešni sklenitvi tega sporazuma so bile udeležene vlade Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze,-kakor tudi holandski poslanik, v Parizu in belgijski zastopnik pri pariški konferenci.
ta Za'Nemčijo, dotaknil vprašanja demilitarizacije zapadnih zasedbenih pasov ter ugotovil, da po mnenju Sovjetske zvez« niso dovolj hitro izvedli demilitarizacije.
Zunanji ‘minister Marshall je odločno naglabity da'šo po mnenju Združenih držav v dovoljnjem obsegu izvedli demilitarizacijo v ameriškem zasedbenem pasu, kar j« zunanji minister Bevin trdil tudi za britanski pas.
Radi dodatnih predlogov, katere sta stavila zunanja ministra Marshall in Molotov, je Svet zunanjih ministrov odločil, da ima vsaka poedina.velesila med zasedanjem v Moskvi pravico zoperstaviti se morebitni spremembi dnevnega reda. Sprememb^ točk za posvetovanje, katere so ugotovi!1 svojčas pri zasedanju zunanjih ministrov v New Yorku, je torej možna samo po enoglasnem sklepu zunanjih ministrov vseh štirih velesil.
Namestniki obravnavajo avstrijsko vprašanje. 1.1. marca predpoldne so se sestali v Moskvi namestniki zunanjih ministrov, da obravnavajo avstrijsko vprašanje. Proučili šo postopek za. razpravljanj« političnih, gospodarskih in vojaških členov osnutka za mirovno pogodbo z Avstrijo. Sklenili so, da postavijo za izvedbo predpriprav odbore strokovnjakov za politične, gospodarske in vojaške. člene. Nadaljnji odbor. so sestavili za ugotovitev nemške lastnine v Avstriji.
Vprašanje beguncev in preseljenih oseh bo obravnaval odbor za politična vprašanja, vprašanje vojnih zločincev bodo obravnavali namestniki zunanjih ministrov zvezi s pretresom odgovarjajočih točk.
V svojem poročilu predsedniku Truman11 je bivši predsednik Združenih držav HeF' bert Hoover dejal, da je avstrijska dod«' lite v živil boljša kakor pa nemška, posebno kar tiče otrok. Dalje pravi, da P razvoj Avstrije odvisen od uvoza najvai' nejših dobrin in sirovin za izdelavo p°' trosnih- izdelkov ter od izvoza, ki prinaša inozemski denar v zemljo. Hoover je mne' n ja, da Avstrija lahko izvede svoj indn' atrijski uvozni načrt, predpostavljajoč, & ne -izčrpa Svojega fonda inozemskih valid z uvozom nujno- potrebnih živil. Dalje iz' javlja Hoover, da onemogoča izkoriščanj« avstrijskih izvorov energije dejstvo, da zasedbenim silam ni uspela izvedba politik« gospodarske enotnosti.
Potovali j e po Soirfeiskl rwmk
Viisi angleškega novinarja
«110 zaposlitev;. Na mesec poučuje 120^4$ 130 ur jezike, kar mu prinese 1250 rubijd)| Tudi njegova žena hodi'na delo, za kar bi mesečno 850 rubljev ; tudi njej odtrgajo davke, tako da dobi na roko 6u0 rubljem Skupni dohodki te družine so 2700 rubijevj
Moskovski dopisnik londonskega koti-serretirnega lista „Daily Telegraphaf Hugh Cbevias je poročal o svojem 3000 km dolgem potovanju po Ukrajini in drugih deželah Sovjetske zveze ter o dohodkih sovjetskega delavca med drugim sledeče;
Pri tem 3000 km dolgem, potovanju, ki je trajalo osem dni in smo se vozili s letalom ter avtom po Sovjetski sveži, smo mogli bolj opazovati življenje ruskega naroda izven glavnih mest, kot je te običajno mogoče. Pri tem smo imeli tudi možnost, da smo spoznali vedenje in zadržanje preprostega človeka r apr am nam. V splöä-nem lahko rečemo, da je življenje Rusov v današnjih razmerah zelo naporno; njihovo zadržanje do tujine bi lahko označili kot prisrčno in radovedno.
Našo družbo je tvorilo šest časnikarjev. Potovali smo brez uradnega vodstva. Ta okoliščina nam je tudi pripomogla, da smo se prepričali, da je preprost človek odkrit in resnično prijazen. Potovanje smo začeli v Moskvi in ga tudi tam zaključili. Obiskali smo Voronež, Stalingrad, Rostov, Stalinov, Dnjeprostroj in Harkov. Letališče, od koder smo odleteli, leži približno 33 km izven glavnega mesta in ceste, ki vodijo do njega, so bile pokrite s selo debelo plastjo peska.
Med potniki so bili častnik, kmetica a ogromnim zavojem, dva mladeniča, majhen deček brez spremstva, razoglavo delavsko dekle v poletni obleki, mlad inženir in poleg tega polno raznega tovora: tipična slika tovora sovjetskega letala.
Prvi postanek na poti v Voronež je bil v Stalingradu. Kljub temu, da je bilo že pozno, ko smo prispeli, so še delali na vseh kolektivnih veleposestvih kakor tudi na cestah ter pospravljali ruševine. Nekaj starih voz cestne železnice je hitelo po razrušenem mestu; bili so polni potnikov.
Ko se je stemnilo, so po cesfhh med mračnimi zidovi zgradb, kjer je kapituliral nemški general von Paulus, plesali ob zvokih harmonike. Po osn&ženik nasadih so se sprehajali parčki, drugi »p gledali film na prostem. Na zidovih začasnega, glavnega stana komunistične stranke so bile velikanske slike generalisima Stalina, osvetljene s žarometi. Sredi med ruševinami je bil prenapolnjen potujoči cirkus.
Zjutraj sem obiskal svobodni trg, kje? so kmetje prodajali svoj odvišen pridelek kot maslo, jajca, mleko, sadje in kruh. Z&
dve škatlici vžigalic šem plačal S rubljev, s* .šest marelic 9 rubljev, ze pol kilograma masla 35 rubljev. Ostali smo tri noči v hotelu j.Intourist«, 'ki pripada vladi'ter je' vsak iznied nas 'plačal sa polno oskrbo 1110 rabljev. Menili'"smo, da je to selo drago.- ,-
Ko smo; prišli y Rostov, smo v naše veliko razočaranje odkrili, da ni bilo na ta đau nobene redne zteze s Dnjeprostrc.jem. Če bi potovali a Vlakom., bi morali večkrat preatopiti la izgubili bi mnoge ur a čakanjem. Kako so navdušeni Rusi za vožnjo »p zraku; je značilno to, da sam je prijazni poveljnik letališča takoj ponudil zračni taksi, za ceno"' 3168 rubljev. Taksiji so napravljeni iz lesa, pobarvani z aluminijevo barvo"'in so krhki: Ali letalci imajo zaupanje vanje. Nesli so nas skozi točo in nevihto nad Dor.ovo doline; razdaljo 4C0 km prevozijo s povprečno hitrostjo 80 km •na uro ter vzamejo gorivo enkrat pri Stalinu. ;...1	•<,	...
Obedi v uradni -gostilni v Dnjeproetroju se bili obilni, 'čeprav boi j enolični. Vsako jutro so nam ponudili za zajtrk ogromen krožnik paradižnikov, čebule in kumar, nato pa 8e ribo, česnovo klobaso, pražena kozja jetra, sesekljana jajca, in marelice. Ve« amo 'poplaknili, .s"vodko' ali a pivom.
Obširne stepe so posejane z vojnimi p«> drtijami: razstreljenimi tanki, sestre!jeni-mi letali'ali uničenimi , in porušenimi vasmi, podrtimi telefonskimi drogovi ter pne-ostalm vojnim materialom vseh vrst. Med vsemi temi razvalinami nadaljujejo s delom. Povsod delajo od sonca ožgani in db pasu goli nemški vojni ujetniki, ki , jih Stražijo vojaki sovjetske armade z nasajenimi bajoneti. Po cestah, kjer so kos-akale Hitlerjeve horde, kot zavojevalci, potujejo skupine ljudi, čeprav Se ne vedo kam, kajti kamor Seže pogled, ni nobene hiše. Včasih, če J« nanesla prilika, & ne mnogokrat, so nas prosili, če se smejo peljati a avtom.
Rodovitnost črne zemlje j« izredna; edino kar je britanskemu očesu, M je vajeno na rodovitna polja, nekako »nerodno«, je to, da rastejo skupaj sončnice, . koruza, krompir, melone, kumare, paradižniki in sla.dkcrna pesa.
DOHODKI IN ŽIVLJENJSKI' NIVO SOVJETSKEGA DELAVCA
Način, kako v Sovjetski zvezi plačujejo delo, je izredno zamotan. Tisti, ki opravi-
jo ' več svojega posla kot je uradno predpisano, dobe razen : plače, odnosno mezde nakazila'e& socialne ali zdravniške ugodnosti, nadalje še druge dobrote kot — več racionihanega blaga, cenejše življenjske potrebščine, proste vstopnice b& gledališč'?; brezplačne tramvajske vozovnice in predpravice pil uporabi taksijev. V ; resnici je pri , enem it istem obratu ali pri eni ih isti industriji. na stotine .vrst nagrad;
O splošni;, mezdni politiki se med seboj, posvetujejo gospodarsko ministrstvo, in. »veze delavskih društev. Pogajanja —*• če jih smemo sploh tako imenovati — se v praksi tičejo le podrobnosti, ssa katere se v Angliji skoro’ ne ameiiijo. Z drugimi besedami povedano, igrajo delavska društva pri določevanju mezd samo delpo vlogo, poleg tega pa imajo zelo majhen vpliv, če ga sploh imajo, pri narodnem zaračunavanju mezd in. njihovi razdelitvi. Ö tem odloča Vlada.
Končen izid tega je pojav priviligirane-ga razreda, katerega dohodki in življenjska raven je t primeri s povprečnim delavskim zaslužkom 350 rubljev na mesec , izredne visoka. S 350 rablji ne more družina štirih članov niti kupiti osnovnih odmerkov ter bi, jih K lahkoto porabili za en aam obed v hotelu ,j Intourist«. Kljub temu pa si znajo mnogi delavci e nizkim zaslužkom urediti materialno boljše življenje na ta način, da. si preskrbijo dva zaslužka in da tudi nji-. hove žene hodijo na delo.
Ni lahko določiti odnosa rublja do funta Sterling». Uradni tečaj je okoli 21 rubljev za en funt. Nekateri tujci eferbe kot posebno ugodnost 48,36 rabljev sss en funt, in sicer s pomočjo njihovih poslaništev. Uradniki poslaništev, za katere bi bilo življenje na taki osnovi preračunavanja nemogoče, prejmejo za osnovni del plače 10Ö rabljev za funt. Najslabše plačani uradnik v tujih uradih dobi približno 4000 rubljev na mesec ift še s tem, kot pravijo, težko shaja. Koliko težje mora biti živeti s sovjetsko plačo 350 rabljev.
Spregovoriti bi hotel © sovjetskem delavcu, ki zasluži desetkratni povprečni dohodek delavca in ki bi ga v večini drugih dežel prištevali k srednjemu sloju. Je predstojnik nekega oddelka kemične tovarne in prejme 1300 rubljev na mesec; od. njegove plače odtrgajo aa pridobninc in vojno posojilo (prostovoljne) 450 rubljev.
Kot mnogo drugih sovjetskih državljanov se tudi on drži pravila »vsak človek le
kar relativno ni neznatna vsota.
Po drugi strani pa plača družinski oče - -a mož. žena in dva otroka — fantastično niz* ko najemnino in sicer 30 rubljev na mesec. Vendar ima stanovanj* samo en prostor v velikosti 4,80"'4,20 metra: poleg tega je v 'najemnino Všteta.uporaba skupne kuhinje, v kateri lahko vsaka gospodinja pripravlja svojo jed. Mesečno plača 20 rabljev za pohištvo, 25 za elektriko, 5 za vodo in 3 *a odvažanje smeti. Celotni odmerki življenjskih potrebščin za mesec dni sta ne jo 500 rubljev, kar pa komaj zadostuje za enega človeka. Zato je družina prisiljena plačevati inflacijske cene v turističnih trgovinah »prostega« trga ali Črne borze z-a potrebe izven odmerkov. Zg. to porabi približno 2500 rubljev na mesec. Tako ostane. manj kot 30© rubljev s& oblačila, zabavo in prihranke.
Obleke dobre kakovosti je mogoče dobiti prav za prav samo v »turističnih trgovinah«, in sicer za ceno 6000 rubljev. Na podlagi tega si lahko predstavljamo težave, ki jih ima taka družina.
Z Veliko težavo sem si preskrbel višine denarnih dohodkov raznih poklicev, in si-
cer v rabljih:
Brusač stekla ....................1500
Šofer . ..........................1000
Kemični delavec....................900
Zidar............................  300
Stenodaktilograf...................500
Igralec v jazzu.................  1500
Posebni kovinski delavec strugar 850 Od teh vsot odtegnejo sledeče: pridob-•nina 2.5% za 200 rubljev; 4.5% za 400 rubljev; 8.2% za 1000 rubljev.
iiimiiniimmimiifiHiiiiiiiiiitiiinimiiiMimiiiiiiiiiiiisitiiiiininmiit!:
Ko bom duh . . .
Kot duh nad zemljo plaval bom nekoč, telo tedaj bo davno že strohnelo, pozabljeno bo slednje moje delo, a jaz bom živ in zrl na zemljo v noč...
Da, mrak. bom videl doli pod seboj,
kot drobna lučka bom nad senco plaval,
človeški rod pa bo po temi taval
ter se za ped zemlje zapletal v boj...
Že danes vem in čutim — kakšen stud bo takrat spremljal moja tajna pota, kako nai zoprna bo slednja zmota, kako obsojal bom ves prazen trud ...
Limbarski
s Hmiafijwdt*
Ko pridejo do čete konjenikov, se ti ustavijo, razja-šejo in gredo peš rešencem nasproti, »živel, kraljevič Bojan!« kličejo polni navdušenja. Izročili so mu vranca, ki je takoj spoznal svojega gospodarja in ga peadra-vi! e rezgetanjem in hrzanjem. Ponosno je dvignil glavo, ko je sedel nanj Bojan.	' ' % /
Tačas pa so pripravljali na gradu velik to sloves«?, sprejem na čast kraljeviču, pa tudi na čast obema Rešiteljema in ostalim rešencem. Največ de!s, je pač imela Zlatka, ki je sama krasila prostora obeh malčkov in brata Bojana. Po končanem delu je vesela vzkliknila: »Zdaj pa naj le pridejo zaželeni in pričakovani!«
Kmalu so začuli grajaki prebivalci peket an j« kot: J po grajskem dvorišču. Kralj je z Zlatko prihitel prišlecem naproti. »Pozdravljeni v mojem imenu!« je vdrlikai!. »Pozdravljen predvsem ti, moj sin, pozdravljena tudi oba rešitelja! Vstopite v pripravljene prostore!« Niso se obotavljali. Saj so bili potrebni počitka in okrepčila. Stara čarovnica jih je pač pičlo hranila.
Po dolgih hodnikih so prispeli v veliko in lepo okrašeno dvorano. Krasno pogrnjene mize so bile obložene z najbolj izbranimi jedmi, ki so vabile prišlece, naj sedejo za mizo in se jih poslužijo. Kralj je sedel na svoj častni prostor, na desno je posadil Bojana, na levo pa Zlatko. Ob njej sta sedela oba rešitelja.
Med pojedino je igrala slavnostna kraljeva godba ia-brane kose, da je vsem igralo veselje v srcih ih n* ustnah. Seveda ni manjkalo govorov, v katerih ao govorniki proslavljali kralja, Bojana, Zlatko in Baša znanca. Tudi ta dva sta se oglasila in pripovedovala na dolgo in široko ves potek reševanja.
Po končani pojedini so se rešenci še enkrat zahvalili kralju in obema rešiteljema ter šli vsak na svoj etom.
Sreča v gradu je bila «koro popolna, aaj so se našla srca, ki so se ljubila. Le naša malčka nista bila povsem srečna, saj nista imela pri sebi roditeljev, ne bratov, ne sestra. To so čutili tudi kralj, Bojan in Zlatka ter ae skušali oba razveseliti. Kralj je zagotavljal: »Tako veliko dobro delo, kot sta ga storila vidva, ne bo ostalo nepoplačano. Prišel bo dan, ko bosta tudi vidva popolnoma srečna v krogu svojih dragih.«
KRALJEV NACBf
Kralj je hotel malčka za njuno delo bogato nagraditi toda ni vedel, kako naj to stori. Ker ni mogel sam rešiti tega vprašanja, je poklical na posvet Klatkb. »Po-
vej mi, hčerka meja«, ji je dejal, »kake in s čim naj nagradim oba mala prijatelja m njuno dobro delo?« Zlatka nekoliko premišljuje, pjtem pa pravi vsa vesela: »Oče'..Malčka moramo nagraditi takoj; prav nič ne smemo odlašati!« — »To je vse prav in lepo«, odvrne oče.
J«Toda, kako n&j ju-nagradim, kaj naj jima dam, da bo, prav?« ■■	■
■ »VeŠ kaj, očka?! Poišči njune starše. Razpošlji po v^em kraljestvu sle, ki naj poizvedujejo po onem ciganu, M je prodal malčka. Or, nam bo vse pojasnil. Obljubi mu veliko denarja ih videl boš, da ti bo ugodil.«
Kralj jo bil vesel dobrega nasveta in je objel hčerke ter dejal: »Saj sem Vedel, da imam v svojem kraljestvu cvet, dobro in modro hčerko. Takoj bom naredil, kar ji svetovala. Toda molči o tem, kar sva govorila. Prijatelja moramo iznenaditi.« Zlatka mu je obljubila; kralj je poklical najurnejše sle in jim ■ukazal poiskati elgatsa ter ga nemudoma pripeljati predenj. Sli bo se razšli DS vse strani. Kralj pa si je napravil natančen načrt, kako bo prijel cigana in isvü ix njega vse, kar ve o obeh malčkih. Sele ko bo vae pojasnjeno, 'jima bo razodel ter ju poslal z bogato nagrado domov.
'SE so »e razkropili na vse strani in Iskali ter iskali. Toda dan za dnem j« mineval, he da bi bili njogli kaj gotovega dognati. Večer za večerom so se shajali na določenem kraju ih si poročali o uspehu. Nekega večera pa so pogrešili enega izmed’ tovarišev. »Le kod hodi«, so se vpraševali, »Menda pa je iztaknil onega.tiča«, pravi; eden. »Kaj naj storimo?« vprašuje drugi. »Počakajmo!« pravi tretji »MiBlbi, da pride.« Ih so počakali_
Ne dolgo potem zaslišijo peketanje konjskih kopit. Radovedni gredo gledat, kdo prihaja in opazijo jezdeca, M se jim je naglo bližal. »Poglejte, poglejte!«, pravi eden, ki je imel posebno dobre oči: »Kar dva jezdeca sta«. Š&j sem vedel, da bo fant našel, kar vsi zaman iščemo. Mislim, da je naš tovariš s ciganom.«
Tako je bilo. Kmalu ražjašets sel in cigan a .utru-jeaih konj, Urno povečerjajo. ,
■»Vendar smo te našli, ciganska duša!«, pravi eden izmed slov. »To., ni malenkost, saj se potikajo cigani po vsem svetu. I>ajse9 ste tu, jutri tanu Seveda, sicer bi cigani ne bili.«
»Re» je«, odvrne cigan, »če M se pa. n* potikali po svetu, M cigani ne bili Cigan in svet spadata skupaj.«
»Mislim, da bi ne bilo aikake škode, če bi ciganov ne bilo«, se oglasi tretji. »Marsikatera kokoš bi ostala pri življenju.«
»Fantje, mislim, da bo pametneje manj govoriti, hitro pojesti in ae, podati na pot«, pravi cigan. »Kralj me nestrpno pričakuje. »Pametno «i dejal«, odvrne vodja. »Takoj na konje! Do jutra moramo biti v gradu!« Hitro so
pospravil večerjo, nato poskakali na konje in odies-
dlü.
SLI SE VRAČAJO
Proti jutru zagledajo v daljavi grad. Komaj jih čuvaj zagleda, da z rogom znak, vratar odpre na stežaj grajska vrata in vsa dražba stopi na dvorišče. Dvorjan j« že čakal nh cigana. »Kar z menoj!« mu reče, »m z njim dečko, ki ga je staknil!«
Cigan in sel odideta pred kralja. Sel poroča kralju o vsem, kar Je vedel. Kralj se mu zahvali in ga pošlje počivat. Ciganu pa ukaže, da mu vse po pravici in resnici pove, kar ve o malčkih ter mu obljubi bogato nagrado. Ciganu so kar oči žarele od veselja. Prav ničesar Si zamolčal, vse je povedal. Nato je smel tudi o« iti počivat.
Naslednji dan odjezdi četa kraljevih dvorjanov s prelepo kočijo po starše, .sestre in brate obeh malčkov. Kralj pa je naročil Zlatki, naj molči in ničesar ne pove prijateljema o potovanju dvorjanov. Hotel ju je presenetiti. Seveda je Zlatka očetu obljubila, ds bo molčala.
Dva dni kasneje se je oglasila na grajskem stolpu tromba in naznanila, da so prišli gostje v grad. Kralj je pripravil prelep sprejem, ki sta se ga tudi udeležila jjalček is, škorec. Kake sta se začudila, ko sta zagledala otopiti is kočije svoje domače! Nepopisno je bilo veselje vseh. Neubogljivček je objel mamico in očeta ter jima rekel: »Nikoli več ne pojdem od vaju. Za vse na svetu se ne ločim od raju; Le smrt more to storiti.«
Nato je bila gostija, da nikdar take. Kralj je med gostijo razglasil, da povišuje Neubogljivčka v prvega, Škorca pa v drugega ministra. In vsakemu je poklonil lep avto. Vozila sta se, da je bilo veselje.
ZOPET DOMA
Nekoč pa je hotel Neubogljivček na svoj stari dom. Natančno je premislil ves zemljevid, preskrbel avto * bencinom in odjem ter «e odpeljal po beli cesti proti domu. Tam je vladal njegov brat namesto očeta.
Kakšno nepopisno veselje je vladalo v njegovem domu »Goba«, ko so ugledali v svoji sredi svojega starega znanca, Neubogljivčka, novega prvega ministra mogočnega kralja. Nič tnanj srečen ni bil palček, ki je od veselja, da j* zopet doma, kar vriskal in vzklikal: »Kako sem srečen, moj dragi mali dom, da te zopet vidim! Kako lep si dom, kjer je vladal moj oče, kjer vlada moj brat! Kako sem srečen, da te vidim, draga domača vasica, z nagel jeki na oknih in z zlatimi strelovodi na strehah. Moj dragi kraj, kjer sem preživel najlepša leta svoje mladosti in ki t« že tako dolgo nisem videl!«
öez teden dni se je vrnil v svoje novo domovanje, v kraljevi grad, kjer je poslej užival s škorčkom ministrsko čast.. Pa ne mislite, da je to kar tako. Marsikateri ianed ra«, bi bil rad v njegovi ministrski koži, toda le kdor je okusil, kaj vse nalaga ta čast, ve, kaj je to. Vendar naj nihče ne poskuša priti do te časti tako. kot je prišel Neubogljivček. Pot je dolga, težka in nevarna.
— Konec. —
Jih ž« vidim vse po vrsti. Kakor bi bil sam zraven. Najprej urednika. Pri pisalni tnisri sedi in prebira pravkar dožlo pošto. Debelo pismo mu je prišlo pod prste. S IkarjSmi striže, rob zavitka, vleče iz njega obsežen rokopis, privzdiga naočnike na čelo i« začenja brati. »Pisavo poznam dobro, toda kje je naslov? Podli S tk ar je popolnoma pozabil nanj! Ali se ga pa ni mogel domisliti! In urednik naj seveda'preskrbi pozabljivega ali neiznajdljivega podlistkar-ja s primernim, naslovom črtie?! Morda lepa' pravljica? Morda je novela? Res, mnogo se zahteva dandanes od ubogega urednika 1 Toda poglejjno stvar!*
Potem vidim stavca? Pri stroju sedi in se pripravlja. Rokopis za podlistek ima pred seboj. »Kaj vraga! Ali vidim dobro? Podlistek nima glave? Oba. pisatelj in urednik, sta pozabila na naslov. Kaj pa to mene briga? Rokopis postavim, kakor se jmi je predložil. Pozna se. da se toči že novo vino. Radi njega .izgublja marsikdo svojo glavo. -- Na delo!«
Na vrsto prihaja korektor. Nervozen je; korekture morajo biti čimprej končane, da gre stavek pravočasno v.stroj. »Oho! Zopet ta presneta malomarnost’ Podlistek nima naslova! Kje. vraga, je rokopis? Aha, ga že imam! Toda. kaj vidim, tudi tu manjka naslov! Saj ni'danes ponedeljek! Sicer pa se nočem mešati v urednikovo delo. Naj se sam zagovarja pri šefu. Jaz samo popravljam krtačne odtise, ne ustvarjam pa manjkajočih naslovov, še tega bi mi bilo treba. Mari naj grem med pisatelje?«
In še čitatelje vidim. Pravkar je pokosil, Odloživši prtič seže z desnico po zobotrebcu in jemlje v levico, najnovejšo številko časnika. »Tiho otroci, tata bare sedaj!« miri žena site paglavdko in jih podi v kuhinjo. čitatelj si je nalil še čašo vina in se poglobil v list. »Politika je vedno bolj zamotana. Kakor bi ne imel nihče vež glave, Politike, svetovne in domače, imam že dovolj! Poglejmo kaj pravi podlistek! No, kaj pa je to ? Podlistek brez naslova! No, lepa je ta! Cenzor ni imel svojega svinčnika vrne?, ker se je cenzura odpravila. Hordi je izbruhnila stavka v trenutku, ko je postavljal stavec naslov, in je prenehala, ko je imel Staviti vsebino? Ne verjamem. Nič drugega ni kakor sama malomarnost! Kako naj berem, če pa ne vem, kaj berem! če bi ne bil plačal naročnine naprej, ne bi rekel nič; lahko se mu odtegne vsak dan par grižljajev dušne hrane. Toda, pošten in vesten naročnik sem; zato pa poznam svoje pravice. Pa saj tudi podlistkar se ni podpisal! Lep oče. ki pošilja svoje dete v svet brez imena in brez priimka!
Saj sen» pogodil, kaj ne. gospodje! Da mi očita urednik pozabljivost, da mi oponaša stavec novo vino, da mi predbaciva korektor ponedeljek; da pa mi je čitatelj naprtil nezakonskega pamčka na hrbet, to, in edino to me je zbodlo v živo. Nimam drugega izhoda, nego tla'prepričam čita-tetja V njegovi zmoti, da o vrže m njegove očitke, da dokažem vsem, ki se zanimajo za tb, da sem se pošteno trudil, da pa vkljub temu nisem mogel dobiti poštenega naslova, oziroma pravega imena svojemu otroku-črtiei.
Dogodek se je vršil takole Stotnija civilistov nas je čakala na odhod. Stali smo v četverostopu. Da nismo stali ravno kakor sveče, so' zakrivili naši prepolni nahrbtniki. Sestavo armade smo spoznali zgolj iz pripovedovanja svojih povojačenih prijateljev in znancev. Tako znanje je bilo zelo pomanjkljivo.
Zamenjavali smo nadporočnike s polkovniki in topničarje s saniteto. Edino dostojanstvo, ki smo ga poznali, je bil zdravnik pri naborni komisiji. Pft tudi on nas je poznal. Ni čuda! Saj nas je imel vsako leto toliko pod mero. Klica! nas je kar z imenom, vedel za številko naših naočnikov in imel preštete vse naše vrste. Z najljub-kejšim nasmehom okrog usten nas je na-«ival »pokveke« in koj smo vedeli, da je bila zaman naša priprava za vojaški stan. da smo zopet propadli pred naborno komisijo. Zelo smo se torej začudili, ko se je po končani vojni in po sklenjenem premirju sestavljala iz takih civilistov stotnija vojnih ujetnikov. V četverostopu smo odkorakali, nekateri leva - desna, drugi desna -leva, na postajo. Nek stotnik v pokoju seje zjokal nad nami in da ga ni za njim stoječa soproga pravočasno potegnila od okna, bi skoči! menda od samega navdušenja, gotovo pa iz tretjega nadstropja na to našo strumno četo.
Odkazali so nam vozove; častniki prvi in drugi razred, navadnemu vojaštvu posebni oddelki z napisom; 36 mož ali 6 konj. Komaj tu smo spoznali, da je štela naša četa
samo tri navadne vojake, vsi drugi smo se bili. stisnili v razrede. Kdo bi nam to tudi zameril ? Smo li vedeli, kje konča na-, vadni vojak in kje začenja častnik? Ne! No, torej!
Ali uvidevate sedaj, gospod čitatelj — jaz vaš na tem mestu imenujem kar za gospoda Urbana Jereba, da vas ne bom naziva! vedno s čitateijem — moj trud. Sem le mogel nasloviti svojo črtico s »civilisti«, ko smo tvorili stotnijo, korakali vojaško po mestu in prišli do častniških sedežev hi vojaških stojišč. Sem jo li smel krstiti z vojnimi ujetniki, ko smo si pa bili nakopali na glavo vse sovraštvo zdravnika pri nabornih komisijah, 'ki nam ni privoščil vojaške suknje, ki nam. ni zatipal ne bajoneta, ne puške. Civilist izključuje vojnega ujetnika. kakor izključuje vojni ujetnik civilista.
Že vem, kaj hočete reči, gospod Jereb! Da naj ne motrim stvari s stališča Sodelujočih oseb, marveč naj gledam rajši skozi zemljepisne naočnike! Ime kraja, kjer so se;odigravali glavni dogodki, bodi tudi ime črtice. Enosthost oseb naj se umakne enotnosti kritja. Tri dni in tri noči sem razmišljal, kako iztisnem tz enotnosti kraja primerno im? črtici, Zaman, moi up je padel v vodo in mi pri tern oškropil hlače skoro do kolen.
Le poslušajte, gospod Jereb!
Bila j?: temna noč, ko je prišla, naša četa do cilja. Med potjo sem zvedel, da tvori
.naš cilj skupina barak — bivša vojaška bolnišnica. Po daljšem čakanju nam je bil odkazan prostor, nekdanja spalnica dvoh bolniških strežnikov! »še sedaj diši po kloroformu«, sem ogovoril svojega tovariša. »Koželj, tu diši po pogorišču, 'pred par urami je morala goreti ta baraka!*, mi je odvrnil. Najbrž je povedal resnico, a njegovega kozla le nisem mogel požreti kar tako, mehi nič tebi nič. »Le čakaj!« sem si mislil, preden 'sera stoje zaspal. »Koj jutri ti napravim tožbo.«
Dva dni smo ostali v označenem prostoru, potem so nas pa prestavljali zdaj sem, zdaj tja. Ko sem bil premenil že petič svoje bivališče, som stopil k odvetniku po nasvet. »Kako to, da ne velja tu štirinajstdnevna. odpoved?« »Veš, barake so premičnine!*, mi je odgovoril in se zahvalil za Portoriko, s katero sem plačal njegovo pojasnilo. Torej v premičninah smo bivali. Mi sami smo bili polni premičnih, malih živalic, ki so se premikale čez dan in ponoči po našem telesu ih ki so s svojimi pohodi ustvarjale iz nas same premičnine. Moj tovariš na desni je trdil, da je slišal nekoč v temni noči prepevati tako živalico. »Pa mi ga žingamo! * Dostavil je še, da je prihajala pevka naravnost od mene, kjer se, je bila napila moje krvi. Tak lump! Premičnine med samim; premičninami, kje je torej enotnost kraja ? Če bi hotel spraviti vsa naša bivališča v naslov, bi dobila črtica tako velikansko glavo, da bi bilo slednjič najbolje, postaviti jo na glavo. Vsebina bi sc izpremenila v naslov in naslov bi postal vsebina. Mene samega začenja ta stvar jeziti. Z vsakim odstavkom, da, z vsako vrstico raste bolj in bolj moja črtica in še vedno ni krščena. Da mene oštevajo z liberalcem, brezvercem in frartta-zonom. ne rečem nič: ko se pa spravijo ne mojo črtico-hčerko, potem bo huda! Se-
M a user Karel
MEZNARJEVI
Pomlad se je začela z dežjem, kakor vsako leto. Naenkrat je bilo čobodre, da so jarki in jame komaj požirale dežnico.
Kališ« so zadihale.
Sveti Križ tudi. Sicer je bila. mežnsri.ia prav za prav kališka, vendar ni nihče rekel Mežnarjev; s Kališ. Mežnarjev! so bili od Sv. Križa.
Sv. Križ je selŠka podružnica. Cerkvica je na griču, mežnarija koj zraven, osiala vas pa dobre četrt ure od cerkve.
Prijazna vasica. Prav res da. Posebej, ■ kadar cvete lan po njivah. Morje modrih oči.
Mežnarjevih je kot toče, le k sreči so s.e speljali. Micka je šla v Črnuče, Lunja k Tomasku v Selce, Ivanka tudi, Janez je v Ljubljani tesaril. Doma so ostali še Ganri-jel. Helena in Tona.
Križ je bil z Mežnarico. Leta, potlej pa bolezen. Vse hkrati. Mežnar je upal, da se bo ženska , na pomlad popravila, pa ni kazalo. Kar vsak dan jo je bilo manj.
O, sveta nebesa!
Košarica s Kališ je svetovala že vse rože. kar jih je poznata. Nič ni zaleglo. Gabrijel je bi! že pri padarju pod Sv. Joštom, prinesel steklenico kislega čaja, materi pa ni hotelo odleči.
Z vsakim dnem so bili bolj slabi.
»Ne bodo obstali«, je prvi na: glas povedal Gabrijel. '
Oče so samo pogledali in mso nič rekli S tem hipom je v mežnarijo sedla žalost. Otroci, so kar postavali, nobenemu se ni dalo n s delo.
Tisti dan po Gregoriju so si mati zaželeli novih čevljev, čudno.
Otroci so sc spogledali. Saj denarja ni, kdo pa kaj zasluži v KsltSah ? Nihče. Po-tovki . prodaš kakšno jajce, pest masla, pa še to tako pod ceno, da j« komaj za sol pa kakšen tobak za možakarje. Žgance jedo. pa koruzni močnik; polsti kislo mleko in ržen kruh. Ah. jemnasta, ko bi bilo denarja vsaj toliko kot skrbi!
Vendar Helena devlje na stran. Morda sc bo do materinega godu le kaj nakapljalo toliko, da bodo imeli malo veselja.
Koncem aprila je prišla Kašarica na obisk. Prinesla je šipkovih jagod, srčne moči in nekakšne koreninice.
»če ji po temle čaju ne bo odleglo, pa kar grob izberite«, je tiščala v papir zavite rože Toni.
Meznariča jo je bila vesela. Kar v klepet se je spustila.
»Ti rečem, da sem taka kakor trhla ve-reja. Kar nič ne morem. Otroci se mi smilijo. čeprav so že- veliki. Pa se mi kar zdi, da se ne bom vzdignila. Sveta Pomagalka. kam človeka bolezen piunese.«
In je gledala Kašarico s porumenelimi očmi.
»Jezes, kakšen križ! Bog se nas vseh usmili in vsakega posebej. Kar za nič nismo.«
Na pragu, ko je odhajala, jo je ustavila Helena.
»Kako se vam zdijo mama?«
Kako se mi zdi?«, je gledala Kašarica nekam predse. »Zanič, da ti kar povem, punca. In mene je tako gledala, da bom šla prva za njo. Sila čudna se mi zdi.«
In je odkoleštrala v vaš.
Na Florijana so Mežnarjev; še sejali lan. Zvečer pa je mater zgrabilo. Gabrijel je precej tekel po Pučnikovo Polono. Je ha moč pripravna ženska. Vse naredi, kar je treba.
Proti polnoči je Meznariča zadnjič zahropi a. Potlej ji je Polona obrisala zadnje solze, ki so se utrnile po licu.
»Kakor bi jo upihnil, kaj? O, Jezus, vendar!« Otrori «o zajokali. Mežnar je sedel s konca postelje in samo gledal. Ni mogel jokati.
Potlej je Polona prinesla vode. Mrliča najlaže umi ješ koj. ko je še mehak.
Kako je dolga noč! Nikakor noče biti dneva, kakor da so okna namazana s sajami.
Helena je prinesla čevlje iz gornje hiše. Mati niso dočakali godu, čevljev so Si pa tako želeli. Naj jih ueso v grob.
Pa se je le zdanilo,.- Motne so šipe. kakor da teče mleko ob njih.
»Zvoniti bo treba«,, je ramendrala Polona. Tega so se vsi' bali. Saj so vedela, da bo eden moral, toda kdo bo šel. Za fujim že zvoniš, za svojim pa težko, da sam Bog ve.
«Jaz ne morem«, zajoka Helena.
»Jaz tudi ne % hlipa Tona.
Gabrijel ima roke na mizi in z očmi bega po očetu.
»Za Reziko sem zvonil. Za materjo ne morem.« In je spustil roke na kolena.
»Eden mora«, skoraj prosi Polona. «Drugim je cerkev preveč od rok.«
»Vem«, prizna Gabrijel,
»Tona, daj ti!«
»Ne morem, saj me vidiš.«
Oče ne reko besede. Počasi vstajajo od peči in bledi so. da se vsem smilijo.
Ko zapro vrata, se vsem ustavijo solze. Samo v grlu peče jok.
Zvoni.
Počasi se majejo . zvonovi. Potlej zajokajo, da še niso tako pri Sv. Križu.
Na mah je spet razvezan jok v hiši. še Polona se ne more zdržati.
Ma-me ni, ma-mc ni.
Je ne bo — je nc bo.
Ne bo — ne bo.
Vsi redo, kako težko zvonijo oče. jokajo in molzejo vrvi.
Usmiljeni Jezus!
Dopoldne tudi v Selcih zvoni.
Za Mežnarieo. ki je odmežnarila pri podružnični cerkvi Sv. Križa.
Bog se usmili vernih duš v vicah.
štirinajst dni nato je Gabrijel zvonil za Kašarico. Uganila je, da bo šla s Kališ prva za Mežnarieo.
Mežnar Urban je sedel pred hišo in s sklenjenimi rokami molil.
»češčena si Marija,. gnade si polna, Gospod je s teboj, zagnana si med ženami in žegnan je sad tvoiegg telesa, Jezus, ki naj se usniili čez njo dušo.«
Jokal pa ni.
daj še gre. Toda še par odstavkov, in moja hči doseže šoloobvezno starost, Kaj potem? Brez imena, brez priimka! Kadarkoli umolkne učiteljica, bo morala vstati moja hči, kajti brezimni otroci so poklicani, kadar je umolknila učiteljica.
Vaš obraz, gospod Urban, ni več tako strog. Pojmiti ste. začeli moje križe in te-. žave. Veste kaj, gospod Urban, predolgo se že poznava, skoro bi vam predlagal pobratimstvo. Velja? Dobro! Sčasoma prepričam tudi tebe, dragi Jereb, da ni bil umesten tvoj očitek; o, lepem očetu, ki pošilja svoje dete v svet brez imena in brez priimka, in ki ga ni sram njegovega nezakonskega rojstva. Kaj ? Se vedno se nisi dal prepričati ? Da imam v enotnosti hrane še eden, in sicer najprimernejši izhod iz svoje zagate ? Dovoli mi, da te uženem tudi s tega stališča! Le poslušaj!
Dokler na.m je bil rednik naš nahrbtnik, ni bilo čuti nobene pritožbe iz naših ust. Cim bolj se je sušil nahrbtnik, tem večji je postajal obseg našega pasu. Nekateri^so sicer trdili, da izvira naša debelost od žuljev. ki so se nam bili pojavili na različnih mestih vsled ležanja na trdih tleh; toda te nezadovoljneže smo takoj zavrnili z opazko, da se o tako delikatnih delih človeškega. telesa ne sme govoriti v spodobni družbi.
Vsak nahrbtnik, pa bodi še tako nabasan, se slednjič izčrpa! To je bil vzrok, da smo polagoma zapuščali privatno mizo in se zbirali okrog državnih kotlov, iz katerih smo dobivali zjutraj juho, popoldne riž. Da je bila v tem oziru brana zares čudovito enotna, se nisi motil, dragi Urban. To je. enotnost hočem celo nekoliko opisati, kajti vedi, da sem se tedaj naučil kuhati. K oknu sem se postavljal in opazoval sem kuharja. Kdor ima dober želodec, mu tako učenje prav nič ne škoduje.
Tu ti zaupam način, kako se skuhata dobra juha in okusen riž.
Meso vrzi v vodo; pazi pa, da ti ne pade v kotel niti. najmanjše zrno soli. Ko se prikazujejo cinki, posnemi in vlij jih posebej v lonec za — gospoda nadkuharja. dolij v kotel še nekaj mrzle vode in juha je gotova. Pri rižu je še manj dela. Riž vrzi v vodo. Če ti je padla pri tem vreča v kotel, jo lahko odstraniš, ali pa tudi ne. Pazi zopet na sol kakor pri juhi, pokaži rižu o pravem času in iz gotove daljave dva paradižnika, misli si zraven še sir. ki ga nosi kuhar v desnem žepu svojega predpasnika kot popoldanski prigrizek s seboj in riž je pripravljen. Riž. pripravljen na ta način, je stara narodna jed. V prvem stoletju pred Kr. r. so ga kuhali ravno tako; zato je pa svetoval pesnik Horac svojim prijateljem, naj se vzdrie riža. Risnm fce-neatis, amici! Iz. teh dveh receptov, dragi Urban, si spoznal, da je bila pri juhi kakor pri rižu, pri kosilu kakor pri večerji, glavna stvar voda. Vode pa nočem spraviti na celo temu .spisu. »Juha, riž!« vsakdo bi rekel: »Če je že v naslovu töiiko neslane vode. kako vodena in neslana mora biti šele vsebina! Črtico bi sicer lahko krstil, a dvomim, da bi držal krst, opravljen z vodo brez slehernega božjega blagoslova. Tudi jaz sem mislil rešiti. s hrano svojo črtico poganstva, a. kmalu sem se moral uveriti, da mi je tudi to upanje padlo v juho —- in mi poškropilo hlače do pasil z vodo. Verjemi mi,- dragi Urban, da sem se spotil. Ni mi mari potnih kapljic, da sem le tebe prepričal. Kaj? Še vodno se ne zadovoljuješ z mojo obrambo ko sem se bil postavil že na razna stališča in motril zadevo iz ražnji; vidikov? Tebi je težko ustreči!. Kaj težko, naravnost nemogoče je, Tvoji nasveti meje že na sitnarjenje in trpinčenje. Kako moraš biti vendar tak? Gotovo me imaš že od preje v želodcu, čakaj, da nekoliko premislim! Že imam. Ne motim se! Bilo je par mesecev pred polomom. Vozil sem se z brzovlakom. Stal sem v velikanski gneči na eni sami nogi in še ta ni. bila moja. Njen lastnik, moj sosed, bi me . bil rad večkrat opozoril ua mojo zmoto, a vedno mu je zmanjkalo sape. Prišel sem slednjič do sedeža, a sedel sem le na eni izmed treh črk. V špilju si vstopil ti, dragi Urban. Nos je izdajal, da si bil obiskal najmanj tri štajerske zidanice. Rad bi ti prišel .na moje mesto. S pogledi si me prosil, s smrdljivo smodko simi grozil. Nič ni pomagalo. Končno si me temeljito obdelal: »Mestni škric, ki. kradeš Bogu čas, šefu pa papir in svinčnike! Pegaza je moral konjederec ustreliti,, ker se je bil nalezel od tebe smrkavosti. Le počakaj, prvo priliko porabim, stopim med tvoje kritike in potem gorje tik »Stopi, kamor hočeš, samo •na mojo nogo ne!« sem si mislil in se hlinil, da veljajo vsi očitki mojemu sosedu. Ali ni bilo tako, Urban? Spoznal si me in se hočeš maščevati. Reš ki mi s svojimi prigovori napravi! mnogo.dola, a ja» k odpuščam! Na tein mestu p; •izjavljam vsem 'drugim, da je bil v resnici ves m ,j trud brezuspešen. Naslova črtici nisem mogel iztakniti; kako tudi, ko niti osp.be, ki so. povzročile popisane dogodke, n k,« - ' »znale iu ne poznajo pravega naslova.
Zakrinkane živali
Že. zdavnaj so uporabljali ljudje, da. bi zakrili svoj pravi obraz, krinke ali maske. Pa tudi strah preči nedzeruskimi silami je ustvaril strašne in grde podobe, s katerimi so skušali preplašiti duhove, da bi jim ne škodovali. Kasneje sp postale maske — poznamo jih v grški drami — sredstvo razveseljevanja, zabave, prispodoba pusta, ki je imel zlasti v rimski dobi značaj nekakega praznika.
v
mW h.
Ljudstva, ki živijo v tesni zvezi z naravo, so prevzela za svoje življenje, za vojskovanje, za vsakdanje borbe za obstoj 'to. kar so videla v svoji okolici Tako uporabljajo v Afriki,že dandanes krinke za lov, da z njimi prevarajo noje, jelene in druge živali. Ne smemo se čuditi, ds najdemo maske tudi v živalskem svetu in da govorimo tudi o z a k r'i h k a n i h živalih.
Višje živali večinoma nimajo krink, čeprav poznamo iz Afrike zakrinkanega merjasca (Sus picieeps), ki ima ime po svojem bradavičastem obrazu, med pticami je znan afriški zakrinkani pl e til ec (Ploceus abyssinicus). Toda v,
te.h primerih maska mmn namena živali koristiti v lovil ali obrambi, temveč ja le nekaka igra narave. Veliko več in morda
največ primerov zakrinkanih živali najdemo v kraljestvu žuželk.
Poznamo pa dvoje skupin krink, oziroma zakrinkanih žuželk: ena skupina krink so telesne krinke, to je, krinka je del telesa in jo žival uporablja za strašilo ali lov, druga skupina pa so nekake umetne krinke in jih žival sama izdela iz tujih snovi ter služijo živali bolj v obrambo, nago za lov ali za strašilo.
Prvo obl’lko krink, to je krink, ki so del živalskega telesa, najdemo n. pr. pri go-senci velikega v i 1 ič a r j a (Dicranura vinula). če zmotimo ,ali vznemirimo veliko zeleno žival v njenem miru, začne krinka takoj delovati. Ko žival miruje, opazimo najprej njeno veliko, debelo glavo; če pa je vznemirjena, jo skrije v prsnem delu in pozornost zbudi sprednji in zadnji del živali. Tako nastane strašilni položaj. Iz obeh dolgih repnih trnov, se pokažejo rdeče niti, ki so polne žlez. izločajo amonijakasto tekočino. Vendar uspeh te maske ni bogve kako velik, kajti tudi teh gosenic se loti ^ posebne stenice in najezclnild.
Slično vpliva maska velikega, a redkega b u k o v e g a p r e, 1 c a (Stauropa fagi.) Rjavo žival značijo njene dolge sprednje ' noge, ki se začno, če se živali dotaknemo, čudno tresti. Ko miruje, prekriža dolge noge in dvigne sprednji ter zadnji del, kar ji da izredno čuden videz.
Lepo so razvite krinke ličink kačjih pastirjev; toda to niso krinke, ki bi služile živali v obrambo, temveč ji služijo za napad. Te ličinke so namreč zelo požrešne in povzročajo med vodnimi živalmi precejšnjo škodo.
Krinka ličinke kačjega pastirja nastane tako, da se podaljša spodnja ustna v nekako roko, Sije dela sta zložljiva in tvorita nadlakt in ppdlakt. Koren te roke tiči v, bradi, konec pa nosi klešče. Ko žival lovi, iztegne lovilno napravo, v miru pa jo zloži pred ostale ustne dele.
Pri ličinkah pastirjev ločimo dvojno obliko krink; pri nekaterih najdemo takoime-novano čel a das to krinko; obe veji, ki napravljata klešče, sta široki, krpasti ter pokrivata, ker sta vzbočeni, ustno odprtino od spredaj, od spodaj in od zgoraj.
Med najbolj značilno maskirane žuželke prištevamo bogom oljk o (Mantis religiöse), ki spada h kobilicam. Svoje ime ima od dolgih lovilnih nog, ki jih drži kot nekake roke k molitvi. Značilen jo ’ gibek vrat, ki ga more žuželka sukati na desno in levo, navzgor in navzdol. Kadar žival miruje, položi svoje' lovilne noge na spodnjo stran vratnega ščita, kadar pa lovi (plena namreč ne čaka, da se ji približa, temveč ga zasleduje), uporablja svojo lovilno krinko, ki je za tak lov nad vse primerno opremljena; stegno jma namreč dve vrsti ostrih trnkov, ki se po velikosti menjavajo, kar poveča učinek orožja. Pred dvojno vrsto so še trije daljši trni. Ta
naprava sliči dvojni žagi, med obema vrstama bodic je namreč žleb, v katerega se prilega golen, ki se zapira kot noževo, rezilo v nožnico. Tudi golen je oborožena s trni, le da so ti krajši, zabosti in gosteje razvrščeni nego trni na stegnu. Golen je v členu gibka in končuje v srpast kavelj, čigar konica, je ostra kot igla. Žuželka, ki pride v te klešče, je izgubljena’.
V	Vzhodni Afriki živi kobilica, imenovana hudičev cvet (Idoium diaboli-eum), ki je. kadar miruje, povsem neopazna: kadar pa preži na plen, iztegne krasno barvane, pri dnu razširjane lovilne noge pred sebe, da se zde, kot lep bel, ali vijoličast cvet. Toda.gorje žuželki, ki se je dala preveriti i
V	Oranu, to je v Severni Afriki, je opazoval naravoslovec Vosseler neko drugo cvetlici podobno kobilico, ki lovi svoj plen.’ Latinsko ji pravijo E p u s a e g e n a. Če sedi na kamnu, sliči zelenkastobelemu, na robovih rožnatordečamu cvetu neke ovijalke ; če se ji pa približa kaka žuželka, začne gibati z zadkom in krili, da se zdi, kot bi veter gibal in zibal cvet.
Veliko bolj nedolžne so žuže'.ke, ki nosijo umetno narejene krinke. Sem prište-
vamo ličinke raznih muh, n. pr. mladoletnice. Odrasle žuželke sicer ne žive v vodi, pač pa njihove ličinke, ki si napravljajo iz drobnih kamenčkov, polževih lupin in školjk prebivališče, tulec, da si .zavarujejo mehak in nezavarovan zadek.
Slično hišico si napravljajo samice in gosenice metulja mešičkarja; to ime je dobil
Zdravje v zeliščih
Zdravilna zelišča ali rastline so rastline in zelišča, ki pomagajo človeku zdravje ohraniti, ali, če ..ga je izgubil, zopet p r i-dobiti. Zato prištevamo med zdravilna zelišča tudi strupene rastline, ki jih moramo uporabljati seveda le po navodilih veščega zdravnika. V naslednjih izvajanjih bomo obravnavali le nestrupene zdravilne rastline.
1. Nekaj navodil za nabiranj* zdravilnih zelišč
Kdor nabira zdravilna zelišča bodisi zase ali za prodajo, mora paziti, da ne bo uničeval zelišč. Zato nabere le toliko zdravilnih zelišč, kolikor ve, da jih bo rabil, oziroma mogel razpečati v enem letu. Večina zdravilnih zelišč izgubi namreč v daljši dobi zdravilno moč. Prav tako naj pazi, da he bo delal lastniku travnika oziroma gozda, kjer nabira zdravilna zelišča, škode.
Poznati mora tudi pravi čas nabiranja. Zeleni deli zdravilnih zelišč imajo namreč najfečjo zdravilno moč. preden rastlina vzcvete ali ko je že sad dozorel. Cveti so najbolj uporabni, ko se odpro, pa še niso preveč razviti: podzemni deli, to je korenine in korenike spomladi, preden začne rastlina poganjati ali v jeseni, ko je delo za leto dokončala.
V naštetih časih nabiramo liste in stebla ves dan, le proti večeru, ko pade rosa na rastline, no. Cvete nabiramo dopoldne, preden jih sonce ogreje, semena ko dozore, ves dan, in vedno ie v suhem vremenu, ne pa v dežju in rosi.
J. Kako sušimo zdravil«* rastlin«
Najbolje je uporabljati sveže rastline; če pa to ni mogoče in zlasti, ker nam niso vse leto. na razpolago, jih sušimo. To pa napravimo deloma ha soncu, deloma
v senci, ali v sušilnici, na pečeh in v umetno segretih prostorih.
Cvete in zelene liste, ki vsebujejo hlapna olja. sušimo v senci. Med sušenjem jih pogosto obračamo, toda paziti moramo, da jih ne zdrobimo. Semena sušimo z vso rastlino, ki smo jo porezali, nakar jih omislimo; če pa so semena v glavicah, potrgamo glavice in jih sušimo, nato pa zdrobimo. P o d z e m n e d e 1 e, korenine in korenike, najprej dobro umijemo, če so veliki, razrežemo, nato jih sušimo na soncu in še na peči. Preprečiti moramo, da bi plesnih ali gnili.
3. Katera zdravilu* snovi vsebujejo zdravilna zelišča
Zdravilna zelišča vsebujejo sledeče zdravilne snovi:
a)	alkaloide, to je snovi, ki vsebujejo precej dušika. Te snovi so grenkega okusa, cesto strupene in se nahajajo v semenih in plodovih, pa tudi v lubju raznih dreves. Sem spadajo strihnin, nikotin in kokain.
b)	G 1 u k o s i d i, ki razpadejo v sladkorje, se nahajajo v koreninah, listih in semenih.
e) Hlapna o 1 j a, to je olja, ki pri-. jetno diše in so prijetnega okusa. Ce kanemo kapljo takega olja na papir, naglo izhlapi in ne pusti madeža. Tako olje je janeževo olje, rožno olje. Nahaja se v cvetih in listih.
č) Mast n a olja ne izhlapijo, temveč pustijo masten madež na papirju. N. pr. laneno olje, oljčno olje, bučno olje.
d)	Qrenke snovi poznamo v pelinu, ■griževnjaku ali tavžentroži.
e)	Milnične snovi ali sap o ni ni se penijo kot milo in delujejo kot milo.
f)	Sluzi, čreslovine in rudninske soli so snovi, ki jih tudi najdemo v zdravilnih rastlinah in so zdravilne.
‘t. Kako pripravljam» zdravila
Najboljša oblika zdravila iz zdravilnih zelišč je s o k, ki ga pripravimo iz sveže rastline, ki jo dobro razrežemo in iztisnemo. Sok pomešamo z medom ali sladkorjem pa tudi s kuhanim mlekom. Vedno uporabljamo le svež sok, ker se naglo pokvari.
Bolj znan način, oziroma oblika zdravila je e a j, p o i i v e k oziroma p o p a r e k. Če hočemo pripraviti čaj, rastlino, oziroma del rastline kuhamo (ifltdo 20 minut). Za čaj jemljemo olesenele dele rastline ali pa debelejše liste, korenike in korenine, dele, ki ne vsebujejo hlapnega olja. Iz cvetov in listov pa, ki vsebujejo hlapna olja,
n.	pr. kamilice, bezgovo cvetje, pripravljamo p o 1 i v e k ali p o p a r e k. Teh delov ne kuhamo, temveč jih denemo v vrelo vodo, nakar posodo odmaknemo z nad ognja in pustimo 10 minut »vleči«, še bolje je, če jih z vrelo vodo poparimo, posodo pokrijemo in pustimo 10 minut »vleči«.
Tinkturo in i z v 1 e č k e z žganjem, špiritom, vinom in vodo dobimo, če namakamo rastlino v alkoholu, vodi, vinu, špiritu, žganju. Navadno denemo posodo, v kateri namakamo, na sonce.
Obkladke in ovitke (komprese) napravljamo iz. kuhanih rastlin, ki jih zavijemo v platneno krpo ah krpo namočimo v vodi, v kateri smo rastlino kuhali.
habji prstanec
mesečnik, ognjič, sončnica. — Calendula officinalis, Ringelblume. .
Spada v družino košaric, ker ima cvete zbrane v košku. Doma je v južni Evropi, gojijo jo po vrtovih. ‘Cveti so podobni regratovim cvetom. Plodiči zunanjih cvetov napravljajo nekak prstan okrog plodičev
metulj od tod, ker si napravijo samica in gosenice nekako mehasto podlogo, ki. jo opremijo z različnimi stvarmi. Ta vreča jih uspešno varuje pred »«prilikami- in. jim omogoča razširjenje preko morja in' rek, kamor bi brez tega ne mogle. Vreča se namreč neprodušno zapira.
Omeniti moramo le še slinarico (Philaenus spumarius), katere ličinka se obda. z slini podobno snovjo. Snov, iz katere je silna, iztiska iz rastline, na kateri živi. Ko napni.vi dovolj soka. začne delovati posebna priprava, ki jo ima na koncu zadka in ki je v zvezi z njenim črevesjem. S to
pripravo napravi v soku mehurčke. Da se pa le ti ohranijo, ‘ primeša soku nekoliko lepljive snovi, ki jo napravlja na koncu črevesa. ' Slinasti ovoj nudi žuželki obrambo pred sovražniki in vročino.
Kratek pregled maskiranih ali zakrinkanih živali je le majhen izsek iz velike pestrosti, ki vlada v naravi in majhen prikaz različnih možnosti, ki so dane živalim, da si ohranijo življenje. Kdor živi v naravi z odprtimi očmi. najde še veliko več podobnih primerov in najde v njej dokaze neskončnega Urna, ki je vse .to ustvari’ aiiisiiimieiJtoummimtiiimmmmiiitiimimniuiimmimiinimim
'notranjih cvetov. Cvete ođ maja do novembra. Najtaje raste po pusti, ilovnati zemlji. Za zdravila, nabiramo cvetne glavice, koške, od junija do avgusta in jih sušimo v senci.
Lastnosti: vsebuje grenko snov, sluz, milnične. snovi, nekaj kislin in hlapno olje.
Uporaba: uporabljamo jo kot dobro zdravilo pri krčili v prebavilih (želodcu in črevesju), bolnih jetrih in ledvicah.
Za zdravilo napravljamo čaj iz cvetov (1 k a vin o žličko na skodelico vode), ki ga pije bolnik po žličkah. Prav dobro je, dodati čaju iz babjega prstanca še hrastovo lubje, smetenjak in jetičnik. — Na zmečkane rane devamo obkladke iz te rastline, ali pa jih izpiramo s tinkturo iz cvetov babjega prstanca.
EodiUsi
bodil j. bodic, bodoneža, brdavža, rtič, krav-Ijak, vražja roža, brezstefcelna kompava.—• Carlina acaulis —- Eberwurz.
. Je pravzaprav pritlikav plevel z močno koreniko, s pritličnimi, v listni rožici zbranimi listi in velikim koškom cvetov. Raste po gorskih travnikih in pobočjih, zlasti po apnenih tleh. Cvete od junija do septembra. Za zdravilo nabiramo koreniko v septembru in oktobru.
Lastnosti: vsebuje inulin. hlapno olje in čreslovino. Pospešuje izločanje vode, delovanje prebavil in čisti kri.
Uporaba: za navedene namene pripravljamo zdravilo iz majhne množine bo-dike. Kuhamo čaj (5 — 8 g na skodelico vode ali vina), ki je zdravilo pri obolenju mehurja ali ledvic in pri želodčnem katarju. Lišaje in kraste umivamo z vodo, v kateri smo kuhali bodikino koreniko.
Bor, gozdni
bora, beli bor, luč, lučevina. — Pinus sil-vestris — Före.
Bor je znano iglasto drevo, ki cvete v aprilu in maju. Ima mnogo smole. Za zdravilo nabiramo cvete v aprilu in maju, vse leto pa igle in smolo.
Lastnosti v vseh delih vsebuje ter-pentinovo olje, zlasti mnogo v smoli; to olje vpliva ugodno na dihala.
Uporaba: Iz mladih igel in brstov kuhamo čaj (ščepec teh na skodelico vode) kot zdravilo pri kašlju ih katarju dihal. Tudi kopeli v vodi iz borovih in smrekovih. igel in mladik vplivajo ugodno pri raznih kožnih boleznih, revmi in išijasu. Na 2 1 vode: i kg iglatih mladik. Voda naj ima 34° C.
Borovnica •
črnica, črna jagoda, risnica. — Vaecinium myrtillus — Heidelbeere
Je grmič z olesenelo koreniko, visečimi, vrčastimi cveti in črnimi, sivkasto nadah-njenimi jagodami. Raste po gozdovih Evrope, Azije in Sev. Amerike in ji najbolj prija peščena zemlja. Cvete od maja do junija. Nabiramo liste junija in julija, od julija do avgusta pa jagode.
Lastnosti : vsebuje čreslovino, sladkor in nekaj kislin.
Uporaba: iz listov pripravljajo čaj (1 veliko žlico na skodelico vode) za zdravilo pri prehladih dihal in kašlju. Iz svežih jagod, ki jih kuhamo na vinu ali vodi, dobimo dobro zdravilo proti driski in krvavenju.
Detelja In krompir - revolucionarja
Revolucija je bila nekrvava, odigrala se je pa pred 200 leti, torej v 18, stoletju.
Danes si ne moremo niti misliti kmetije brez detelje in krompirja, ne samo pri nas Slovencih, marveč na splošno v Evropi in tudi izven nje. Samo pomislimo, kaj bi dala kmečka in meščanska gospodinja v lonec, če bi ne bilo krompirja! Pa to ne velja samo za sedanje čase splošnega pomanjkanja živil, marveč vedno. Ali ste že slišali o znani ribniški svatbi? Tamkaj so imeli zares vse vrste jedi na mizi: vrstile so se od poročne slovesnosti kar naprej, menda tri dni. Jedila so bila kaj pestra tii raznovrstna: poleg krompirja v oblicah pražen krompir, krompir v omaki, stlačen krompir, krompir z , golažem, za njim. krompirjeva solata — in tako dalje. Kdo bi mogel vse različne jedi tudi našteti!
V naših kuhinjah smo precej podobni tej ribniški svatbi, le s to razliko, da ramo »različne« jedi raztegniti na daljšo dobo. Zdaj pa še krompirja ni toliko, da M človek brez skrbi sedel k mizi s sladko zavestjo, da nam vsaj tega božjega daru ne bo zmanjkalo.
Pred 200 leti — in to vendar ni bogve kakšno ogromno razdobje! — v Evropi na splošno še ni bilo krompirja na mizi. Sicer je resnici na ljubo treba povedati, da je bila ta rastlina n. pr. v Nemčiji poznana že za časa Karla V. (1519 — 1556), ,a je veljala ta čas za veliko redkost. Njena prava domovina je v Južni Ameriki, in sicer v-državah Čile in Peru, kjer so jo odkrili Španci. V Evropo je krompir prvi prinesel neki Drake, pojavil se je pa v večji množini najprej na Nizozemskem. Kmalu za tem so ga začeli saditi tudi v Burgundiji in v Italiji, kjer so mu dali ime »tar-tuffolk. Kako je do tega naziva prišlo, bo težko ugotoviti; lažje je pa dognati, da je iz imena tartuffoli nastala nemška beseda »Kartoffel«.
Kmetovalci novemu sadežu niso bili prav nič naklonjeni. Bili so marsikje tudi nezadostno poučeni in so — kakor pri drugih rastlinah — imeli za pridelek okrogle zelene bunkice, ki nastanejo iz cvetov na grmušlju. Te pa seveda niso užitne. Zato je bilo razočaranje kar nedopovedljivo,
Zato si je lahko razložiti, zakaj je tako dolgo trajalo, preden se je ta prekoristni sadež udomačil v evropskih deželah. Na Angleško so ga n. pr. trikrat pripeljali, preden so ga začeli pridelovati kot redno poljsko kulturo. To je bilo šele okrog leta 1690. V Nemčiji je prišel do veljave še pozneje, okoli leta 1740, v Franciji okoli leta 1780. Nekako v tej dobi se je začel udomačevati tudi v naših krajih. Približno 200 let je trajalo, predno se je krompir tako uveljavil, da so ga kmetje sprejeli v redni plodored in ga $taino pridelovali
Stvar ni šla tako enostavno! Kmetje so se krompirja z izredno žilavostjo branili. Vlade so morale prav odločno poseči v to zadevo. Izdale so celo vrsto odlokov, urad-
nih in strogo obveznih odredb, poleg tega pa množico letakov, v katerih so priporočali saditev krompirja in kjer so bila tudi potrebna navodila za obdelovanje tega sadeža. Potem je polagoma šlo, ko je bilo kratkomalo ukazano!
Danes se nam vsem čudno zdi. Ta odlična kultura, brez katere si dandanes komaj upamo govoriti o uspešni prašičjereji in ostali živinoreji, da ne omenjamo spet človeške prehrane, se je tako dolgo borila za svoje uveljavljenje na evropskih tleh! Kmečki človek se zares zelo vztrajno brani novotarij, a dostikrat je ta konservativnost neumestna. kakor vidimo pri krompirju.
Kar je pa pri vsem še posebej značilno in zgodovinsko važno, je to, da so se s spremembo kmetijskega gospodarstva, ki jo je povzročilo pridelovanje krompirja (in detelje, kakor bomo pokazali še kasneje!), začele temeljito spreminjati
V naših alpskih krajih zajamemo vodo na pobočju hriba, v katero svrho moramo poiskati kar najbolj izdaten studenec. Tak vir se mora na gotovo razdaljo od pobočja proti notranjosti hriba očistiti vsega mate-rijala do vodonepropustne plasti, nakar se očiščeni prostor iepp obloži, g kamenjem, da se zajame vsa voda, ki priteče v ta prostor tudi iz stranskih razpok. Nato se izpelje voda po cevi v poseben obzidan prostor, takozvano zajetje, ki je običajno betoniran in ima kot streho bodisi oboke iz opeke ali betona ali pa betonsko ploščo. Na dnu ima iztočno cev, da se lahko celica radi možnosti čiščenja tudi popolnoma izprazni, na vrhu pa skozi streho cev iz pločevine radi ventilacije. Studenčna voda prinaša namreč s seboj zrak, ki se zbira v prostoru med vodno gladino celice in streho in bi se s časom spridil ter kvarno vplival na vodo, če se ne bi mogel obnavljati s pomočjo ventilacije. Končno ima zajetje še odtočno cev za izpust odvisne vode, kadar je gladina narasla do dopustne višine.
Navadno pa obstoji zajetje iz dveh prostorov, vendar pod eno streho. V predprostoru se studenčnica še očisti, t. j. iz nje se sesedejo še razne primesi, ki bi sicer vodo naredile kalno.
Iz glavnega prostora se izteka voda nato s posebnim iztokom v glavno odtočno cev. Vodovodne cevi so navadno iz pocinkanega železa, da ne zapadejo rji. Preje so močno uporabljali tudi svinčene cevi; ker pa imajo nekatere vode sestavine, ki svinec tope, bi to zelo kvarno vplivalo na ljudsko zdravje. Železne ceri dobro prenašajo visoko vodno brzino in s tem zelo jak vodni pritisk in se polože do 1.20 m globoko v teren, da so varne, pred učfnkom mraza in
tudi duhovne in družabne obii-
k e med kmečkim ljudstvom. In to je razlog, da prištevamo obe kulturi k revolucionarjem v kmetijski produkciji m kmečkih socialnih odnosih.
Morda zadene pridevek revolucionarja se bolj deteljo. Kako so gospodarili na kmetijah okoli leta 1700., ko še ni bilo pri nas ne krompirja in ne detelje?
Celotno obdelano zemljišče je bilo razdeljeno na tri dele. Na enem delu so vse-jali ozimna žita (pšenico, rž itd.), na drugem jara in poletna žita (oves, koruzo itd.), Tretji del pa je ležal v pušči ali v prahi, in ondi so v tistem letu pasli živino. To je bilo gospodarjenje na treh poljih, ki je zemljo silno slabo Izkoriščevalo.
V tistem času je cesar Jožes H. poviša! bivšega kmeta Schuberta v plemiča, ki se je potem nazival Schubart plemeniti von Kleefeld. Zakaj to svojevrstno povišanje?
Schubart je 1. 1767, prepotoval skoraj vso Evropo in prišel tudi na Nizozemsko. Ta dežela je veljala za najnaprednejšo zemljo v Evropi. In kaj je videl tamkaj? Rdečo deteljo, ko je bila v najlepšem cvetju. Roji čebel so se spreletavali po rdečebar.mem razkošju in nabirali sladko strd. Sicer so to deteljo izseljenci iz Nizozemske še davno prej skušali razširiti po
morajo biti primerno podložene, da se ne usločijo. Zelo primerna je v to svrho podlaga iz kamna. Ob koncu glavne vodovodne cevi je glavni razdelilnik, kjer se odcepijo vodovodne cevi manjšega premera do poedinih mest uporabe in njih iztokov. Vodo lahko speljemo tudi do višine, ki odgovarja višini zajetja manj gotov odstotek radi izgube vodnega pritiska vsled trenja v ozkih ceveh. Ta odstotek znaša nekako 10 — 20%. Vzemimo, da imamo na razpolago studenec z izdatnostjo % 1 na sekundo, to je 30 1 na minuto, 1800 1 na uro ali 43.200 1 na dan. S tem naj oskrbimo z vodo naselbino z 200 prebivalci. Število hiš naj znaša 20, skupno število konj in goveje živine pa 160, istotoliko je tudi drobnice.
Po izkušnjah zna^a potrebščina pitne vode za kuho in pranje za 1 osebo dnevno 25 do 50 1, za eno glavo visoke živine 50 1 in za en komad drobnice 8 — 15 1 na dan. Če vzamemo povsod gornjo mejo, potem znaša potrebščina vode za to naselbino SOO^oO, 160X50 in 160X15 skupno torej 20.400 1, za kar bi torej omenjeni vir zadostoval in bi preostala še znatna rezerva za primer požara in druge potrebe.
Če je izdatnost studenca tolikšna, kolikor znaša trenutna največja potreba, potem nam poleg zajetja ni potreben poseben rezerv ar. Predpostavljamo, da bi se morala tekom ene ure nhpojiti enkrat celotna živina t naselbini, za kar se porabi okroglo 6000 1, dočim priteče tekom ene ure v studencu le 1800 1. Če pa pomislimo, da si je v gospodarstvu možno pomagati s koriti, ki se lahko napolnijo preje, potem bi že 25 korit po 200 1 in 1800 1 dotoka skupno zadostovalo za najveejo trenotno potreb-
ostali Evropi, toda kmet je kmet: počasen in navadno nezaupljiv. Preden se tudi kakšna koristna zadeva pri kmetu vpelje, je treba nekaj sposobnih ljudi, ki jo zadostno razbobnajo. In za deteljo so ta opravek izvršili omenjeni Schubart, Friderik II. in Jožef II.
Schubart se je po potovanju iz evropskih dežel vrnil domov in izdal zanimivo knjigo o izboljšanju kmetijskega gospodarstva. To delo je bilo toliko pomembno, da ga je berlinska akademija znanosti nagradila s posebno nagrado, nakar je bila knjižica razposlana na zemljiške gospode in njim podložne kmete. V nji je Schubart obravnaval navodila, kako lahko kmet s pridelovanjem te detelje izkoristi v pušči ležeči del polja in s tem pridobi sijajno krmo za živino; zato more stalež svoje živine dvigniti, pridelati več gnoja in na ta način izboljšati zemljišča.
V tistem času je pomenila taka sprememba pravcato revolucijo v kmetovanju. Sistem trodalne obdelave se je za vedno umaknil mnogo umnejši obliki izkoriščanja plodne zemlje, namreč kolobarjenju. Tu si poljske kulture sledijo v določenem plodoredu tako, da enakomerno izčrpavajo zemljo, ali ji nekatere tudi dodajajo gotove hranilne snovi (n. pr. stročnice: detelje — dušik!). Od tega časa dalje ni .nič več govora o »počivanju« plodne zemlje v obliki pušče, namreč žitom sledijo druge rastline, tem okopavine (krompir itd,), katerim se tudi posebej gnoji s hlevskim gnojem. Pozneje so se naravnemu hlevskemu gnoju pridružila še kemična umetna gnojila in tako se je donosnost plodne zemlje dvignila do današnje višine.
Detelja in krompir nista važna mejnika samo v kmetijskem gospodarjenju, temveč sta tudi vzrok onim duhovnim in socialnim pojavom, ki so spremembi kmetovanja sledili sami po sebi: Poprej so bile kar skoraj za večno ustaljene oblike zemljiškega gospoda in njegovih tlačanov. Tlaka in, desetina so veljale za domala nespremenljive postave kmečkega življenja. Z novim načinom obdelovanja zemlje in z njegovimi pospeševatelji so se pričele občutno majati tudi dotedanje družabne razmere, ki so končno čez kakih 60 do 70 let dozorele v popolno zemljiško odvezo, ko je kmet posta! na svoji' žemlji svoj gospod. To se je zgodilo po revoluciji 1. 1848.
ščino. Kot rezerva za slučaj požara se uporabljajo najbolje porabni ribniki ali ba jerji, v katere se lahko steka oavlšna veda iz zajetja.
V strnjenih naseljih, kakor trgih, rudniških revirjih in mestih pa ni mogoče napraviti rezerv s pomočjo korit in poleti, ke je potreba vode največja, so navadne dotoki studenčnih virov najmanj izdatni; dotok vode bi torej ne zadostoval, da vse potrebe pokrije, če ne bi bilo kje večje rezerve. Tako si je mogoče ustvariti le z velikimi »rezervarji«. Vzemimo, da je rezer-var 20 m dolg, 10 m širok in da stoji v njem voda 2 m visoko. Kubatura rezervne vode znaša 4000 m3 ali 400.000 litrov. Pri mestu z n. pr. 50.000 prebivalci bi lahko taka rezerva dala na osebo trenotno 8 1. V principu so rezervarji slično zgrajeni kot zajetja, samo da so mnogo obsežnejši.
Vodnjaki in vodovodi
(Nadaljevanje in konec.)
7.
»Ro še ne veš vsega«, je hudo Minci.
»Zakaj he vem?«
»Za menoj hodi. Včeraj ponoči je bil'spet pod mojim oknom.«
Jernej spusti dekletovo roko.
»Tega nisem vedel«, reče tiho.
»Si hud, Jernej, ker ti nisem ko j povedala?« se ustraši Min ca.
»Zakaj naj bi bil hud? Frone je vendar gruntarski, jaz pa sem samo pritepenec,«
»Jernej!«
Minčin glas je proseč, da Jerneja obrne
»Minca, boljše je sanje koj raztrgati. Oče imajo gotovo že kaj besede z Zaleharjem.«
»In če jo imajo? Jaz imam tebe rada.« Prvič je šla ta beseda iz Minčinih ust. Froncu je še ni rekla. Zdela se ji je sladka in tako dolgo jo je že tiščala v srcu.
Jernej z obema rokama drži železne križe in zdelo se mu je, da bi samo potresel in izruval bi jih, kakor da so samo prislonjeni.
»Minca, da si taka!«
Hotel bi kaj drugega povedati, toda nima besed. Samo nasmiha se in boža Mineino roko, ki išče za nageljnom,
»Tegale mi utrgaj, ki se še ni razvetel. Tak je kot najina ljubezen.«
Minčini nohti preščipnejo stebelce.
»Na ga. Pa ne smeš biti hud, če Frone za menoj
hodi. Jaz ga nimam k man.«
»Če res ne?«, je Jernej srečen,
»Ko je tak. Za Poglajnovo Manco je lazil, prav isti čas pa za Grmačevo iz Žiganje vasi. Nazadnje je ps k
meni naše! pot. Ga nočem, če bi bil iz zlata
Minčin glas je tpmast, toda Jerneju se zdi, da takega glasu še ni slišal na svetu.
»Kaj bodo oče rekli, Minca?« se ne more znebiti
strahu.
»Ubili me ne bodo, Frone jim pa tudi ni preveč pri srcu. Tako štimanega ni v vasi.«
Mesec je že kar visoko. Jerneju se zdi, da se že malo svita.
Za slovo še enkrat ujame Mineino roko.
»Miriček, če bo vse tako res, kakor praviš ?«
^ »Naj se v tla vderem, če ne bo, Jernej.«
Na Vrskah Jernej zavriska. Enkrat, dvakrat, trikrat. Minca tišči roko na srce.
»Ti, Jernej ti.«
Klevž potan sedi v postelji. Sliši vriske in se z zdravo roko prime za stranico.
Preme s krvavim štrcljem zgineva v meglo. Ko Klevž obriše oči, je na vratih samo mesečina.
»Bog se mc usmili«, vzdihne in pade nazaj na blazino.
»Ti je slabo?« se zbudi Neža in se nasloni na komolec.
»Sam ne vem, kaj mi je. Kakor da se mi je nekaj sanialo.«
»Ali ni zavriskal najin Jernej?«
»Je«, je dobro v Klevžu. »Od kresovanja gre.t
Potlej na. hrbtu leže čaka, kdaj se bodo odprla vežna vrata.
*
Proso je bilo opleto in Klevžu se je roka toliko popravila, da je lažja dela zmogel brez težave.
Vročina je rasla in sonce je peklo, da so živali zijale še v senci. Klevša je skrbelo, če ne bo zmanjkalo vode. Akö bo treba mleti samo na eno kolo, bo križeva.
Na sv. Urha so poželi rž. Niso hoteli čakati na Marjeto. Minca je prišla spet na dnino. Klevž sam je prosil Bregarja. Čez dober teden so planili že po pšenici. Zdaj je vreme. Če se skisa, se žetev koj zategne. Tega pa Klevž ni hotel, ko je bil v taki stiski za ljudi. Pa tudi ajdo bi, rad vrgel po pšenici v zemljo. Po Alešu mora biti vsejana. Do Aleša je jelševa, po Alešu jo pa vsej več kot jo moreš. Ptp.r? ">0 tako rekli in nemara ne bo napak.
Klevža je samo to skrbelo, da bosta to leto križev ir_ kvaterni teden oba v enem tednu, če bo slana, kakor je rada, potlej bo ajdo zaparilo Pa si ni mogel pomagati. Jernej že tako gara, da je ves neumen. Poslov ni dobiti, z dninarji je pa tudi križ. Je hudimanova, če pri hiši ni otrok.
Jerneju še za mar ni bilo, da se je delo kar valilo na kup, še vesel je bil. Misli so se mu neprenehoma vrtele samo okrog M inče in dnevi do nedelje so se mu zdeli dolgi kot še nikoli. Za deseto mašo se Jernej opravi, da je kaj. Klobuk z račjimi krivčki, belo srajco in novo modro kravato, ki je posuta z očnicami.
Klevž vselej stopi za njim na prag.
Kramihel, ga ni v vasi takega, kot je naš. Poglej ga. Neža, kako se nese. šsntej te posebej, še Petračev se lahko skrije pred njim.
Potlej še Neža gleda za njim, , dokler ga smrečje ne skrije. '
Ga ni čez Klevževega Jerneja pa amen. Dvajset bi mu jih človek prisodil kakor nič. Kakšen je Križnarjev Jaka poleg njega. Kakor počepek. Pa je Jaka dobrega pol leta starejši.	*	*	v
Jerneja se je oprijel priimek: Klevžev. Jernej se ga ni branil, še vesel ga je bil. Kar vaški je postal, kakor da se je v Grapi rodil in ob Klevževem kruhu zrasel.
Sveti Jernej je privezal zmaja, ki ga je spustila Marjeta za pasje dni z verige. Klevžev Jernej je bil tega vesel, še bolj pa pušeljca, ki mu ga je za god pripravila Minca. V Grapi je bila ta dan južina, kakor se spodobi. Jerneju je Mio kar nerodno.
»Zavoljo mene bi ne bilo treba, oče.«
»Kar tiho bodi, pa trči, Jernej. Bog ti daj zdravja pa sreče, pa da bi vselej ostal, v tej preklemanski Grapi, ko mene tako k tlom tišči.«
Klevža se je vino oprijelo.
»Saj mi bo res dolgčas, ko ho treba oditi«, meni Jernej.
Zdaj Klevž ne more najti prave besede.
Jernej pa misli uh noč in na vasovanje.

dmmiie Upe\
PLIBERK
Tukajšnje Prosvetno društvo je vprizo-rilo na prvo postno nedeljo igro .»Deseti brat«. Igra bi bila bolj primerna za pred-postni čas, a ker ni bilo mogoče dobiti preje dvorane, je prišla na vrsto šele v postu. Željni smo bili zopet videti naše igralce na odru. Brez vsake reklame se je nabralo dosti ljudi, tako da je bila velika dvorana polna. Spored pa je bil preobširen, saj je prireditev trajala od '43 do 8! Če bi bilo vse skupaj krajše, bi bili ljudje dosti bolj zadovoljni.
Dekleta v Cirkovcah so si v predpostnem fesu zelo belile glavo, kako bi preprečile Mlinarjevemu Tonetu, da ne bi odšel v Vo-grče, kjer si je izbral nevesto. Ker je zdaj povsod mnogo več deklet kot fantov in je res nevarnost, da jih bo mnogo ostalo v samskem stanu, so cirkovška dekleta hotela Tonetu zastaviti pot. Postavila so mu »šrange« na pot. Končno so se le dala pregovoriti,, a ženin se je moral odkupiti. Tonetu čestitamo, da se mu je posrečilo oditi in mu želimo vso srečo na novem domu. Enako želimo vsem drugim parom, ki so se letos poročili.
V nedeljo 23. februarja ob 7. uri zjutraj je umrl Žlindrov oče v Dobu v starosti 82 let. Že dalj časa je bil bolj bolehen. Udeležba pi 1 pogrebu je pokazala, kako je bil spoštovan in priljubljen. Vsem sorodnikom izražamo svoje sožalje.
KOTMARA VAS
Že leto dni je minulo, odkar so zapeli kotmarški zvonovi svojo prežalostno pesem v zadnje slovo Matijevi Justi. Vsa narava se je odevala v prvo pomladansko, cvetje, a ona se je morala posloviti od nas In oditi v nebeški vrt. Zavedni slovenski starši so jo vzgojili, da je postala vzorno slovensko dekle. Mnogo dobrega in lepega je obetala njena mladost, saj je gorelo njeno mlado srce za vero, Boga in narod. Naj mirno počiva v slovenski zemlji, za katero je njeno srce gorelo.
KRČANJE
Predpust in pust sta bila sicer mastna okoli ust, mrzla pa tako, da se ni mogla nobena že tleča ljubezen vneti, čeprav je cele dneve pihala strašna burja in ne moremo zato v pogledu zakonskih jarmov zaznamovati nobenega napredka.
Smrt si je pa kljub temu poiskala svoje žrtve. Dne 15. februarja je pobrala 72 let starega delavca Petra Černko-ta. V Kneži pa smo dne 24. februarja, ob veliki udeležbi domačih, prijateljev in znancev pokopali dobro Vicelnikovo mater Marijo Vol-bank, ki je po hudem trpljenju in bolezni odšla k Bogu po zasluženo plačilo.
Toplo smo pa pozdravili in bili zelo veseli nove slovenske učiteljice, gdč Markovič, ki je bila dodeljena naši ljudski šoli. Saj je res, da sam g. učitelj ne more zmagovati vsega dela na šoli, kjer je okrog 100 otrok in poleg tega še nadaljevalna šola za fante in dekleta posebej. Mislili smo si: Končno so pa le tudi na Krčanje pogledali z milostnim očesom. Otroci, tudi
najmanjši so kljub velikemu snegu in slabemu vremenu skoro vsak dan redno prihajali v šolo tako, da se pouk ni niti za en dan prekinil. Tako želimo, da bi tudi ostalo. Sliši se pa, da je gdč. učiteljica že določena za drugo mesto in da nas misli kmalu zapustiti. Vemo, da je drugod tudi potreba, ali tako nujna in tako velika kakor v našem zapuščenem kraju, mislimo, da ni nikjer. Zato prosimo merodajne kroge, da nam vsaj d6 konca šolskega leta pustijo obe učni moči, ali pa po izmenjavi ene pošljejo takoj drugo.
Ob jasnem vremenu se pa že željno oziramo za pomladjo in gledamo, kdaj bo po podjunski dolini začel kopneti sneg, da vemo pljuniti v roke in zgrabiti za pomladansko delo.
Poškodbe ponesrečencev so sledeče!
. Kudermann Štefka, zlom lobanje in težak pretres možganov. Je še vedno v nezavesti. Sucher Helena, stara 40 let iz. okolice Železne Kaple, pretres možganov in odrgnenja kože, zdravstveno stanje zadovoljivo. Mačk Pavla, 20 let stara, hišna pomočnica, izpah hrbteničnih vretenc in poškodba prsnega koša. lažji pretres možganov. stanje dobro. Černe Ana, rane na desnem kolenu, stanje dobro. Nepruneg Ana, odrgnjenja kože in poškodbe udov, stanje dobro. Mačk Marija stara 25 let, učiteljica iz Ljubelja, pretres možganov in nalom lobanje. Kakel Maks, 26-letni nameščenec, lahek pretres možganov in rane na glavi. Schüttelkopf Miha, 17 let Star, ima stisnjen prsni koš in desno. roko, je že izstopil iz bolnice. Schütterer Filip, lažje poškodbe, že izstopil.
Hrilaitskp nqolovilvp o promplni nevreii prj («ilRshpm mosln
Britanska obveščevalna služba sporoča:
K nesreči, ki se je pripetila dne 7. marca. na Št. Viški cesti, pri kateri je bilo devet soudeležencev zborovanja OF ranjenih, sporoča britanska obvešč. služba, da britanske vojaške oblasti slučaj začasno temeljito preiskujejo. Vozač se nahaja že v zaporu.
Kakor sporoča splošna bolnica v Celovcu, so nudili ponesrečencem takoj pomoč. Že pet minut po prevozu so pričeli s potrebnimi operacijami. Razen gospe Kudermann- je stanje vseh ostalih ponesrečencev povoljno.
Obsodbe volašliih sodisf
Avstrijec Simtschitsch Rudolf, star 42 let, je bil obsojen na leto dni zapora zaradi nezakonite posesti orožja.
Josef Berdassy, star 27 let in Anna Geier, stara 23 let, oba madžarski državljana ter Jugoslovanka Maria Gali, stara 27 let, so bili obsojeni vsak na dva meseca zapora, ker so si pridobili moko in krompir po krivični poti.
26-letni Poljak Paul Seidler je bil obsojen na 6 mesecev ječe, ker je skušal na nekem podstrešju ukrasti perilo.
Michael Lissinsky, star 38 let je bil obsojen na 18 mesecev ječe. ker je ponaredil štampiljko v svoji zaposlitveni izkaznici ter tako prejemal nakaznice za živila.
Pisma $■& kancu tednu
Draga Slavka!
Upam, da mi ne boste zamerili, ker sem tudi jaz začel svoje pismo z »draga«. Nočem biti predrzen, vendar z veseljem sledim poti, ki ste jo Vi, draga gospodična Slavka, nakazali v zadnjem pismu. Pomlad je tu in ptički se tudi že ženijo! Kaj pa midva? (Če se Vam zdi zadnji stavek predrzen, ali celo nesramen, ga ni treba prečitati, če Vam je pa všeč, mi pa prosim odgovorite.)
Za Vaše pismo se Vam najlepše zahvaljujem. Zelo težko serti ga pričakoval. Človeku je veliko lažje, če se 'lahko od časa do časa porazgovori z osebo, ki mu je nekoliko bližja kot običajno ljudje okrog njega. Tudi v dopisovanju je možno dobiti mnogo utehe. Meni se vsaj tako zdi.
Pretekli teden sem še kar v miru pfe-živel. V svoj dnevnik sem sicer zapisal nekaj neumnosti, ki so pa popolnoma osebnega značaja, zato jih ne bom pogreval. Napišem Vam naj le par vrstic o dogodkih, ki bodo gotovo tudi Vas zanimali.
Najprej nekaj o nerazumevanju naših oblasti.
Celovški' dnevniki so pretekli teden objavili, da so oblasti v Beljaku zaprle visoke-
ga uradnika prehranjevalnega urada, ker je hotel nekaterim, proti zakoniti odredbi, preskrbeti višjo količino kalorij. Skupno z njim so zaprli še celo vrsto drugih, ki so imeli prav tako plemenit namen pomagati pri zvišanju 1550 kalorijskega obroka. Policija pač ne more vedeti, da je zvišanje kalorijskih obrokov nujno potrebno, ker pravijo, da dobi ona vse, na črni borzi zaplenjeno blago. (To je seveda samo glas sovražne propagande, ki prihaja od črnoborzijancev, ki — naravno —- policije ne morejo videti!).
Včeraj sem se pa zopet prav od srca nasmejal. Bil sem na obisku pri neki družini, ki ji najbrže ne očitajo po krivici, da praznuje »krstno slavo« na god sv. Ignacija (ne vem, je ta »Naci« Lojolski, ali kak drug). V miru in nekoliko redkobesedni smo sedeli pri mizi, ko zaslišimo iz predrznega radijskega aparata, da se bo Marshall na svojem poletu v Moskvo ustavil tudi v Avstriji (agencije, ki je to javila, se trenutno ne spomnim, pa to itak ni važno). Kot bi odrezal, je bilo vsega konec. Gospod je prebledel, gospa se je brez moči iztegnila po naslonjaču, kuharici pa je padla skodelica s kavo na tla in se razbila. Jaz šem jih samo gledal in nisem vedel, komu naj pomagam.
Gospod, ki je najprej prišel k sebi, M je prijel za glavo in z obupnim glasom izdavil: »Jetzt Sind wir fertig. Der Tito ist schon da'®«
Vidite, koliko strahu povzroči pri nas na Koroškem že človek, ki je samo »maršal«, kaj še, če je tudi Tito. Še nimajo vsi kosmate vesti, kot bi človek mislil.. Morda bi jim temeljita izpoved vkljub temu ne škodovala!
V ostalem smo pa zadovoljni. Zelo ponosni smo na to, da bomo v Moskvi središče posvetovanj. Tu ne gre le za to, kako bodo potekale nove meje, za nas je tudi važno, da vzbudimo v svetu zanimanje za lepote naše zemlje. To je tudi del umnega gospodarstva — tujski promet namreč.
Ob koncu naj še nekaj navedem, kar je vsekakor zelo zanimivo.
S prijateljem, ki je navdušen zgodovinar in zbiratelj zgodovinskih najdb, sva se v sončnem nedeljskem popoldnevu sprehajala po celovški okolici. Ker sva imela dovolj časa, sva jo mahnila preko Križne gore proti jezeru. Ko sva po dveurni hoji prispela zopet na cesto in hotela pogledali še jezero prav od blizu, sva zagledala nekaj, kar nama je bilo obema nerazumljivo. Dobrih dvajset metrov od jezera se je vila temna proga, ki smo ji včasih rekli — železniška proga— in ki je vso zimo ni mogel nihče najti,
»Imenitna najdba, imenitna najdba«, se je pričel navduševati moj spremljevalec. »Takoj moram v mesto, da sporočim odkritje železniške proge. Saj veš,- kako že vsi težko čakajo na zopetno potovanje z železnico, Čudno je le to, da ni nihče vedel, kod je speljana. Boš videl, kako nama bodo za to odkritje hvaležni. Še nagrado dobiva.«
Meni je bilo vse prav, pa nisem ničesar rekel. Po prijateljevi želji sem ga spremil v mesto, kjer se je takoj prijavil za sprejem pri ravnatelju železniške direkcije (jaz sem ostal iz previdnosti pred poslopjem).
Kako je bil sprejet, ne vem. Vem le to. in to sem videl na lastne oči, da je prišel čez pol ure zopet na cesto. Topot je bil v spremstvu orožnikov. Rekel mi ni nič, jaz sem jo pa tudi hitro pobral proti domu.
Čez dva dni sem bral v časopisu:
»Zaradi. razžaljenja ravnatelja direkcije državnih železnic je bil obsojen. .,« (najbrže zaradi tega, ker je govoril preveč spoštljivo o vestnosti nekaterih državnih uradnikov, ki vso zimo niso mogli najti železnice).
Kar sapo mi je zaprlo! K sreči sem se spomnil, da je državi sneg zelo prav prišel. Ljudje niso videli železniških tirov, pa niso imeli nobene želje po vlaku. Kaj bo neki zdaj, ko je sonce otajälo sneg in so tračnice zopet vidne. Morda pa sedaj premoga ne bo, ki je tudi še skrit pod zemljo!
Ko bi le mojega prijatelja zopet kmalu izpustili na svobodo, da bi jim pokazal še to, kje je premog;,, potem je pa vseeno, če ga zopet ponovno zapro.
Veste, draga Slavka, to ni hudobija ali želja po maščevanju, temveč le neskončno hrepenenje po Vas, ki ste pa tako daleč od mene. In do Vas priti, če ni vlaka .-..
Bodite prisrčno pozdravljeni in se zopet kmalu oglasite!
Vaš Gorazd.
MMmmmmmmmmBanaKEmmBamBHmmmmmmmmmnMmKmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
VII.
Kakor hitro so bukve poruemenele, so dnevi začeli bežati. Mali Šmaren je bil žje kar hladen. Potlej je še Mihael prinesel mraza. Na Vse svete je med dežjem.že nanašalo sneg.
Pri Klevževih so napekli preše, kakor še nobeno leto. Neža se je nekaj ustavljala, toda Klevž si ni dal blizu.
»Naj imajo otroci in berači veselje.«
Klevž je bil te dni kot motoglav. Na pokopališču je komaj zdržal ob Jerneju. Kakor brž je pogledal nanj, ga je zgrabilo.
Ko so odhajali s pokopališča, je Jernej začel nekam mendrati.
»Veste kaj, oče, v mesto bi se rad peljal.«
»V mesto?«
Klevž je kar osupnil.
»Na očetov grob bi rad stopil. Nemara mu nihče ne bo prižgal sveče.«
Jernej je skoraj prosil.
»Seveda, vidiš no, kar pozabil sem«, je skoraj jecljal Klevž.
»Če bi smel po južini napreči. Z vlakom je nerodno. Na vqz sedem kadar hočem, na vlak moram pa čakati. Do noči bi bil lahko že doma.«
»Bi pa še jaz stopil, izdavi Klevž.«
»Če boste hoteli«, je vesel Jernej.
Neži je prav.
Koj po južini Jernej napreže. Ko sta se peljala skoz vas, so se vsi čudili.
Klevž in Jernej v črni obleki, pa s kolesljem! Le kam se peljeta?
Klevžu vso pot ni bilo kaj prida za govorjenje, kar mečkal je na Jernejeva vprašanja. Fram je vztrajno tekel. Vreme se je bilo malo uneslo, toda od gora je vlekla mrzla burja.
»Sneg se kar ponuja«, poskuša Klevž z besedo.
.»Pristujeno je«, potrdi Jernej.
In sta spet tiho.
Klevž premišlja, Bog ve, kje leži Preme? Stopil bo pred njegov grob in molil na njem. In mrtvi ne bo mogel
ganiti, ne bo mogel vzdigniti zdrave roke, ki je zdaj gnila, ne bo mogel odpreti ust in s prstom pokazati nanj.
»Jernej, ta me je ubil.«
Zdaj bi se mogel izpovedati, preliva Klevž misli. Sama sva in lahko bi na kolenih prosil odpuščanja. Jernej bi mi odpustil, ko bi mu vse povedal.
A ni moči v Klevžu, Kakor da mu Preme z roko zapira usta.
Nemara še ni čas, se tolaži. Danes je Jerneju Preme bliže kot druge dni.
Pram klampa proti Polici. Na obeh straneh ceste so polja, gmajne meglene kakor s pajčevino preprežene čez in čez.
Klevž išče po njivah, da bi vsaj nekam uprl oči. Povsod je žalost in umiranje.
Jernej malomarno drži za vajeti. Kolikor bliže je bil mestu, toliko bolj ga je grabila žalost za srce. Zdaj se mu je še Minca zamešala med spomine.
Kaj sploh misli, da se je postavil ob Zaleharjevega? Nič nima, še očeta ne, da bi ga povabil na ohcet, pa sili v dekleta. Ko Bregar zve, bo čudna. Trdo bo prijel Minco in ona se bo koj vdala. Kaj pa drugega hoče. Bregar ne bo dal dekleta na nič.
Kakor da se je ustrašil misli, je udaril po pramu, ki je potegnil, da je Klevž omahnil.
Spogledala sta se.
Oba naju nekaj tišči, je hudo Klevžu. Tudi fant nekaj skriva.
V mestu sta srečala prve ljudi z venci in šopki.
»Nekaj rož bi lahko vzela od doma«, se spomni Klevž. »Sicer jih pa še lahko kupiva.«
»Koj pri pokopališču jih prodajajo«, ve Jernej.
Konja in voz sta pustila na šmartinski cesti, kjer je imel Klevž znance. Potlej sta stopila na tramvaj.
»Saj bi šla lahko peš«, je menil Klevž.
»Še tako bova pozna, oče.«
Klevž bi rad videl, da bi bila pozna. Da bi bila tako pozna, da bi ne videl groba. Ali bo mogel utajiti pred Jernejem, da stoji pred grobom neznanega človeka, ki ga v življenju ni nikdar videl ? Ali bo mogel mirnih rok napraviti križ?
Tramvaj cvili na ovinku. Klevž vidi cerkvico, vidi zid, vidi gruče v črno oblečenih ljudi.
Boji se, kakor da gre pred sodnika, ki ve za vsak njegov greh. Pred živim lahko marsikaj utajiš, pred mrtvim ne moreš skriti ničesar.
- Pred vhodom na pokopališče kupita šopek rož. .
»Toliko, da ne bo grob prazen«, se trese ,glas Klevžu.
»Boglonej, oče«, je že zdaj hudo Jerneju. Duh po rožah in topečih se svečah ga je v trenutku prevzel in navdal z globoko žalostjo,
Gresta med grobovi. Jernej pozna pot. Klevž opleta za njim. Vse v njem se trese.
Skoraj prav v kotu na desni, kjer pokopališče ni niti ograjeno več, Jernej obstane.
Preprost lesen križ, z ovalno pločevinasto ploščico, na kateri je z belo barvo zapisano:
Jernej Preme.
Klevž vidi še rojstne podatke in nazadnje dan smrti. Sanjaj mirno, dragi oče, večno mislil bom nate, saj za dušo, ki res ljubi, ni ne dalje ne meje.
Skoz meglo vidi Klevž še te besede, potlej se mu zdi, da se ploščica vrti in da dobiva obliko Premčeve glave.
»Ali vam je slabo, oče«, ga ujame Jernej v roke.
Zdaj se Klevž nenadoma zave.
»Sveče me tako zadahujejo«, izdavi s težavo, čelo mu je potno in roke se mu tresejo. »No, zdaj mi je ž> boljše.«
Jernej bled strmi vanj.
»Da vas spet ne prizadene, oče. Samo sveče prižgem, pa koj greva.«
»Nemara mi tramvaj ni dobro storil«, se izgovarja Klevž in gleda v grob.
»Tu notri je torej tvoj oče pokopan.«
»Da in mama tudi.«
Jernej naravnava šopek in prižiga sveče. Klevž je zmeden In žal mu je, da je šel.
»Kaj, ko bi mu napravili lepši križ? Les bo segni!« najde Klevž spet besedo.
»Zame j« vse predrago. Morda čez čas.«
KRIŽANKA »SOJENICE
Besede pomenijo:
Navpično: 1 sadno drevo, 2 slovenska reka, 3 z njim osladimo kavo, 4 pritrdilo, 5 suha zemlja, del sveta, 6 sadno drevo, 7 slovenski šolnik in škof (obe imeni in priimek), 9 z njim grizemo, 10 predlog, 11 slovenski pisatelj (ime in priimek) ter eno njegovih del, 12 hiša božja, 14 maščoba, 15 rabi predica, 18 dva enaka samoglasnika, 19 krepko hranilo, sedaj zelo primanjkuje, 20 druga beseda za zelo, 23 del gosposkega stanovanja, 25 število, 26 tvarina, 30 strupena kača vročih krajev, 36 del sv. maše, 37 mična pravljica o začarani princezinji, 39 reka v Indiji, 40 ime velikega papeža, 42 nasprotno od pohvale, 43 stavi peči, 44 skrb, 45 liščilo, 48 mogočno drevo, 50 tatica, 54 zločin, 57 spalno pogrinjalo, 58 kar si želi v našem času vsak biti, 59 število, 60 del živalskega telesa, 62 vstavi m, v, 63 grška črka, 65 kradljivec, 67 del obraza, 69 osebni zaimek, 72 deško ime, 74 svetopisemska oseba, 76 nam ob sončni pripeki nudi hlad, 78 žensko ime, 81 deško ime, 83 pregovor, 84 ploskovna mera, 86 osebni zaimek, 87 simbolična cvetica, 88 del gospodarskega poslopja, 89 rakova pot, 90 del rastline, 92 naša soseda preko Karavank, 93 del ptičjega telesa, 94 zdravilna rastlina, iz nje kuhamo čaj, 95 ločilo, 97 naselbina, 98 prosjak, 99 prislov časa, 102 vojakovo orožje, 103 mesto na Primorskem, 105 del konjske opreme, 106 del kolovrata, 107 naj jo stori vsak dober zemljan in vernik!, 108 reka na Hrvaškem, 109 slovansko žensko ime, 113 dolgonoga ptica, 116 prvi ziog kave, 121 del telesa/122 mesto na Tirolskem,
126 nebesni pojav ob nevihti, 129 nikalnica, 130 predlog, 131 mesto v Jugoslaviji, 132 štajerska prestolnica, 133 reka v Jugoslaviji, 134 slavospev, 136 isto kot poprej, 138 tvarina, 140 slovensko ime za mesec v letu, 141 pripoveduje vnukom mične pravljice, 142 svetopisemska oseba, 144 obrtnik, nam napravi obleko, 147 utežna mera (kratica), 149 žensko ime, 150 dekliško ime, 151 polžlahten kamen. 153 kranjsko moško ime, 154 pogin, 157 del voza, 158 srčen, smel, 159 število, 160 drevo, 161 stročnica, 162 veznik, 165 prislov kraja, nedoločnik, 171 skrajna točka v morje segajoče celine.
Vodoravno: 2 dva enaka soglasnika, 4 kratica za delniško družbo, 6 hranilo, 8 prebivalec Azije, 13 ga jemo k velikonočni gnjati, 14 oblika osebnega zaimka, 15 gospodarsko poslopje, 16 del obraza, 17 žensko ime, 20 svetopisemska oseba, 21 mlekarski izdelek, 22 morska žival trdoživka, 24 glas, 26 materin ljubljenček, 27 prvi zlog kepe, 28 svetopisemska oseba, 29 osebni zaimek, 31 slovenski pisatelj in dušni pastir, 32 veznik, 33 veznik, 34 vzklik bolečine, 35 strupena kača, 38 kraj v Korotanu, 41 del voza, 42 vstavi g, v, 44 svetopisemsko mesto, 46 -nikalnica, 47 sočivje, vrtni pridelek, 49 kratica za rimsko katoliški, 51 dva enaka soglasnika, 52 del oblačila, 53 gora v Korotanu, 54 obrtnik, 55 rabi šolar, 56 domača žival, 59 divja-
čina, 61 svetopisemska oseba, 62 čarodej (tujka), 63 del ženskega telesa, 64 sorodnica, 66 dan v tednu, 68 dolžinska mera (kratica),:70 del drobovja, 71 del hiše, 73 zver tropskih krajev^ 75 priprava za krmljenje živali, 77 razum, 79 izmlateno klasje (praznemu govorjenju pravimo, da se mlati prazna.......), 80 dva enaka so-
glasnika, 82 z njo merimo čas, 85 ruski pisatelj, 89 nasprotno od 89 navpično, 91 risarska potrebščina, 93 shramba za žito, 95 veznik, 96 slovenski pisatelj, 98 revščina, 100 vrednostni papir, 101 godalo, 104 pisalna potrebščina, 106 doba, 107 mladenka, 109 prst na roki, 110 posoda, 111 žensko ime, 112 slovenski pesnik in pisatelj, 114 del voza, 115 reka v Korotanu, 116 pletena posoda, 117 členica, 118 oblika osebnega zaimka, 119 močan veter, 120 znana vas blizu Ljubljane, 123 tekoča maščoba, 124 celina. 125 kratica za dnevne novice, 126 prvi zlog bale, 127 slovnični izraz, slovenska beseda za imperativ, 128 isto kot 40 navpično, 130 slovenski pesnik (ime in priimek), 132 gasi požar, 135 prislov kraja (nedoločnik), 137 ptič ropar, 139 moško ime, 140 pridelek sadonosnika, 143 evangelist, 145 kiparski proizvod, 146 lepo slovensko dekliško ime, - 148 del kmetskega posestva, 150 utež, mera. 15? del sveta, 154 upodobljajoči umetnik, 155 reka v Jugoslaviji, 156 še tri knjige od 11 navpično, 163 množina od 59 vodoravno, 163 pred njo nas Bog obvaruj, 165 rakev, 166 gozdna ptica, 167 vzklik, 168 koroško žensko ime, 169 z njo svetimo, 170 ribarska potrebščina, 172 kazalni zaimek, 173 gora v Korotanu, 174 vzklik, 175 osebni zaimek,
Crtauet
Sobota, 15. marca:
7.10: literarno predavanja „Roman".
20.15	poročila-Nedelja, 16. marca:
7.25: „Jutranja glasba”.
19.30: „Plošče po željah".
20.15: „Naša pesem".
Ponedeljek, 17. marca:
7.10: oddaja za naše gospodarja . šaljivost vrtnih semen”.
20.15	poročila.
Torek, 18. marca:
20.15	poročila-Sreda, 19. marca:
7.10: komentarji (politični.
20.15	poročila-Četrtek, 20. marca:
7.10: aktualni komentarji.
19.30: slovenska polurna odd .
20.15	poročila.
Petek, 21. marca:
20.15	poročila-
Morebitne spremembe bomo objavili pra^ vočasno v radiu.
V naslednjem navajamo nadaljnji seznam gramoionskih plošč za naše oddaje „plošče po željah":	^
Pojemo za tebe — Molim k ljubezni —• Tiho zvoni mali zvonček — Pesem brodar* jev na Volgi — Stenka Razin —r Kanavka —" Kadar k tebi grem — Ko zvečer vse zaspi —< Rožni venec — Na straži — Božične pesmi — Vsi so prihajali — Ali ne veš — Onstran Karavank—Vaški muzikanti —Cigan, zaigraj mi mojo pesem — Kadar sonce zahaja — Pomladansko lepo vreme — Travnički so Ž8 zeleni — Sonce mi rajža — Študentovska polka — Na Gorenjskem je iletno — Na trgatvi — Cvetoča pomlad — Bela Ljubljana — Triglavska roža —- Na korajžo — V vigredi — Slovenska koračnica — Prišli so štirje jagri — Stoji učilna zidana — Koncertna polka — Galop — Mazurka — Amaconke — Jutranje — Mamica moja.
MAMLU OClOilii
Čevljarji, pozori Bivši delovodja velike čevljarske tovarne išče primerne zaposlitve. Gre tudi kot prirezovalec ali pripravljale«
(Herrichter) ali prevzame kako drugo delo. Naslov v upravi „Kor. kronike". 27?
Iščem služkinjo srednjih let, ki bi imela ve-* sel j e za vsa gospodinjska dela kakor tudi pri živini. Plača po dogovoru. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe poslati upravi „Kor. kronike".	280
Reierendar z enoletno sodnijsko prakso,
tik pred dovršitvijo zadnjega — doktorskega izpita, popolnoma vešč slovenskega jezika, išče zaposlitve v odvetniški, notarijatski ali slični pisarni. Ponudbe poslati na naslov: Herman Lesiak, p. G-raz-Baierddrf, Gritzenweg 20.	288
Pozor! Menjam lepo posestvo z obrtjo in
poljedeljstvom v Sp. Dravogradu, pripravno tudi za gostilno, za podobno nepremičnino tu v Avstriji. Ponudbe na „Kor. kroniko". .	289
SLIKE
vseh vrst, povečave in pomanjšanja, umetniŠAC slike, nagrobne slike (po kakršnikoli fotografiji)
VAM NAPRAVI
umetniški atelje CARL H E D A N E K CELOVEC, Paulitschgasse 13, tel. 20-90.
Zahtevajte cenike!	287
PREČITA J!
Izšla je kn jiga „Križ ua gori“. Naroča se pri upravi „Koroške kronike“, Fundenstrafie 1. Knjiga stane 3 šil. Za poštnino in zavijanje naj vsak naročnik priloži 25 grošev.
Za dobro voljo
Bo že prav
Janez je prišel na pošto po denar, ki ga je dobil od strica. Vsota je znašala točno 500 šilingov. Poštarica mu je izplačala in obenem pripomnila, naj prešteje, ker se na poznejše pritožbe ne bo ozirala.
Fant je štel; ko pa je prišel do 300, je prenehal in rekel: »Če je prav do tukaj, bo prav-tudi dalje« in je spravil denar v listnico.
»Koroška kronika« izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 90 grošev mesečno. Naročnino je treba, plačati v naprej. — List izdaja Britanska obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu. Völkermarkter Ring 25/1. Telefon 3651. Rokopisi se ne- vračajo.