Natiaov 14.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev, ^feg [ftatoiStvo in upravileijslvo v Ptuju t v gledališkem poslopju. ~------ * bjerc izhaja vsaki drugi petek, o ..i z lino naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli. ■topisi p? ne vračajo in so morajo ■jdaJjc dO poiuleljka pred izdajo do-| lične Številke vposlali. Posamezna Številka velja v Ptuju v& colo leto K 1.— s poštnino K 1.20 Za iuserate uredništvo in upravništvo ni odgovorno. Cena oznanil je za: 1 stran K 32.—, '/, BttfUii K I«.— . V* strani K 8.—, '/« strani K 4.-. 7n strani K 2.—, '/M strani K. i.— Pri vcH.ratnern oznanilu je cena po' sebno zni&na. k 17. V Ptuju v nedeljo dne 24. avgusta 1902. IIJ. letnik, Vera in človek. V dnini stojim pred novo izkopano jamo, ni gio-■b. ni široka in ne dolga, a mokra prst leži okoli to! In žalostni Jjndje .se jej pribižujejo. Ženo nesejo feogrehu — mater! Sin pa stopa objokan do groba! po. prehitro so jo pogrebiči spustili po vrvi tje U v globočino in brez usmiljenja je padala Črna kija nu njo ! Bfislim si ali je mogoče, da zakrije tako malo Bje. tako mali prostor toliko rnaterno ljubezen? p je mogočo, da sta se sin in mati ločila na veke? L to ni mogoče , videla se bodeta zopet! i Tukaj, pri odprtem grobu, ko ti pokopljejo naj-sveti, povej mi človek, ali tukaj tudi nimaš i- I Napočilo je jutro, svitlo solnce se je prikazalo na gem nebu, tisoč in tisoč prekrasnih biserov se ■ na vsaki bilki, in dolge jutranje sence drevja ■lajajo vedno manjše. In dva mlada človeka, on nsoko, široke postave, ona pa je vitka in lepa pr cvetljica, se držita za roke! Gledala sta tje proti nebeškemu solneu, gledala sta sinje nebo, rasno naravo, a zdaj gledita en dragemu v oči Zlati grad. (Konec.) [Malo ur pozneje poda se minister na čelu dolge i oil teže Skripajočih vozov, obloženih z živežem neizmerno množino denarja, iz glavnega mesta i jugu. Huda je bila pot ob velikej vročini in sm prahu. Čim niže so prišli, tem slabše se jim ilo, kajti suša je postajala zmiraj večja. Sča-bilo je že težko dobiti sena in vode za živino preteklo ravno mnogo dni, ko so prišli v porn posušene kraje. Oj groza! Vse pusto in ruše celo drevje se je že sušilo. Po cestah in [kočami so ležali mrliči, umrli vsled kuge in . Mnogo živih se je le z veliko silo držalo na ter tako milo prosilo za pomoč, da bi se jih že trd kamen usmiliti. jLjudomil je bil nekaj Časa gluh za vse prošnje, Ipogledal ni ne na levo in tudi ne na desno, ampak [jejahal pred svojo četo. Toda vedno večje gorje iz katerih svita sladek žar mlade človeške sreče. olovek povej mi tukaj, ko ti bije srce tako vroče, tako visoko, ali nimaš tudi tukaj vere? Na postelji leži žena. Tik postelje stoji zibelka. Žena je bleda, trudna, a vendar se jej sveti od veselja oko. V zibelki pa spava otrok, ki je ravno zagledal luč sveta. Novo bitje je rodila, katero ravno tako diše in živi kakor ona, iz katerega bode zrafitel človek kakor je ona, mlado srce bije tik nje, njeno srce, katero še ne pozna strasti življenja, srce, polno upa, polno bodoče sreče ali pa — nesreče! Povej mi človek ali tudi pri tem prizoru nimaš vere? In podob je več, neštete so! —Povsod kamur pogledaš, kamor se obrneš, povsod se ti kaže neskončna mogočnost! Zakaj pa bi bilo tudi vso hrepenenje po sreči na tem svetu, ako se konča pri grobu vso življenje? K čemu bi bila vsa človeška sreča, ako ona ni nič druzega kakor odmev človeške strasti? Zakaj bi se porodilo novo bitje, ako ima živeti samo kratko, največkrat žalostno zemeljsko življenje ? Ne, to ni drugače mogoče, tam gor nad zvezdami je nekaj več, kakor mi vemo! mu je izbrisalo iz spomina povelje kraljevo, ni mogel več gledati prehude nadloge in ustavil se je zato v sredi nesrečnih krajev. Hitro je poslal nekaj služabnikov z več vozi zlata v sosednje dežele, da so nakupili žita in pripeljali seboj zdravnike. Nakupljeno blago je razdelil med stradajoče, a ti so takoj morali iti kopat kanale, po katerih so iz rek vodili vodo na nižja polja. Sčasoma so zazelenele najiodnovitnejše njive in i boljši travniki, in črež nekaj mesecev je blagodejni dež zopet oživel vse južne kraje. Tedaj pa je dal Ljndomil nakupiti mnogo živine ter jo razdeliti kmetom, katerim je njihova poginila. Ni še preteklo leto dni, ko si je ljudstvo zopet opomoglo. Ljudomil je postajal vedno bolj potrt. Dobro je vedel, kaj ga čaka, ako v devetih mesecih ne postavi j zlatega grada in s čim naj zida? — ves denar je bil že izdan. Nekega dne je razglasil sledeče besede: „Naš ! premilostljivi kralj je daroval ves svoj denar, da je- - 2 - Saj je res, da Človek, katerega vse preganja, kateri trpi nezaslužene krivice, prepogostokrat lahko pride blizu obupa, a vere ne bode zgubil nigdar, ako — misli! Odstrani se toraj Človeški obup, za te v naših srcih nigdar ne bode prostora, ker imamo veliki mogočen ščit proti tebi, našo — vero! Našim kmetom. (Dalje.) Paprika jih peče, namreč »Fihposovc" device, zato pa je pisala ena pismo svetemu »Fihposu", da »Štajerc" obrekuje posebno v članku »Našim kmetom" ženske. Kaj ne, drage napredne dekleta, nobeni devici, katera okoli farovža voha, ni bil ta članek po volji? To pa že verjamem! „Fihpos* mogoče ni zato, da bi spala hči, dokler se ne omoži, poleg matere, ona naj gre raji večkrat k mlademu kaplanu k spovedi! Toda o tem dovolj! — Ali veš kaj draga mati, veš, kje ti storiš prvi pregrešek pri tvojem otroku? Ako je deklinica količkaj odrastla, potem jej kupiš navadno prav lepo obleko, naj še bode tako draga. Oblečeš jo in se veseliš, kako je dekle zalo! »Oh kako je lepa mala Anica! Glej jo, kako jej obleka pristoja!" Mlado dekle se obrača in gledi, svitla barvana obleka se jej dopade, dekle se začne samo sebi dopadati. To pa je gotovo velik pregrešek. Iz male Anice zraste velika Ana, in ta gledi samo na lišp, samo na obleko. Nekdaj so se nosili med kmeti samo platneni robci, dandanes pa že ima vsaka dekla, katera ne slnži n a leto niti ne trideset goldinarjev, zidani robec, kateri velja 3 goldinarje, in kateri je še prej ko leto mine za nič. Toda ne smete me krivo razumeti! Vsaki mladi človek ima veselje z obleko. Deklica, katera je odrastla naj se obleče, kakor se spodobi, naj se tudi, seveda koliko jej dovoljuje denar, okinči, toda, da si obleče kmečka hči več „kikel", kakor je v hiši kotov, in te vse „poŠtirkane", to je gotovo neumnost! rešil vas strašne smrti. Take dobrosrčnosti ne najdete drugod in sploh nikjer. Zato pa tudi vi izka-žite kralju svojo hvaležnost ter mu sezidajte na gori Krasna palačo, kakoršne še nima celi svet!" Od veselja je zavriskalo vse ljudstvo. Kdo bi pa tudi zamogel tako nesramen biti, da bi ne hotel pripraviti svojemu največemu dobrotniku malo veselja? Takoj so se zbrali stavbeniki in se posvetovali tri dni in tri noči, kakšen grad naj sezidajo. Zjedi-nili so se, da postavijo iz žlahtnega lesa veličastno palačo. Na vseh koncih in krajih so po vrtah zapele ostre sekire in črez dobrih osem mesecev je stal tam prekrasen grad. Nad vhodom se je lesketal zlat napis: »Svojemu največemu dobrotniku hvaležno ljudstvo." Okrog grada so napravili prelepe vrtove, v katere so presadili najlepše cvetlice in najimenitnejše drevje, ki je bilo mogoče dobiti. Med zelenimi tratami Pred kratkim je prišla neka mati s svojo še nq dem letno hčerko v mesto in jo je pripeljala kemu trgovcu. Tukaj so bile razpostavljene Stvari. »No, ali hočeš to Micika — ali to — ali) Tako je govorila nespametna mati! Poštena ki mati kupi otroku v mestu, ako že zares m oni ž njo iti tje, kaj takega, kar si mati izbere, otrok. Ljubi stariši! mnogo grešite tudi, ako se: obnašate nepravilno in nepremišljeno, pred Sosede se včasih skregajo! To je bilo in A vendar pa pride soseda, čeprav ste si v j( kakem opravilo k tebi. Ti pa jo zagledal skoz že od daleč in jeza v tebi skipi tako, da re( primer: KZlodej jo nese že drugoč k meni!0 stopi soseda v hišo si pa prijazna ž njo, in nj češ: »Ljuba prijateljica, dobro da si prišla k I Soseda odide, ti pa godrnjaš za njoj: „Te sem je bilo tudi treba pod streho!" Toraj v lice prijazna, a za hrbtom jo zmerjaš! Ta prizor videli in culi otroci! Draga mi, ali ne veš, otrok vse dobro zapomni? Otroku se je vtis prizor v dušo in on si dela iz žnjega svoje di izvlečke, svoje nazore! Tako je vprašal enki kapelan dečka v šoli, koliko da jo svetih mentov. Deček mu odgovori: »Samo trije so,i jih poznam!" »Tako", reče kapelan, »kateri Deček ponosno pogleda kaplana in reče! „rihtar", drugi je »žandarm", tretji pa „ekse| »Kako pa to?" vpraša kaplan. Deček se »Včeraj so jih oče videli skoz okno, ko so nam in so rekli: glej toti „zakramentari" že — Vidite kam pripelje nepremišljeno, nepravill našanje vpričo otrok. (Dalje prihodnjič.) Peronospova na grozdju. Kakor so piše od sadje- in vinorejske šola riboru se je tje poslalo od večih stranij gro« pa so žuboreli hladni potoki, kojih kristalna] vodo so napeljali z visokih gor. V tem času ni storil Trdomar skoraj druzega, kakor da je mislil na zlati grad in biti prvi vladar na svetu. Za vse drugo bilo nič mar, in niti vroče prošnje nesrečnih nikov ga niso ganile in zbudile iz premišljei sanj. Neizrečeno težko je pričakoval od Lj} naznanila, da je zlati grad gotov. Zadnje dni druzega leta pribiti na kralji star ministrov služabnik in sporoči kralju, njegovo povelje izpolnjeno. Vesel vpraša Ti »Ali pa je grad tudi najlepši na svetu?" gotovo mu ni nikjer para in Še celo nebesomj na čast", odvrne starec in zopet odide. Kralj ni mogel več doma strpeti in zai brž odpravil na pot. Spremljalo ga je mnogo gospode in vojakov. V malo dneh so prišli v m kraje, kjer je ubogo sestradano ljudstvo i jkaterem se je pojavila takozvana usnjena (ledernata) bolezen grozdja. Ker iz tega sklepamo, da se je ta bolezen pojavila na večili krajih, treba bode vendarle |o tem spregovoriti par besedi. Ta bolezen je povzročena od ravno iste glivice, jkakor ona na trsovera listju. Med tem ko v južnih jkrajih in pri ameriških vrstah trsja večkrat ta bolezen nastopi, in je že dolgo časa znana, ni se pri nas flo sedaj poznala. Se le pred par leti se je pojavila. Beer se je videla pri nas tudi že na nekaterih ameriških vrstah grozdja kakor na primer „Katakoba", |toda domače vrste, celo tiste, katerih se ta bolezen pada poprime, niso bile do najnovejših časov od nje napadene. Kakor je sprevidela vinorejska šola v Ma-jriboni iz dotičnih dopisov in iz grozdja, katero se ne jej poslalo, trpi tisto grozdje najbolj od te bolezni, katero raste na nizko ležečem trsju in katero je v Senci. Od vseh vrst (sort) grozdja najbolj takozvani .gutedel". „Gutedelu je to raj, kakor se je tudi drugod opazovalo za to bolezen najbolj občutljiv. Vzrok, ■da boleha grozdje na tej novi bolezni letos posebno [močno, je iskati v mokrem letošnom vremenu in pa Itudi v tem, da gorki in mrzli dnevi letos tako pogostokrat en drugemu sledijo in se menjujejo. S temi Vremenskimi spremembami se trs v svojem razvijanju poti, postaja slabši in tako se zgodi, da je bolj občutljiv za vsako bolezen, kakor pa tedaj, ko je vreme jenakomemo, za njega primerno. Navedena bolezen se razširi s tem, da se grozd od petla okuži. O tem se lahko vsak prepriča, ako pogleda, da so jagode na grozdu, kateri boleha na tej bolezni pri petki naj prvič svinčene, da celo ru-jave barve, da se vsaka tam najprvič skrči in je po-jdobna — seve v malem — tobakovemu mehirju. Ker dobijo take bolane jagode nekako usnju Bedni) podobno kožo, imenuje se ta bolezen tudi psnjata (ledernata) grozdna bolezen. A vendar pa ne jpostanejo vse jagode naenkrat bolane, temveč ta škodljiva prikazen se razvija po spremembi vremena včasih bolj počasi, včasih hitreje, konečno pa vendar peli strani k cesti prosit miloščine. Dalje proti jugu prikazovali so se njihovim očem vedno boljši kraji, in če ne bi tu in tam pričala suha drevesa in na poljih na tisoče novih grobov, ne mogel bi nihče verjeti, da to pred jednim letom tod gospodarile suša, kuga in lakota. Vsak trenutek so naleteli na kako novo cesto ali nov vodovod, ljudstvo pa jih je povsod še lepše (prejemalo kakor drugekrati. Po dolgem potovanju se nekega večera ustavi v mesta, ki je ležalo v bližini gore Krasna. Tu pride k njemu Ljudomil, pade na kolena in prosi: „Presvetli kralj, odpusti svojemu zvestemu služabniku, ker ni ubogal tvojega povelja! Bog mi je priča, da nisem mogel drugače ravnati, ker več kot polovica prebivalcev bi bila umrla prežalostne smrti, ako bi jej ne bil s tvojim denarjem pomagal. Zadovolji tto, kraljeva milost, s prekrasno leseno palačo, katero so ti postavili hvaležni podložniki! Verjami, postanejo vse jagodo bolane in odpadejo če se le malokaj grozda dotakneš. Ako se nahajajo na kakem grozdu male jagode, katere še se niso popolnoma razvile se lahko opazuje ta bolezen v svojem razvijanju t podobi belega povlečka, in to celo s prostim očesom, še bolj pa seveda s povekšalnim steklom. Ako se je bolezen že tako daleč razvila, kakor smo jo zgoraj opisali, tedaj se ne da veliko več pomagati, ker imajo glivice, katere povzročajo to bolezen, svoje pravo gnjezdo, takorekoč svoje koreninice, pod kožo jagode ali pa petla in se glivica ne more s škropljenjem pokončati. Seveda je malone gotovo, da se ta bolezen ne bode tako širila, ako bode od sedaj naprej jasno in suho vreme vladalo. Za vsak slučaj pa se naj povsod, kjer se je pokazala ta bolezen, dobro škropi in sicer z mešanico, katera ima vsaj e n odstotek galice v sebi, da se tako še vsaj reši, kar še je za rešiti, da so ne popačijo še druge zdrave jagode. Da se pa prepreči še daljše razširjanje te bolezni, umestno bode, ako se porežeje grozdi, kateri so popolnoma bolani čisto proč. Pri grozdah, kateri imajo samo nektere jagode bolane, naj se odstranijo samo te okužene, in naj se pokopljejo, ali pa drugače uničijo, najboljše zažgejo. Dobro je tudi, ako se že sedaj porežejo na trsju vrhoči in ako se trs opleje, tako, da prideta do njega in do grozdja ložje solnce, in zrak, ki preprečita nadaljno razširjanje glivic te pretčče nam nove bolezni, katera pa ni drugega nič, kakor smo že omenili, neka nova vrsta peronospore. Napredni kmetje. V nedeljo dne 24. avgusta je na glavnem trgu v Središču ljudsko zborovanje, kjer bodeta h o f r a t Ploj in dohtar Rosina govorila. Napredni kmetje pozor! Vdeležite se mnogoštevilno tega shoda, in poslušajte, katere »zasluge" je Ploj priue- veličanstvo, da še nihče na svetu ni imel tako lepe, tudi nihče ne na tak način postavljene!" Trdomar nemo posluša in se strese od jeze po vsem životu. Z groznim glasom, podobnim levovemu rjovenju, ukaže ministra ukleniti v težke verige in ga obglaviti drugo jutro pred solnčnim izhodom. Kakor blisk se je raznesla po mestu in okolici ta novica. Ne da se popisati žalost, ki se je lotila vsega ljudstva, in ni mogočo povedati, kakšen jok in stok je nastal. Na tisoče ljudij je drlo pred kraljevo stanovanje ter s povzdignjenimi rokami prosilo: „Svetli kralj, daj nas pobiti in ne nedolžnega Lju-domila, ki je rešil nas in naše otroke grozne smrti!" Pa kralj se ni nič brigal za ljudske prošnje in solze, temveč pustil je z vojaki razgnati množico. Zelo slabe volje se je vlegel spat. Čeravno je bil od dolge poti jako utrujen, vendar ni mogel mirno počivati, jeza mu ni pustila zatisniti trudnih očij, in težke sanje so ga potem mučile vso noč. - ■* sel z Dunaja in kaj se je zgodilo v Gradcu, ko je bil Rozina — doma! Le povejte jima brez straha vse, kaj Vi mislite, ker shod je javen, in na njem sme ravno tako govoriti kmet, kakor hofrat ali pa dohtar! Razne stvari. Od nekod. »Izvolite g. urednik, ako Vam prostor dopušča, sledeče vrste v Vaš cenjeni list sprejeti! Odkar sDomovina" in »Štajerc" izhajata, prebiram oba prav temeljito kakor tudi mnogo drugih časnikov. A v novejšem času ne morem več postopanja »Domovine" razumeti. Ako »Slov.-Gospodarja" in »Siidsteirische Post" od tistih časov pregledujem, ko je bila huda vojska mod nasprotnim-; kandidatoma gg. Hribarjem in Zičkarjem za državni zbor, me rudečica oblije in gnusi se mi nad izrazi, boje sta ,,Slov. Gospodar" in »Sfidst. Post" takrat na Hribarja izlivala. A obema nasproti in mnogim duhovnikom na prižnici se je »Domovina" premagovala in prav dostojno obnašala. No, vsaj je pozneje urednika prvih dveh primerna kazen dohitela. Na dan glavne volitve so zvijača, laž, obrekovanje k zmagi Zičkarjevi pripomogle. A sedaj pa je g. Hribar že vse pozabil v tem kratkem času in zopet trobi z velikim mehom v duhovski rog. Ej! ej! to je značaj! Ako je g. Hribar odjenlji\ in noče sovraživa že zaradi trgovine, naj pa vendar napredne, pravične in duhovski vsemogočnosti nasprotne časopise v miru pusti. A vzdignila je »Domovina" svojo glavo že nolo nad »Slov. Narodom", ter mu pred-baeiva in ukazuje. Tetešcntete, ni se Vam je bati! Morebiti še bo začela tiste napadati, ki so v svojem času g. Hribarja volili ter se za njega potegovali, kakor je sedaj »Štajerca" brez vsega povoda in dokaza takorekoč za povzročitelja umora A. Mikliča, razglasila. Taka neprevidnost škoduje le »Domovini" sami na njenem ugledu in gmotnem stanju, o čem se lahko sama prepriča! Proti jutru se mu sanja, da je umrl in da se je njegova duša napotila proti nebu. Pri odprtih nebeških vratih je zapazil, kako nese med prekrasnim petjem truma angeljev Ljudomilapred božji prestol, in zdelo se mu je, da je slišal Stvarnikov glas, ki je hvalil ministra zavoljo njegovih dobrih del. Ko pa misli on v raj vstopiti, nažene ga angelj z gorečim mečem od vrat, rekoč: „Za take smoveže, katerim je zlati grad ljubši nego ubogi ljudje, ni tukaj prostora. Poberi se od tod!" Groza spreleti kralja in prebudi se. Glava mu je težka in boleča. Dozdeva se mu, da sliši od daleč neko kričanje in jokanje. Zdaj se spomni na prejšni večer in svoje povelje. Skoči k oknu in zapazi, da žene večji oddelek vojakov njegovega zvestega služabnika na travnik zunaj mesta in da gre za njimi ne-številno jokajočega ljudstva. Pri tem pogledu se ga loti silen kes (grevenga). Bilo mu je pri srcu, kakor da bi mu bili napolnili Pesji bič kje Si? Ni vredno, da bi se ozirali laži »Našega Doma, toraj pa naj piše, kar hoče. At se zvečer pokaže luna nad oblaki in začne po vi razsvetljevati vsaki kot, začnejo lajati nad njo 1 Ubogi »Štajerc!" Koliko lajanja pač moraš prestaj Sadjerejci pozor! Sadje je že sedaj jako drajj Plačuje se od 6 do 10 krajcarjev na kilo. Toraj \M »štartinjak" 20 do 30 goldinarjev. Bodite pameti in ne prodajate sadja prerano, dokler ni popolna] zrelo. Sploh pa, ako že ima kateri zrelo sadje, potrga, kar je lepšega, nikdar pa ne trosite «a Za trgano sadje bodete dobili polovico več, kako trošeno. Tudi za slabšo sadje, katero je za jaboljčnl je že cena poskočila, ker po drugih krajih posebj na Nemškem ni sadja. Kakor smo Vam obljubili Vam naznanimo dobre kupce ali pa iiosredovalt imate jih tukaj le: Naj prvič se priporoča gosw Franc Blažič v Ptuju (Breg), ker je on prevzel % stopstvo velike bogate hiše v Berolinu, toraj v -Ja nem mestu nemškega cesarstva, to je v deže kateri se bode plačevalo sadje najdražje. Gospe Blažič je naje! v Ptuju že sedaj veliki magaci sadje. Magacin je pri gospej Leskoseheg; blizu i 11 utterja, in sicer od G. .septembra naprej. Lahko] obrne do njega in do sledečih vsaki tudi pismeno. (Mad za odgovor se mora povsod priložiti!) Nadalje se j poroča tudi gosp. Anton Schaitlcr, Obsthandlrol Hartberg. Več naslovov (adresov) se pozve lahko j podjetju v Gracu na katero se naj piše naslov: Oltifl venvortungsstelle des Obstbauvereines von Steicmiai in Graz, Heinmchstrasfte Nr. 17. Hofrat Ploj Naš kmečki slovenski državn slanec ne zna—slovenski. Dne 3. t. m. je bi! shd v Šmarju pri Jelšah. Med drugimi je govoril tu hofrat Ploj, govoril je o političnem položaju. 0 ii govoru piše »Slovenski Narod", napredni krajnski v uvodnem članku takole : »Močan kontrast prejšnj* ljudskemu govorniku je bilo poročilo gospoda držaj nega poslanca doktorja Ploja o političnem položaji Mrcvaril je politiko mrcvaril pa je tudi našo lep I Sli ki ni s t !)i M! kr ob ph sn so dri nit ob du k a ka :i!i h n bo <»!>< da >('t pn prsi z žarečim ogljem. Nobeden trenutek ni smeN zamuditi in kar v ponočni obleki je zbežal za /. lostno procesijo. Že kleči Ljudomil, rabclj pa pripravlja kladi na katero naj bi položil blagi mož svojo glavo. Tj prileti kralj, vrže se nad njega, objame ga burno prosi s solznimi očmi za odpuščanje. Vsi, ki so dali ta prizor, razjokali so se od ginjeuosti. Med nepopisnim veseljem odpravijo se poieij v lesen grad. Kralju se je zdel lepši, kot da bi postavljen iz samega žlahtnega kamenja in na jo hvalil neskončno pravico, da mu je ohranila mo— drega in usmiljenega služabnika. Iz hvaležnosti d L je nato poleg svoje palače sezidati lep grad z vu kim stolpom ki je bil pokrit z pozlačenimi ploščam _- Vladala sta še dolga leta. Bog ju je blagoslovil ž njima tudi ljudstvo. In ko sta umrla v visoki s rosti, jokali so se za njima hvaležni podložni kor pridni otroci za skrbnimi stariši. bi b )OI . 1 I1H - o Hovoiiš('ii!o !•' Tako toraj, .slovenski kmečki poslance, ' ni no. zna slovenski? Več pa za nas slovenske kmete |ni treha ! ! ! Strela je udarila. Dne 15. avgusta je udarila Bla v gospodarsko poslopje Martina Korošca v Bragotiiicih, župnija svetega Jurija na Ščavniei. Po-|gorelo je nekaj še ne /.mlačenega snopja in ubila je Bla eno kravo. Posestnik je bil zavarovali. Nečloveški prodajalec. Od Velikega sv. Florijana Boroča: „Kako surovi, kako brezsrčni ko nekateri Hgovci % živino, dokaže sledeči dogodek. Na zadnji sejem je prignal neki trgovec od horvaške Bje več goveje živine, med katerimi je bila tudi Eva. ki jo imela njeni rasti primeroma Jako veliki Kmon. Kupci so jo pregledovali in eden je zapazil, Ep imela krave- v seske zapičene na prsi dolge ■H" Iiodalce, tako da jej je od tega vimen otekel. ■tečloveško ravnanje z živino se je takoj javilo komu uradu in nečloveški prodajalec je moral aii 20 kron kazni/ — To je zopet veliki znak ■Osti in 20 kron kazni je premalo. JSili bi temu Kcžu morali dati 25, pane kron, temveč nekaj da bi videl, da bolečine nobenemu bitju ■prijetne. Nadučitelj Stoklas slavni Bčastni občan" v Les-ii j;; poslal svoj popravek za naš list duhovniškemu mirnemu društvu v Ljubljano! Učitelj in pa ivniško obrambno društvo! Zdaj se vidi kake kleri |_duše žive pod svitlim solnccm! Hajd, Stoklas, la tvoje častno občanstvo? Na beli dan ž njim, ni sram. da smo ti že trikrat povedali, da od kierikalncga odbora še ni polovica od-fov vedela, kaj ko podpisali, ko so lepi pri-Leskovec »osrečili* s tvojim večnim „ častnim" tvom? Pa odgovori na to, popravi to, dokazi, mo in spoštovali te bodemo kot — poštenjaka. I Kaplan in nuna- (Št. Ilj.) Od prejšnega leta nas psrecil" Hog s kaplanom, kateri je na Spodnjem pkem. posebno v Lcskovcu (konzumov krstni ■■ znan. Roškcr je njegovo slavno ime. Naši • kaplani so živeli mirno in bili so večinoma n v kaplaniji. Rošker pa ljubi bolj svet. Na h('th. red. in v to svrho si je izbral za prijatelja pa ekspeditorja Karleka Svati, katerega seveda I orad preveč ne rnuči, tako, da imata s kapla-dovolj času hoditi po hribih in dolinah. Ako ni hm nič, pomaga v časih „teater", seveda „sveti" rr, odganjati skrbi. Kako radodalen je gospod n in kako katoliški, naj tudi zve svot. Pred im jo pobirala pri nas neka nuna milodare za v kateri naj bi se izgojevali otroki, kojim so Bom vi i. Nuna je bila iz Nižnjega Avstrijskega. je po svojem poslu tudi v gostilno gospoda rja. Tukaj navzoči gospod kaplan Rošker jo je opazil. pješei k njej in jo je vprašal za njene dokumente pa < Zdaj pa si bi pač vsaki mislil, da je gospod kn. ko je papiro spregledal, segel v žep, in daje Jaher namen gotovo podaril kako večjo svo-pho! tako pa ni bilo! Gospod kaplan jo predba-nni beračenje. Pobožna nuna je pohlevno odgovorila kaplanu, da ne berači, temveč, da je poslana po zbirci za dober namen. „Gospod" kaplan pa je to nuno tako ozmerjal, da se mn je jokala. Pri vseli „pobožnihfl prijateljicah kaplana je ta večer nuna prosila zastonj prenočišča. Konečno jo je sprejel gospod nadučitelj Sadu. Tukaj je rekla nuna, da pač ni čudež, ako katoliška vera peša in gre nazaj, ker kaplani tako postopajo. In zakaj je gospod kaplan ravnal z nuno tako? ker je bila nuna — Nemka! Taka je toraj ljubezen do bližnjega, tako ravnajo služabniki našega Zveličarja, kateri je rekel: „Kar bodete najubožnejšemu mojih bratov storili, to ste meni storili." Katoličan. Od slovensko-nemške meje: Kakor od drugod, tako bodete tudi dragi bralci od nas enkrat nekaj zvedeli. Mnogo temnih in meglenih let je preteklo, dokler se je tudi med nami razjasnilo, tako, da zdaj daleč na okrog vidimo, tudi kaj se godi v deželnem in državnem zboru. Tema klcrikalstva je tudi minula a pregnal si jo nam ti preljubi „Stajcrc", ti si nam vremena razjasnil. Pri nas si skoraj v vsaki hišk vsaj v poštenih, in se prav pridno prebiraš. Saj smo že prej slovenske časnike brali in še jih je sedaj dovolj, ali tak, kakor si ti „StajercK ni noben. Ti si za nas kmete stvarjen. Posebno te vemo čislati mi, kateri smo tukaj ob ncmško-slovenski meji, kateri takorekoč stojimo z eno nogo na Slovenskem z eno pa na Nemškem. Zato pa je čudno, da se pri nas odganja Nemščina iz šole, ko pa njo vendar vsak dan potrebujemo Šole moremo zidati mi kmetje in pa za nje plačevati, a nemški jezik, katerega toliko potrebujemo se najbolj od naših duhovnikov iz naših šol odvrača. Kje pa mi naj vzamemo denar, da bi dali naše otroke v mestne nemške šolo. Ljnbi „Stajerc" prosimo te pomagaj nam i udi v tem in razloži drugim zaslepljencem kako važen je pouk nemškega jezika za nas kmete posebno ob slovensko-nemški meji. VcČ kmeto' (Opomba uredništva. Ker je prišel Vaš dopis ljubi kmetje za danes malo prepozno, in je list že bil skoraj končan, bodemo vstregli vaši želji prihodnjič po naši moči z daljšim člankom v tej važni zadevi.) Poročilo ptujskega sejma. Na Ptujski sejem dno 20. tega meseca se je prignalo 45 konj, 633 glav goveje živine in 2~)2 svinj. Prihodnji svinjski sejem bo dne 27. avgusta in prvi mesečni živinski in svinjski sejem dne 3. septembra tega leta. Požiga podolžena. V Sikolab je konca zadnjega meseca nastal na neznan način ogenj, in zgorela sta dva hleva in ena hiša. Lucija Premzel se je bila po-dolžila, da je ona zanetila in radi tega so njo v preteklem tednu pripeljali k ptujski sodniji, katera pa jo je zopet izpustila. Obesila se je. Od sv. Jurija na Ščavniei se nam poroča, da seje 12. tega meseca posestnika Vaupotiča žena obesila. Živela je s svojim možem v razprtiji, ker je baje ta zadnje leta s svojim neizmernim pitjem prej nezadolženo posestvo spravil na kant. Ko je imenovanega dne nesrečnica razdelila svojcem zajutrek nalila še je sebi čašo (šalico) kofeta. A ni ga izpila, temveč je odišla iz hiše in med tem, ko so drugi zajutrkovali, se je v kolarnici na tramu obesila. Ker je ni bilo v hišo nazaj, so jo domačini pogrezali in so jo šli iskat. Hitro so jo rešili vrvi (štrika), a bilo je že prepozno. Vaupotič je bila že mrtva. Čudno je to, da je ta nesrečnica že trikrat hotela prostovolno svoje življenje končati, in da so jo domači trikrat od tega odvrnili. Nesrečnica je bila pridna gospodinja iu izvrstna mati, katera je svoje otroke najboljše odgojila, tako da je eden od njih celo Častni cesarski činovnik. Slavni urednik „Našega Doma" in „Gospodarja" je plačal dne 11. tega meseca tisoč kron kazni! Kaplan Korošec je bil namreč obdolžil ptujske nemške mestjane, da so oni zažgali neko poslopje blizu mesta Ptuja. Na to trditev ga je obsodilo mariborsko porotno sodišče na šest tednov zapora. A glej ga no gospoda kaplana urednika — on ni bil zaprt! Prosil jo presvitlega cesarja, in ta mu je spremenil zapor v denarno kazen. No, tisoč kron je lep denar, a plačal pa jih gospod kaplan ni, ker mu toliko vendarle ne nese nFihposovo" uredništvo, temveč plačali so za njega drugi! „Saj vemo kakor je!u »Gospodar" in pa „Naš Dom" sta radi tega plačila tako žalostna, da bodeta od same žalosti najbrž, — ta svet za vselej zapustila! Bog daj, da le bi, potem se ne bi svetu gotovo nigdar več take in enake laži kot verske resnice razlagale, laži. za katere more duhovmšto po milosti presvitlega cesarja plačati naenkrat tisoč kron. kazni. V Dravi se je vtopil. Dne 7. t. m. so kosili okoli poldneva na travniku Franc Petelinšeka v KarČovini pri Ptuju posestnik Franc Petelinšek njegov brat, Jernej Petelinšek in pa Lovrenc Zupanic. Ko so bili z delom gotovi, so se šli v Dravo kopat. Jerneja Petelinšeka je prejel krč, valovi so ga odvedli v globočino in on je utonil. Penesrečenec je bil 41 let star in vdovec. Popravek. 1. Ni res, da sem leta 1900 v Slovencu" razpisal orgljarsko službo in terjal „mož (novi organist) mora znati ali otročiče v branji in pisanji poučevati ali pa kako rokodelstvo/ Res pa je, da sem tisto službo dve leti popred (1. septembra 1898) v »Slovenskem Gospodarji" razpisal in sicer samo s temi besedami: Orgljarska služba v Crcšnicah nad Vojnikom je razpisana do 15. oktobra. 2. Ni res, da sem so jez, dočimjevsem drugim udom krajnega šolskega sveta po volji bilo", da bi prevzela gospa učitelja Adamiča kot izkušena učiteljica ženskih ročnih del poduk v ženskih ročnih delih — na vso moč proti postavil s tem izgovorom, da „njegova žena „ni izprašana iz slovenskega jezika, temveč le iz nemškega jezika" in ni res, da so vsled tega udje krajnega šolskega sveta „iz boječnosti (pred menoj) prošnjo odbili;" res je pa, da sem bil tudi jez za poduk, in ros je, da so udje krajnega šolskega sveta le zavoljo tega prošnjo odbili, ker je g. učitelj Adamič pred šoUko sejo obljubil, da se bo njegova žena pripravljala za skušnjo iz slovenščine, pri šolski seji je pa povedal, da se ne bo, ker je njemu taka skušnja predraga^ njegovi ženi pa pretežka. 3. Ni res, kar g. Adamič od sebe: ravi _k?ta Na mnogo prigovarjanj^ Iz pravi prošnje drugih udov kraj. šol. sveta ter na celi p klic vsega obrekovanja župnika Ogrizeka kot kril . pri obravnavi dne 21. maja 1901 v Konjicah 8 mu vse odpustil; res pa je prvič, da ni bil nobed l\I/''n ud krajnega š. sveta v sodnijski sobi pri obravna in drugič je res, da sem brez preklica kakega ob kovanja svojo pritožbo na deželni šolski svet na ... vzel. Ker je učitelj večkrat obljubil, da bo zanap;-; dajal. 4. Ni res, da bi se bil pri obravi 30. aprilale^ priimek, hudič, satan izgovoril. 5. Ni res, da so^ novega pristavil, da je Adamič celi bik in človek vsega forma; res pa je, kakor so to vse štiri p potrdile, da so mu drugi ljudje taka imena, 6. Ni res, da bi bil jez oblastno rekel: jez kot duhovnik in župnik zahtevam, učitelj mora $m tožbo nazaj vzeti; res pa je, da sem učitelja 4 pričami ponudil: vzemite vi svojo tožbo naj potem vas tudi jaz ne bom na deželni šolski i tožil. Črešnice v Konjiškem okraji 30. julija 1] Franc Ogrizek, župnik, (Opomba uredništva: Ker nam je poslal dop rega se tiče ta popravek gospod Janez Adamič,! telj in šolo vodja v Črešnicah, in je prevzel z;t nj s svojim podpisom odgovornost, odgovoril bodel podu župnika na ta popravek gospod šolovodjaJ mič v prihodnji številki sam !) — LeskOVŠka nova šola. Ni res, da sem jaz agil za novo šolsko poslopje in da som nastopil pred pr^J)"slcv občinski odbor in ga pregovoril, da je ta prosi| novo šolo; res je pa, da je si. okrajni šolski m dopisom z dne 9. X. 1899. št. 1198 naročil kre šolskemu svetu, da stavi glede potrebne režij šole primerne predloge. 2. Ni res, da je prosila častihlepnost za novo šolo, res je pa, da je dn II. 1900 izrekla krajno šolska komisija, ako se šolski svet ne odloči za novo šolo, je gosposka morana razpodljivo poslopje zapreti. Ni res, da nimam srca za haloške stra trpine, res je pa, da sem kot blagajnik „kmeti društva" v smrtni nevarnosti opravljal to službo plačno, da sem pri zborovanjih in raznih pil pudaval o kmetijskih predmetih, da sem kmet napravi novih vinogradov svetoval po možnosti bolje, da sem napravil več prošenj zastonj ko za čilo in da sem, delil kmetom drevesne kakor fl cepiče zastonj. 4. Ni res, da sem se jaz na Lea vsilil, res je pa, da je bila naduČiteljska služba pisana, in da se je med 14 prosilci meni službd delila. 5.) Ni res, da so se pustili možje k taH sklepu (k novi šoli) od mene prisiliti, res je paj krojni šolski svet storil tak sklep dne 27. lil vpričo krejne šolske komisije. 6.) Ni res, da jaz prišel, s culico v roki in da sem sedaj obi>J res je pa, da sem o prihodu na Leskover prip 2 velika voza pohištva, in da je sedaj moja bj je enaka bogatiji tukajšnjih vinogradnih poses Leskovec, 2. avgusta 1902. Vinko Stoklas, nad (Opomba uredništva: Leskovčani, odgovorite seoi že 3 veči ven tak« tud (Jo* Ish pol V i ali Sopravek sami! Ker drugače „Naš Dom* zopet trdi ■Štajercu" da si je vse izmislil!) Iz Laškega. 1. Ni res, da dobim 60 gl. jjas zase mesečne plače', res je, da dobim |(0 gl. na mesec, a moram iz toj svoto tudi vso jknrjavo za glavno trgovino in podružnico presbrbeti, |kakor tudi razun hrane vso postrežbo, pomočnikom in ucencam. 2. Ni res, da bi bila blaga po drugih [trgovinah ceneje, res pa je, da prodajamo mi v Kmetijskem društvu blago večinoma za nižje, oziroma tisto cono, ter se, tudi druge trgovine merajo po tem ravnati, in ozirati. 3. Ni res, da bi prodajali tako j blaga. ki ga drugi trgovci ne marajo res pa je, da (nam tovarne postrežeja vedno rade in dobrim blagam, Ker tovarne opustiuoa. 4. Ni res, da bi kmetje na-nga vina ne marali, res pa je, točimo pristno do-Dico vino kuplr.no od udov in sploh skobuladranega vina nimamo. De je gostilna v Narodnem domu na jodaji vina ena prve vrste v Laškim trgu, to se ■dopisnik pri užitninskim uradu lahko prepriča. »ko dne 19. julija 1902. Ferd. Rozman." Bomba uredništva: Kaj ne, lepa pisava in Slovenka? Postava zahteva, da se mora vsaki popravek, kateri se pošlje, naj si bode resničen ali neresničen, ponatisniti. Mi smo ponatisnili pa dva popravka samo radi tega, da bodejo vsi bralci »Štajerca videli, kaj so bode od dotiČnikov na ■odgovorilo, kar se pa tretjega popravka tiče, pa Bt5emo to le: Prihodnjič bodemo pisali: Danes je dure ^or in je bilo svetlo. Klerikalec pa bode ■tu1 popravek glaseč se: Ni res, da je šlo danes Hnce gor, ni ros, da je bilo danes svetlo, res je pa, olnee danes ni šlo gor, in res je, da je bilo tako {temno kakor — klerikalna duša!) Zunanje novice. Znati se mora. Občina Wayne County v Severni Ameriki je veliko trpela vsled suše. In ta mošnji du-kovnik je takole na prižnici razlagal vzroke te suše: IS sušo kaznuje vas Bog radi trojnega vzroka, ki tiči v tem, ker nimate ljubezni 1.) do mene, 2.) do |sebc samih, 3.) do Boga. —■ Ako bi ljubili mene, bi mi že zdavnaj plačali, kar ste mi dolžni na pogrebih, na beringi itd. — A vi se tudi med seboj ne ujobite, kajti že več mesecev ni bilo nobene poroke. [Bog pa gotovo Vas ne ljubi, ker bi Vas sicer več k pebi jemal in jaz bi imel več pogrebov in konduktov." |— In dobro, verno ljudstvo je strmelo! . . . Mora ie biti res, ker gospod tako pravijo! Jn ker je proti Heru začelo deževati, je gospodu trumoma nosilo Temo in dobro ljudstvo zaostale dolgove za kondukte, I takoj se je zglasilo več parov za zakonski jarem in Jtadi s pogrebi se bo že nekako napravil red. — (Gospodje so .si pač po vsem svetu enaki! Pridržani naseljenci. Naselniški uradniki na Ellis | Islandu v ncwyorski luki so nedavno pridržali vse I polno naseljencev, da bode posebni odbor določil, t Ameriki, ali smejo iz ladije na suho v Ameriki, ali pa naj so vrnejo nazaj v staro domovino. 375 naseljencev bilo je pridržanih. Vsi pridržani došleci so zdravi in krepki delavci, kateri bi v Ameriki dobili delo, pa morajo nazaj, ker nimajo dovolj denarja. Toraj kdor se hoče izseliti v Ameriko, mora imeti ne le za vožnjo dosti denarja, temveč mora tudi imeti dovolj denarja, da lahko dokaže, da bodejo imeli on in njegova žena ali pa še celo otroci, s čim bodejo tam s prvega časa živeli. Psica in srnica. Časnik „Waldmanna pripoveduje: Graščak Br. v S. je našel na svoji njivi mlado srno, katere so se lotile vrane ter njo že tudi ranile. Graščak je razgnal vrane ter vzel srnče domov. Ker je imela graščakova lovska psica mlade psičke, je položil srnče k njej, ki se ga je smilila ter ga dojila. Ko je gozdna živalica v malo dnevih že nekoliko okrevala in okrepila, jo je spustil graščak na svobodo. Psica pa, kateri so potem odvezli mladiče, je zbežala v gozd in dolgo je ni bilo. Po treh dneh se je še le vrnila — z mladim srnčetom ter so je vlegla v svoj navadni brlog. Graščak Br. si je zdaj pustil srnče doma, ki ga zdaj s svojo pasjo oskrbnico spremlja, kamor so le obrne. Obesili SO dne 11. avgusta na Dunaju zločinca Janeza \Voboril-a, kateri je v januarju tega leta umoril in oropal posestnika tako zvane stare „štacunetf po imenu Izraela Kcslerja. Od dunajskega porotnega sodišča je bil zato obsojen k smrti na vislicah. Dne 10. t. m. so se zbrali sodnijski gospodje in pa državni pravnik (štatsanvalt) v sodnijski celici število 8 dunajske kaznilnice. Dva stražnika in pa dva vojaka sta pripeljala pred ta sodnijski zbor obsojenega Wo-borila, da se mu tukaj naznani, ali ga je presvitli naš cesar pomilostil ali ne. Obsojenec je stopil čisto po vojaški pred to komisijo in president sodnijc Feigl, mu je naznanil, da bode drugo jutro ob sedmi nri obešen, ker je cesar sodbo porotne sodnije potrdil. Woboril je poslušal to za njega tako strašno vest, ne da bi trenil z očesom. Ko ga je prezident vprašal, ako je cesarsko obsodbo razumel, je rekel glasno in mirno samo besedico: „Ja!" Ne da bi se mu količkaj tresla roka je prijel potem za pero in je godbo podpisal. Podpisal je svoje ime popolnoma mirno in je molče dal pero prezidentu nazaj. Na to so ga odpeljali v sobico, ki je nalašč za take, ki se imajo drugi dan obesiti, napravljena. Kmalu potem je šel k njemu njegov zagovornik. Obsojenec ga je prosil, naj bi telegrafirali po njegovo mater, ker bi še rad ž njo pred svojo smrtjo govoril. Ta prošnja se mu je morala odbiti, ker je mati predaleč — na Češkem — doma in bi bila itak prišla prepozno. Ves čas je bil Woboril miren, in stražniki so rekli, da še niso videli nigdar tako mirnega obsojenca. Zvečer je prišel k njemu duhovnik in Woboril se je skesano spovedal in je izrekel duhovniku, da mu je njegov zločin grozno žal. Potem se je vlegel na posteljo. Več časa je kadil. Potem je zaprl oči in je ležal tako z zaprtimi očmi, a ne da bi bil spal. Dvakrat ponoči je prišel duhovnik k njemu in ga je tolažil. Ob pol 6. uri zjutraj so spremljali obsojenca v kapelico, kjer se je služila meša. Po meši je sprejel sveto obhajilo _ * — in potoni so ga peljali v celico nazaj. Ob sAna 7 v jutro jo prišel rabelj (ki ljudi obeša) po njega. Ko ga je obsojenec zagledal, se je grozno prestrašil in je začel na celem života trepetati. Zvezali so mu roke in so ga peljali v dvorišče. V dvorišču so bili postavili veliki steber, pri katerem so bile tri stopnice za ra-belna. Ko je obsojenec zagledal te vislice je stopil mirno pod nje. Dva hlapca rabelnova sta ga vzdignila. rabelj mu je dejal vrvic (štriČek) okoli vrata in hlapca sta ga potegnila navzdol.....Tri minute pozneje je javil rabelj, da je nesrečnež mrtev, in da se je postavi in žaljenemu človeštvu spolnila opravičena volja. Svoje lastne stariše umoril in oropal. V Dor-flingu na Westfalskem je oropal neki Šmid svoje več kakor 70 let stare stariše. Po noči je prišel v njihovo spalnico in jih je zadušil. Potem je pobral vse, kar je imelo količkaj vrednosti in je oclbežal. Do sedaj še ga niso dobili. Umoril je 24letni Ivan Kepec v Mostah na Krajnskcm svojega lastnega očeta s katerim sta se bila sprla. Vrgel je očeta na tla in je tako dolgo hodil po njem, da je že itak slab starec vsled tega umrl. Grozen umor. Na Dunaju je umoril 18 letni no-žarjev pomočnik Senekl ,82 let staro trafikantinjo Jtilifa plemenito Juliental. Zvečer se je vtihotapil v njeno sobo in se je tam skril pod posteljo. Ko je starka zaspala jo je z velikim nožem grozno razme-siril, potem oropal. Zločinca že ima sodnija in je svojo grozodejstvo obstal. Po umora je plesal in pil celo noč. Obe nogi Odrezani. Na Nemškem in sicer na Bavarskem je kosil na njivi neki hlapec deteljo za živino. Še ne 61etni Janez Gasner pa je priletel od zadi in ne meneč se za kosca je veselo mislil skakati okoli njega. Ta je dečka še le zapazil, ko je že bil pred koso j. Hlapcu ni bilo več mogoče kose zadržati in tako se je zgodilo, da je odrezal fanteku obe nogi popolnoma proč. Fant je par ur pozneje umrl. Čebele so ubile dva konja. V Wegseidu na av- atrijsko-češki meji se je pripetil zadnje dni čuden slučaj. Zdravnik dohtar Spicberger se je peljal k nekomu bolniku s svojima konjema. Voz in konje je pustil, med tem ko je šel v bližnjo hišo k bolniku, pri nekem vrtu. V vrtu je bilo mnogo čelcev. Eden izmed teh se je ravno rojii. Brnenja, katero se pri takem prizoru navadno sliši, se je eden konj prestrašil ter skočil čez plot v vrt. S tem skokom je podrl nekatere čelce. Na to so se vsipale vse čebele na njega in na drugega konja. Konja sta bežala, a čebele za njima. V ostri dirki sta prisopihala do neke jame in v to sta se zgrudila. Razkačenih čebel pa niso mogli od njih odpoditi, tako, da sta konja čez eno uro od njihovih strupenih žaleč v poginila. Grozen umor. Iz Šverina se poroča: V Peters-dorfu so umorili roparji celo rodbino Treu in sicer 6 oseb med njimi 4 otroke. Roparjev še niso mogli žandarmi noč HI dobiti, čeprav jih policija in zasledujejo. Bil je reven a vendar je imel denar. V I Yorku našli so dne 11. julija v vodi možko tru V žepih so dobili listek z imenom Albert Liclj denarno nakaznico za 70033 dolarjev. O mrt jo policija obvestila bančno tvrdko Schultz Ruckgaber in slednja je izjavila, da je dotično namo nakaznico že pred tednom dni hotel n spremeniti v denar. Ker pa dotičnik ni mogel ] kazati, da je zares pravi sprejemalec denarja, mu J narja niso dali. Mož je dejal kasirju, da ga v Ne\v-Yo nihče ne pozna. Ker ni mogel dobiti svojega dena] je opupal in iskal v vodi rešitve. Zobe je dobil. Pred malo meseci je prišel 5oty kmet k nekemn zdravniku na Dunaju ier mu pri) vedoval, da je v svojem 25. letu izgubil vse zo zdaj pa da se mu je močno razbolela spodnja čelj Zdravnik je spoznal, damuondi naraščajo novi zq Po treh mesecih pa je dobil kmet 18 novih zo 10 na spodnji, 8 pa na zgornji čeljusti. To je i brže jako redka prikazen, da človek dobi tudi stara leta nove naravne zobe. Grozodejstva divjakov na Solomonovem otočju poštnih poročil, katera so došla s parnikom „Morul iz Avstralije, poročajo, da je panrik „Rio Loetf s terim so se peljali delavci na Salomonovo otočje. spel v Bribone s strašnimi novicami, katere je pj neki Swanson v Maran Guadalkanar na imenovanj otočju. On je naznanil, da je on sredi divjakov, kij sklenili, vse bele pomoriti, kapitana državnega parm „Roderik Dhua so na Ura umorili. Isto tam so usi tili tudi misijonarja in njegovo soprogo. Glave svoj žrtev so divjaki nosili na dolgih drogih nataknjeri Tudi one divjake, ki so bili belim naseljencem pij jazni, so pomorili in jim porezali glave. Divjaki radi tega sklenili pomoriti vse bele, ker je vladal dala zakon, da domačini ne smejo več delati m sladkorjevih nasadih v Queensland. Swanson je prj sil za takojšnjo pomoč, ker se je bati, da se bodi prelivanje krvi ponovilo. Pobožen brat. V Tamswcgn na Solnograšk« je naznanil zdravnik oblastnijam, da je našel pri kri jaču Santnerju v Litzeldorfu njegovo lastno malo slfl boumno sestro mrtvo v zaboju v svinjskem hlen Ista je imela pri svojem bratu izgovorjeno stanovanj« a takoj po materini smrti jo je zaklenil brat v svfl nijski hlev, kjer je ležala v zaboju ter vsled oteklih nogi tudi nmrla, ne da bi se brat količkaj zanjo brigal. In tal brat je znan kot najhujši poboŽnjak v fari. ki nel opusti nobene maše v delavnikih. Darovanje Izaka. V vasi Wronki je pripovedovf j katehet svojim šolarčkom o darovanju Izakovem 1 ; zgodbe svetega pisma. Otroci so jako pazili, kar J j je spoznalo potem, da so popoldne vprizorili igri I ..Darovanje Izakovo." Šestleten dečko je zbral več „enakomislečih", iz opeke so napravili oltar, naložili ni njega lesa in dračja. Za daritev so izbrali dveletno sestri I co enega šolarčka. Deklico so položili na grmado, pri I vezali so njo in grmado zanetili. Otrok je začel vpiti in pl.t le slišal času. času po 1 Jati svari kohil r mo ;iže haja slab« greje ne i si I n C od n ožin bavi (lost: slan daja klaji v n bolj vse občil T G y jpla&mi abrahamčki so se razškropili. Na srečo so slišali vpitje sosedje, ki so deklico rešili še o pravem ras m, Gospodarske stvari. Kupujte pravo žveplo in pravo gafico! Dober juspeh se doseže le s fino zmletim žveplom. A tako žveplo je tem dražje, kolikor finejše je. V zadnjem hm ponujajo agenti po deželi žveplo po 14 in tudi po KI kron. Za tako ceno danes ni mogoče prodajati zadosti finega žvepla, zato pred tem žveplom |svai'imo vinščake. — fstotako se letos ponnja in [podaja v deželi neka jako slaba galica. Torej pozor! Žrebe, katero žre kobilje blato. Da žrebe žre koliilje blato in morda tudi sealnico liže, je vzrok to, ker se mu v želodcu dela preveč kisline. Pa bi jo [■morilo, je žene neki notranji nagon, in zaradi tega [kaže poželenje po imenovanih rečeh. Vse to pa pri-jhja od slabega kobiljega mleka, ki je bržkone zato Babo, ker kobila prenaporno dela in se večkrat se-'grejo. Doječa kobila ne sme preveč delati, zlasti se |nc sme preveč segreti, kajti mleko take kobile je liio škodljivo. Kobila more imeti slabo mleko tudi neprimerne krme, in je v tem slučaju krmo zmenjati, ■iroma zboljšati. Kobila, katera žre zemljo ima pokvarjena pre-ivila vsled pokladanja preprazne krme, v kteri ne jstaja zlasti rudninskih snovij. Pri brejih živalih po-[utane bolezen vedno bolj očitna. Priporočamo kobili jati pomalem soli, za zdravilo ji pa redno pokladajte ajno apno, ktero dobite pri vsih špecerijskih trgovcih (Ptuju, oziroma v bližnjih mestih in trgih. Pisma uredništva. LibnČe na Koroškem: Požarniki! Ni mogočo! Prosimo stvarno. 7, Bogom! Levi dravski breg pri Mariboru: Urez podpisa gre I t°š: 0 gospodu Sušniku iz CreSnjevca pride prihodnjič! Sparta Jlinn: Prosimo za odgovor! Pozdrav! Našim dopisnikom: Nekaj ni bilo za rabo, nekaj pri-fteimn prihodnjič! Hvala! AZGLAS. POSlSHO ^'sl' vozn'^'' kateri imajo nekaj kapitala ter voz ■■■ '» konje na razpolago, dobijo lep zaslužek s prodajanjem (hauziranjem) kisle vode. Vpraša naj se pri ravnateljstvu 9 Radincib i Jirnimen-DirekUon in Bad Ratlein.) 012 yrrrYYYYYVYYYYYYYrYV* Loterijske številke. jTrst, dne 9. avgusta 87, 54, 67, [Gradec, dne 2. avgusta: 38, 34, 25, 60, 18. 90. 6. _ -SVETOVmZMANA iZUJOCA PIJSoa. Nepre3egljiva zdravilna voda. ■ ..». —■■,., UM 79 Deželni odhor Štajerski je z odlokom z dne 20. julija t. 1., štev, 22.004, v smislu §23deželnega zakona z dne 17. aprila 1896 šlev. 41, zaukazal, da se napravi letos za okoliš okrajnega zastopa ptujskega ogledovanje govede. Pri tem ogledovanju hodo se licenciranim plemenskim bikom in kravam delila darila in se bode k ogledovanju pripustila goved, katera ima svoje stajalisce v okolišu ptujskega okrajnega zastopa. Delila se bodo sledeča darila: a) za bike: 1 državno darilo po.......70kron 2 državni darili po 60 kron ... 120 » 4 državna darila po 50 kron . . . 200 » 3 deželna darila po 50 kron ... 150 > 6 deželnih daril po 40 kron . . . 240 » b) za k r a v c: 1 državno darilo po.......70 » I državno darilo po.......00 » 'J državnih daril po 50 kron . . . 450 > 1 državne darilo po.......40 » 5 deželnih daril po 40 kron . . . 2(H) » vkup . . 1600 kron Ker se pa v ptujskem okraju ne nahaja plemenski okoliš v smislu § 5 zakona o povzdigi govedarstva in tudi ne kaka pri krajšajoča ali razširjajoča naredba (§ 13 zaznamovanega zakona) smejo se dati državna in deželna in vsa druga darila živalim petero domačih plemen (tj 5 leg. eit.) kakor njihovim potomcem z navadnim v okraju domačim govedom. Štajerski deželni odbor je tedaj glede na § 20, točke 2 in 3 zakona za povzdigo govedarstva z dne 17. aprila 1896, deželni zakon št. 41, odredil, da sme eden razstavljalec v eni kategoriji (bike, krave) prejeli le jedno državno ali deželno darilo in da ima pravico, ako prižene k ogledovanju najmanj tri živali, klere bi se kakega darila vredne spoznale, do ene bronaste, ako pa prižene najmanj šest lakih živali, do srebrne svelinje. Te svetinje bo dala dežela in se bodo pripoznale enako kakor denarna darila od živinogledne komisije. Ogledovanje živine hode se vršilo v pondeljek, dne 15. septembra 1902, ob 8. uri 2jutraj in se mora živina prigeali pred 8. uro zjutraj na mestno živinsko sejmišče v Kanižanskem predmestju v Ptuji na močnih vrvih privezana, ker se na poznej prignano goved pri delitvi daril ne bi mo moglo ozirati. Živinorejci, oziroma razstavljalci pa se posebno opozarjajo, da naj manj vredne živine ne priženejo. Okrajni odbor v Ptuji, dne 10. avgusta 1902. Resnična ženitna ponudba 25-lelni samski hišni posestnik. ki ima posestvo brez dolga, išče v zakon 20 '-A'^'-i-l- — It — Stairbinsko Dietrich Dickstein & Wilhelm Higersperger arhitekta in mestna stavbinska mojstra, Celje, Ringstrassc 10 O flj © uj G. priporočata se za prevzetje in izvršitev vseh v njiju stroko spadajočih del. Pojasnila 1 na željo radovoljno. Načrte (plane) in tehnične nasvete po najkulantnejših pogojih. Vsakemu poljedelcu se priporoča „dr. P. Schuppti-ja navodilo za živinorejske tečaje na Oberhofu". V tej knjigi se nahajajo poučljivi predpisi in nauki o živinoreji in živino vzgoji, mlekarstvu in sirarstvu, Dobiva se v vsaki kiijigotržnici po nizki ceni I Carl Hantich ilržavno izprašani nadlogar, gozdarski zcmljemcrec in oblastveno potrjeni civilni zemljemerec v Mariboru Priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v geometrično in gozdarsko svrho spadajočih del. 6o? Lekarnar Thierry (Adolf) LIMITED : pristno Centifolien vlečilno mazilo =1=: je najkrepkejše vlečilno mazilo, deluje skoz temeljito Čistenje bolečine olajšujoče učinke pri še tako zastarelih ranah, odstrani skoz oroehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. Dobiva se v lekarnah. S pošto 2 lončka S krone 50 vinarjev. Lekarnar Thierry (Adolf) Limited v Pregradi pri Roga6ki Slatini. Ogiblje naj st* ponarejanja in pazi na gornjo na vsakem lončeku Vžgano varstveno znamko in firmo. 585 !*Vl jači in šivilje! Popravila bedkelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. II Zalogi ittiattl vedno nove vsakovrstne dele (Be-standteile) za stroje. Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angleškem. i Tudi imam v zalogi vedno že rabljene in dobro ohranjene becikle od 30 gold, dalje. S spoštovanje, f^^ fj^ 530 mehaniker v PtUJU, Postgasse Štev. 14. — )2 _ Brata Slawitsch v Ptuju priporočala izvrstne šivalne stroje (Naltmasehinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K -Singer Medium 90 „ — Singer Titania .120 „ — Ringschifchen .140 „ — Ringschifchen za krojače . . 180 , — , Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje . . . 160 ,, — „ Howe C za krojače in črovljarje ... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — Defi (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 643 A 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Etingstrasse štev. i$. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 48/c nimi obrestmi ; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.838.560-42. 3. Posojila na hipoteke se s 5% nimi. menična posojila s 5\V/o nimi in zastavna posojila proti f)% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajničnc predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka postne hranilnice na račun Štev. 807-870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo »Oljske mestne hranilnice* daja menična posojila proti f>Vs% nimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so oh delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. • Ra\sna\s\)stvo. Iščem majersko družino za vinograd kateri leži v Halozah in sicer v Dežni pri sveti Trojici (Grossaucvjev vinograd) Družina mora imeli najmanj 6 delavcev, mora razumeti vsako del© v vinogradu in najmanj eden od njih mora biti dobro i/.mVn v požtahtncnju ameriških trt. Ta mora znati vsako delo v vinogradu popolnoma samostojno opraviti, tako, da se mu lahko zroei vinograd pri katerem je tudi sadjerojsko, živinorejsko in viničarsko znanje potrebno, popolnoma v roke. Z eno besorio on mora biti na mestu „šafara.a Sprejme se samo pridna in poštena rodbina. Pismene ponudbe naj se poš-lejo pod atresoin: Gospa Matilde Heller, Breg pri Ptuju. TJstanc cent da imai tovrstna ' in l Prve vrste parohrotH. — Naravnost brez pr&s„i. siim danja a New York in v Phifsdsipftljo. Dobra nr^Kj;i., s Izborita oprava na ladijš. Nizke vozne cBnza ž rilus, i Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na I)m#i m sekt salam« Pojasnila dajejo: kone. agent v LjubljaRi, Kolodvorske ulice itev. 34, Portland- Osle brusne kamne za srpe in Hon priznano najboijsel 100 kosov K K, en poštni zavoj z 15 kosi franke K\ y razpošilja po povzetju J. Rasboršeli, Šmartno pri na Kranjskem. Tovarn ji za poljedelske strq -a v Ce priporoča izboljšane .e (T>oi rTT—™ —. z najnovejšimi porfted (lagerji), lahko tekoj Dalje stroje m razameo delati, trSjerjn mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično p« voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se r poštnine prosto in zastonj. ■$t0|>$1 l. di feebno j g na w gemu. s •ca" in Trs:o Mladi 1 iz dežele, 7, dobrin Sevali (referencami), sprejme v trgovino z q sanim blagom pri Franc Gschsila-tu v I pri Zidanem mostu. vsake velikosti, močne, od vina izpraznjene, n;i od 600 do 6*50 litrov, razpošilja na vsako železnici postajo po 12 goldinarjev. J. Kremi gg. trgovec v Žalcu. Ml^SIV* spetimi delavskimi osebami, kalen ,jy&JaX*:£tti£ dobro razume na vinogradstvo in ti nekaj na drugo gospodarstvo, se sprejme o sv. Martinu v slug Naslov pove upravništvo »Štajerca*' b I sproti ve i »daja v« kov, s železo, bakre? to« \ ?fc fnpo (rtacc, i fetače i vozov iidavje revza — 13 Ustanovljeno 1876. Ustanovljeno 1876 cessjesseiMii občinstvo = i imam m\m po isajnižji ceni najboljše blago kakor jrstna semena vrtna, rožna in poljska, je. za jesti (Tafcl- in Speiseol). amerikanski petrolej, repično in leneno olje, Hirivoglato in za živino, kislo vodo (RogaCka in Badeiner). no, sadni in vinski jesih. fudi spirit za jesili delati, -o za živino, grenko sol (Bittersalz), žvepljeno cvetje, (Glauber- sol, prab za konje, govedo in svinje, jritus, (VVeingeisi) za žganje delati, spiritus za politoro; m zalogo večvrsl kave, sladkorja, riža. prosenoin ječmene kašo, ■o (meio) pšenicno, rženo in koruzno, speh, celega in ssa-iekanega, paprika-špeh, svinjsko mast, maslo, sir (salame, kakor vse Špecerijsko blago v največji izbiri, jo, galicijo, žvepleno melo, gumi za trsje cepiti. land- in roman-cement,vsake vrste barv, firnajza. pinzelne kelje jkarbolinej, smolo, za barke, ladje, kovače in erevljarjc, kakor vse reči za barvarje in mizarje, mazalo za vozove. Je, in ludi vse tukaj ne posebej navedene reči po nizki ceni: posebno opozarjam, da ni potrebno od agentov iz Trsi a | kave kupovali, ampak jaz oddajem kavo, posebno fino, z j dobrim okusom, franko na vsako železnično postajo od Bid. 1.10 do gld. 1.60, ako se naroči vsaj pet kil. loga pivovarne Bratov Reininghaus v Steinfeldu. pili kupujem vse deželne pridelke kakor: jajca, puter, fje, maslo, pšenico, žito, koruzo, ječmen, oves, vsakovrstno vo, sadje, črešnje. maline, jabolke, hruške, slive, kutine i. t. d. po najvišji ceni. ftopstvo c. Kr. splošne tržasRe zavarovalnice in I dunajske zavarovalne družbe u nezgode. V) si dovoljujem uljudno naznaniti, da moj«S tTflOvilU Hi [u vogli zraven Kavarne, kjer sem imel 26 let štačuno v .u, ampak imam mojo šlacuno vlasttti hiši, zraven „Sta- in gospoda Sadnika, kjer je bila poprej tabak-trafika. Jos. Kasimir v Ptuju. Trgovina z barvami in ščetinarstvom. artorgass Sorko slikar in barvar e 4 slikar in barvar HerreRgasse 10 oti velike kasarne, v Ptuj i. zraven Osterberger-ja. lTajn.Ižje cene! ja vsakovrstnih oljnatibbai'v (farb), firneža, terpentina, t, sikatifa, bvunolina, laka za polituro. laka za usnje Bezo, papirja za fladrati. Prodaja šablon, zlate, srebrne jakreiic bronce, kakor tudi vsakovrstne snhe barve. V so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva Stofe, rute i. t. d. fiara vsakovrstne pinzelne in pripravo za lazuro, , za obleko, krtače za glavo, za čevlje snažiti; konjske ^ iz čiste konjske žinje, krtače za govedo snažiti, gobe jozove snažiti. gobe za šolarje, pasje biče, gajželnike, vso pleten ičarsko blago i. t. d. jirjcin, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno znižane cene. pvzaniein tudi vsakovrstna slikarska in barvarska dela. S spo51ovanjem J^ SorkO. insehegg špecerijska trgovina „k zelenemu vencu' v Ptuju kupuje vedno vsakovrstno frišno sadje jagode, maline, erešnje, višnje, jabolke, hruške, slive, breskve, marelice, ringle, špindlinge, kutine, kostanje, orehe, grozdje, jajce, krompir, iuk, česen, vsakovrstni fižol, maslo, frišno surovo maslo (puter), med, če-belni vosek, posušene gobe, liren, salato, murke, zelje, leneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe erešnje, suhe slive in jahloene krhlje i. t. d. vse to po visokih cenah. w cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarne za ure in eksportna hiša zlatnin Most (Briix) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . . . gld D-75 Prava srebrna renio>ntoarkn.....„ Prava srebrna verižica......„ Nikelnasti budilec......... Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom in srebrne medalje razstav ter tiroc" in zualnih pisem. Iliixti-ir'iiil IuiUiIihj zaKlviij^iti jivslšiine prosto 5-80 ;; i-2o „ 1-95 ima zlate tisoč pri- Bio i i i i ' ' i ■ ........ mi Sanio domači pridelek. Dober pristen čisti jabolčnik prodaja Piane Raiser veleposestnik v Ptuji v svoji žganjarni od 50 litrov višje, liter po 7 krajcarjev. Manje kot 56' litrov pa en liter po 10 krajcarjev. Kdor bode kupil enkrat, prišel bo po ta iz-551 vrsten jabolčnik rad še večkrat. v$r, 1111111 111111111111 14 — Najizvrstnejši in priznano najboljši plugi izjekla na i-, 3" +-rezala, za travnike In mah. razdeljeno in diagonalne, brane poljski valarji, obročasti ln~ii gladke plehovine, stroji za sejanje »Agricola", stroji za košnjo in žetev, 2a m^itofeljo i/rnblje za seno in žetev, za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preže za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rezanlco, na valjčkih in z mamljivimi tečaji, Jako lahko za goniti pri činur se prihrani 40°/« moči. Mline za debelo moko, rez nice za repo, Dunaj, II ^trOlI 7f\ mlfltitl8 Pa*eni*vanimi valjčnimi, SLI UJi^cl UI.C4.UU j,, mazlivimi tečaji na rok okra i"-j k o nI Triteli (kupje) za B **\ -d- ?* j Najnovejši mlini za čiščenje žita triierii za roJKanje trn Samolvorne patentovane hrizgalnice za pokonea- vanje grenkulje in trtne uSi „Syphenla", prfenesljive štedilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, prilrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garantova^ najnovejši in pripoznauo najboljši napravi ayfarth tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par.} Taborstrasse št 71. 85° *lel«> as atiovljene 1&72. odlikovana s črez 490 rlatiml, srebornlml In bronastimi Svetinami na vsoh večjih razstavah. Jlustrovani katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno — Zastopniki in predajale! se rudi sprejmi. DopiSUjO SB tudi V SlOVCnskeiTl jeziki. Dobivajo in ogledajo se tudi pri TratlZ IttakCSCh-U v Ptuji. Kari Penteker urar, srebrar in zlatar 598 glavni trg št. I Ptuj glavni trg št. I tik mesarja gospoda Luttenberger-ja priporoča svoje ure, prstane, veri= žice za ure in uhane. Vse po najnižji ceni. Za vso ure se jamči. Švicarske žepne ure iz niKeiiia za tri goldinarje in dražje. Srebrne žepne ure od 4 gold. 50 kr. naprej. BudilnUe za I gold. 50 kr. in više. Vsa popravila se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči. Opozarjam še mojo bogato zalogo uhanov in prstanov iz srebra, zlata in drugih kovin. Srebrni prstani za XarofjnC« od 40 kr. naprej. Vozičke za otroke v katerih lahko otrok sedi, pa tudi tako za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch 579 V PtUjU. Cena: 12,16, 20, 30, 36 do 40 kron. Najboljše škropilnice za peronosporo so škropilnice patent Oandeo. S tremi duleci, s ključem in s cevjo (s šlauhom) vred velja ena samo 13 kron loco Trst. (Brenta posebej.) Naročijo se naj pri Rod. Schoffmann Trst riva Pescatori. 577 Doktorja pl. Trnkieli*6nl Sirup, prirejen z lahko _«^^^^^L«apnenim železom, uteluje kašelj, raztvarja. sliz, lajša bol in vzbuja tek in tvori kri. Steklenica, 1 K 12 h, pol tucata 5 K. TlrfmillU 3'1 aiow ov0t CGlchtgeUt) priporočljiv je kot boli ntciiijoče, ■t/l^uum infp Jrsncnje v trliu, rokah in nogah, ko! novo poživljajoči ^ncnjepodolgem hoda in telkem delu. Steklenica 1 K, Jest steklenic 4Efl Tinktura za kurja očesa preskuseno sredstvo proti bolestnih I OČesom, bradavici in, roženici, itiljem is linam. Ima to veliko prednost, da je t priloženim top i če m bolno mesto zgolj sati. Steklenica 80 h, Sest steklenic 3 K Ker Je vedna skrb p. n. ekonomov, poljifl cev, živinorejcev Itd. obrnjena na vzflrlu Je zdrave In krepke živine, opozarjam I pOSSbno na doktorja pl. Trnk6c*yja nI pripravke ta živino. Varstvena tnamka. Doktorja pl. Trnkoczja /.ivinfllVi redllnl prašek ranoiranjo rabo pri ftl fcraii!>h vol|h -n k0Bj,hi 2e blitll 50 let z najboljšim uspehom uporabi j evan, kadar krave nočejo ireti, in da se zboljsuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. FraŠiČH redilni '" *rm'I"l pratek. Varstve ** "" in dietetično sredstvo za praSi- ce. Za notranjo rabo, sluii ra tvorbo mesa in tolsče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. ,-.. --.---• vena Varstznamka. Pozor 1 Ta pra&cji prašek in Kakao *lad:ii Čaj dobite tudi v vseh prodajali Če pa ne, potem po poiti. od skurjenega lesa kupuje W. Blanke v Ptuju. • »~ hranilnica (Sparkassa) vlad. dršavnega mesta Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, isto tako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. ti i Ravnateljstvo. r¥ 9 "i Časnik „Štajerc" zastopa kmečke koristi in prinaša najnovejše novice ter šaljive pripovesti, velja za celo leto h poštnino vred samo 60 krajcarjev ali 1 K 20 h. Naroči se na ta časnik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naročilo brez denarja, se časnik ne pošlje. Kdor nam pošlje kakšen dopis, naj pridene svoje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo. Ker „Stajerca" <5ita najmanj 200 tisoč ljudij, se opozarjajo vsi tisti, ki imajo kaj za prodati ali knpiti, kaj za v najem dati, iščejo kake službe, ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti, naj se blagovolijo zaupno obrniti na list „Štajerc". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono se oznanila ne sprejemajo. Pri oznanilu ene krone piše se lahko 30 do 40 besed. iBfr m ♦ MWMMW Chrlstof Mosslacher Vrba pri Vrbskem jezeru. Dajem naznanje, da prodaja Heinrich Mauretter, trgovec fšpecerijo, vinom in delikatesami v Ptuju, moj desert ni Sip (Wtfrthersee-Desserl-Kase). Moj sir prodajati sme v Ptuju samo ta firma. Za izvrstno kvalitelo se najbolje skrbi. 615 S spoštovanjem QJ^ MOSSlaCber. 4= ;pa,rl če^rljeTT za samo 2 gld. 50 kr. se pošljejo le 2aradi nakupa velike množine za tako nizko ceno 1 par moških, l par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnim zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in ei par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Va 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja si proti poštnemu povzetju. Zaloga čevljev Jungwirth, Krakov 21. Poštni predal 29 Neugajajoče se vzame takoj nazaj. 64 16 Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne in mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 30S. Rasirair in v kopališču samem. ,- ■ •j3 Vsakovrstno prekajeno (zclhano) j~ meso, najfinejše klobase g