Poštnina plačana v gotovini.
Cena posamezni štev. 1 Din 50 p. Rokopisi se ne vračajo.
Leto IV., štev. 6.
/
Izhaja enkrat na mesec.
Poštni čekovni račun štev. 12450.
UPOKOJENEC
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
V Mariboru, dne 25. junija 1929.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ob bregu 14.
Društvene vesti.
Odgovori: 1. Komac T. Vaše pismo — došlo je iz Ljubljane — smo sprejeli. Vaši želji se ugodi čimprej, zdaj je bilo dela črez glavo. 2. Koderman Martin. Glede čina prihodnjič, glede odtegljaja Din 60.— prosimo za podrobnejša podatke. Koliko imate pokojnine? Kaj hočete reči z besedo nezgodno? Ali ste Vi v organizaciji? »Žetev brez setve«. 3. Reyerschutz Frančiška, Laško. Čitajte »Upokojenca« štev. 5, str. 3: »Svarilo našim gr ... m in Društvene vesti: 8, odgovor. 4. Wurner Am. Obžalujemo, štev. 6 še dobite. Ko bijemo hud boj, bežite!
Zaostala članarina. Zaostanki
znašajo nad Din 2(300.— Glej rudečilo pri naslovu. »Upokojenec« za mesec avgust prinese položnice.
V	fond za izredne potrebe je daroval g. Krebelj Peter, orožn. stražmojster, Din 10.—. Posnemajte ga. V veselih druž bah, sestankih zbirajte prispevke za ta fond.
Krožek upokojenega učiteljstva se sestane 'v četrtek dne 4. VII. t. 1. »Pri treh ribnikih« v Krčevini. Dnevni red kakor zadnjič.
Prva odborova seja v nedeljo dne 14. VII. Pridite vsi, osobito novo izvoljeni gg. odborniki.
Upokojenci in razlika. Kdor prejema po prevedbi manjše prejemke, naj vloži nekolkovano prošnjo pri finančni direkciji in potem, ako mu dopuščajo gmotne razmere, nakaže poljuben znesek našemu fondu za izredne društvene potrebe.
»Upokojenec« v mariborskih kavarnah! Prosimo zahtevajte ga, četudi ga dobivate. Celje, Ptuj, Ormož itd., v katere kavarne ga naj pošiljamo?
Kdor še ni član »NABAVL]AL-NE ZADRUGE V MARIBORU" naj v lastnem interesu čimprej pristopi.
Dvoje organizatoričnih vprašanj.
Po izvršeni razpravi o običajnih točkah občnega zbora stavil je g. predsednik med »slučajnostmi« na dnevni red dvoje organizatoričnih vprašanj: a) Pristop društva k Zvezi v Ljubljani. Ko ga je 'predsednik toplo priporočal, se je zadeva vsestransko obravnavala. Od več strani se je kazalo na težek položaj upokojencev, konečno pa obveljalo mnenje, da se članom priporoča in jih naproša, da doprinesejo v interesu celokupnega položaja upokojencev žrtev in zvišaio mesečni prispevek za 1 Din, to je za znesek, ki je potreben za včlanjevanje v Zvezo.
To mnenje je obveljalo kot sklep, društvo pristopi »Zvezi«, kar se ji naj čimprej sporoča.
b) Razprava o »Pozivu« društva upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Ko se prečita poziv, je stavil predsednik na premišljanje, da bi se zadeva morebiti uredila tako, da predsednik in odbor našega društva demisi-jonirata, da se izbere izven društvenega odbrora trojica članov, ki bi naj z ljubljanskim društvom stopila v sporazum, kako stvar povoljno rešiti. Današnji občni zbor bi se naj odgodil in na določen dan, na katerem bi se po poročilu izvoljene trojice zadeva razčistila in potem šele izvršila volitev novih funkcionarjev.
Med debato, ki se je v zadevi vnela, se je pa kazalo na okolnost, da se je ljub ljansko društvo obrnilo direktno na člane našega društva z vabilom v pristop, ne da bi se poprej z našim društvom sporazumilo, kako bi se naj stvar organizirala, da vsled tega naše društvo za enkrat nima povoda, o zadevi kaj ukreniti. To mnenje je obveljalo. Naše društvo torej glede omenjenega poziva izraža svojo pripravljenost stopiti vsak čas v posvetovanje, kako zjediniti vsa društva upokojencev v Sloveniji v eno celoto, katera bi dobila svoje zastopstvo v Zvezi.
IV. redni občni zbor
društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo, sedaj v Mariboru se je vršil v nedeljo, dne 16. VI. 1929 ob pol 10. uri v Mariboru v Gambrinovi dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in vodstev krajevnih skupin. 3. Poročilo preglednikov računa. 4. Volitev načelstva in preglednikov računa. 5. Slučajnosti. Ker občni zbor ob gori določenem času ni bil sklepčen, otvori predsednik, dvorni svetnik v p. dr. Kron-vogel občni zbor ob 10. uri. Overovate-ljem zapisnika obč. zbora določi g. predsednik gg. Kodermana Jankota in Reich-a Janeza, oba nadučitelja v p. Ko pozdravi vse navzoče — vsi sedeži prostrane Gambrinove dvorane so bili zasedeni — posebno pa g. Martina Zelenko, okrajnega tajnika v p. v Ptuju, ki nikdar ne pride na občni zbor praznih rok — danes je izročil blagajniku Din 50.—, katere je darovala društvu ptujska podružnica »Ljubljanske kreditne banke«, predsednika društva upokojenih častnikov v Mariboru, g. polkovnika Razlag-a in navzoče višje oficire v p., se spominja sledečih v preteklem poslovnem letu umrlih društvenih članov: 1. Brence Franc, pol. stražnik, G. Logatec; 2. Breg Konrad, Ptuj; 3. Doner Franc, gozd. svetnik, Celje; 4. Delcoti Alojzij, Cerknica; 5. Gerlovc Neža, Kostanjevica; 6. Gajšek Simon, šol. ravnatelj, Maribor; 7. Korošec Dragotin, orožn. stražmojster, Ljubljana; 8. Maicen Martin, orožn. stražmojster, Ljubljana; 9. Mlaker Ivan, orožn. stražmojster, D. Lendava; 10. Peršič Jernej, Visoko, Šenčur; 11. Podobnik Franc, nadučitelj, Maribor; 12. Rozina Franjo, Novomesto; 13. Saje Josip, davčn. izvrševatelj; 14. Spi-tzy Ivana, učit. ročnih del, Sv. Jakob v Slov. gor.; 15. Verbič Franc, Kranj; 16. Volaušek Josip, veter, inšpektor, Celje; 17. Zabu-kovšek Josip, pregl. fin. kontrole. V znak sožalja se dvignejo navzoči raz sedežev ter zakličejo rajnim sotrpinom »Slava«. Večino imenovanih rajnih je rešila — smrt neznosne bede! »Na| ne bo edina rešiteljica našega trpljenja — stnrt!«, piše naš neumorni borec za na-
šo boljšo bodočnost — naš dični predsednik dvorni svetnik v p. dr. Kronvo-gel. Umrli so rešeni — so prestali. Kaj pa zaostali žalujoči — vdove, morebitni otroci, kojih prejemki so z ozirom na neznosno še vedno rastočo draginjo naravnost neznatni? Op. ured.
I. Nato preide g. predsednik k 1. točki dnevnega reda, katera pa na soglasno sprejet predlog g. nadučit. Reich-a odpade, ker je »Upokojenec« obširno poročal o društvenem delovanju v poslovnem letu 1927-28.
II. Poročilo načelstva. Odkar se je preselilo društveno načelstvo z Upok. vred iz Celja v Maribor, kjer sta gg. predsednika Dolinšek in Logar jako marljivo opravljala predsedniške posle, je predsedstvo prevzel dvorni svetnik v p. g. dr. Josip Kronvogel; iz njegovega jedrnatega poročila smo povzeli, da je vedno zvest ostal svojemu neomajenemu načelu: Izenačenje pokojninskih prejemkov in ta zahteva se vleče, kakor je razvidno iz sejnih zapisnikov, kakor rdeča nit skozi vse odborove seje. Da ni dosegal svojega zaželjenega cilja, so krive slabe organizacije, preveliko število neorgani-zirancev, ki bi radi želi, ne da bi sejali.
V	drugi polovici 1. 1928 je delalo naše društvo s polno paro. Da bi bili uspehi sigurneji, stopilo je v stik z vsemi društvi drž. upokojencev, tudi z onimi izven Slovenije. Naša spomenica za •»Izenačenje« je krožila od organizacije do organizacije in se končno predložila vsem članom vlade, vsem poslanskim klubom, vsem članom 111. komisije za revizijo u-radniškega zakona in Narodni skupščini.
V	omenjeni spomenici s posebnim pov~ darkom opozarjamo vsa merodajna mesta na vnebovpijočo krivico, ki se je zgodila 1. 1923 staroupokojencem s tem, da je izginil pred izglasovanjem v Narodni skupščini iz od Njegovega Veličanstva predsankcijoniranega zakonskega načrta vsem upokojencem pravično besedilo čl. 239, ki ni razlikoval upokojencev.
Uvidevši, da spomenice, osobito obširne spomenice ne peljejo do cilja, svetoval je g. predsednik na odborovi seji dne 8. Vil. 1938 sestavo zakonskega načrta. Na 9. X. 1928 vršeči se redni odborovi seji prečita g. predsed. svoj zakonski načrt. Kot gost navzoči g. podpolkovnik Cvirn obljubi, da bo tudi sestavil zakonski načrt. In že za redno odborovo sejo dne 18. XI. 1928 se je določil dnevni red »Sestava končnoveljavnega zakonskega načrta« z utemeljitvijo »v obče« in »posebej«. Ta odborova seja je bila dobro obiskana. Navzoči so bili mnogi odlični upokojeni višji oficirji. Najprvo se prečita od g. podpolkovnika Žunkovič-a poslan zakonski načrt, katerega navzoči o-dobre. Ko še g. general Lesič vsestransko razpravlja o zakonskem načrtu, se po živahni debati v katero so posegli gg. predsednik dr. Kronvogel, general Lesič, podpolkovnik Cvirn, višji poštni kontrolor Karis in poštni poduradnik Vodopivec
in pri kateri so padle jako pikre opazko radi leta 1923 staroupokojencem storjene vnebovpijoče krivice, se soglasno sprejme ta-le predlog: 1. G. predsednik se pooblašča, da sestavi na podlagi svojega zakonskega načrta in tu izraženih želj in nasvetov in sporazumno z mariborskimi narodnimi poslanci zakonski načrt. 2. Vsestransko utemeljen zakonski načrt se izroči narodnemu poslancu g. Pušenjaku s prošnjo, da ga najtopljeje priporoča v svojem klubu, da si ga ta osvoji, ga kot nujnega predloži Narodni skupščini ter ga tamkaj energično zastopa. 3. Glede zakonskega načrta stopi odbor v stik z vsemi organizacijami upokojenih in aktivnih uslužbencev v Sloveniji in izven nje, da nam čimprej — po možnosti v 3 dneh — poročajo, ali soglašajo z nami oz. nam naznanijo svoja tozadevna mišljenja. 4. V slučaju soglasja naj se začne po celi črti živahna agitacija, katero naj podpira tudi časopisje.
Na redni odborovi seji dne 12. V. 29 je g. predsednik obširno poročal o poteku godišnje skupščine Saveza javnih namje-štenika, ki se je vršila dne 22. IV. 1929 v Zagrebu. Da ne bi nastalo nesoglasja glede teženj staro- in novoupokojencev je naše društvo poslalo vsem članom vi a de dodatek s prošnjo, da se blagovoli ta naša izjava priklopiti k resoluciji zagre-bačkega Saveza, katera je bila predložena vsem članom vlade. V omenjenem dodatku opozarja naš g. predsednik merodajna mesta na točko 10. resolucije, povdarjajoč, da ta molba za izjednačenje mirovin velja za vse uslužbence penzio-nirane pred uradniškim zakonom z dne 31. VII. 1923 in da v točki 6 resolucije omenjena povišba pokojninskih prejemkov velja le za novoupokojence. Tudi ta dodatek smo poslali vsem bratskim dru-• štvom v Sloveniji in izven nje s prošnjo, da tudi one podajo slične izjave vsem članom vlade ali pa izjavijo, da se strinjajo z našim dodatkom. Ob enem smo prosili vse navedene organizacije, da, kakor mi, tudi one predložijo ministrskemu predsedniku, finančnemu in prometnemu ministru prošnjo, da bi se naj iz mono-polskega posojila po 730 milijonov Din radi skrajne bede odkazala povišba .prejemkov staroupokojencem, sicer bo res — smrt edina rešiteljica našega trpljenji.
Konečno se spominja g. predsednik naj agilnejšega društva državnih upokojencev, »Društva umirovljenika v Sarajevu«, katero je s svojim glasilom »Glasnik umirovljenika« vedno sporazumno delovalo z našim društvom.
Ko smo obupani in potrti in črez glavo zadolženi stali pred svojo zaključeno bilanco za 1. 1928 brez vsakega upa na boljšo bodočnost, se pojavi toliko časa željno pričakovani odrešenik, katerega smo pričakovali v vrstah narodnih poslancev, v zvišeni osebi Njegovega Veličanstva Kralja z »Manifestom« v svoji mogočni in pravični roki. Ponoči je za-tvoril vrata Narodne skupščine, kjer je vladala korupcija, nepoštenost in krivica.
Ko se še zahvali g. predsednik p. n. podpornim članom in vsem, ki so ga podpirali pri trudapolnem delu, podeli besedo tajniku, da poroča o nadaljnem društvenem delovanju.
Ker je g. predsednik itak vse važnejše omenil in še čakajo občni zbor jako važne zadeve, kakor vstop društva v »Zvezo«, povišanje članarine od Din 2.— na Din 3.— mesečno, volitve itd., poda tajnik kratko poročilo: Odbor je razpravljal že omenjene in druge zadeve v sedem sklepčnih sejah. Tudi nesklepčne seje — bilo jih je šest — so bile jako zanimive. G. predsednik je razvijal svoj delovni program v dobi neparlamentariz-ma, kar so navzoči tudi neodborniki z navdušenem poslušali. Posledica teh pogovorov in razvijanj bila je sestava novega samo 6 členov broječega zakonskega načrta glede izenačenja pokojninskih prejemkov, ki se bistveno razlikujejo od na odborovi seji dne 18. XI. 1928 soglasno sprejetega zakonskega načrta. Nov dokaz neumornega dela našega gospoda predsednika.
II.	Poročilo preglednikov računa, IV. volitve in V. Slučajnosti prinese prihodnja številka »Upokojenca«.
Reforma notranje državne uprave.
Novi zakon o notranji upravi vsebuje obširne določbe o uslužbencih upravne službe, ki jih deli v 4 skupine: politično-upravni (konceptni) uradniki, upravni pisarniški uradniki, h katerim spadajo poleg pisarniških uradnikov v ožjem smislu, tudi na novo uvedeni pomožni sekretarji in pisarji kot pomožni konceptni u-radniki; upravni zvaničniki in služitelji; policijski uslužbenci.
Od politično-upravnega uradnika se zahteva z uspehom končana pravna fakulteta. Pripravniška služba traja tri leta. Nato se uradnika oceni glede stalnosti. Pripravnik, ki z uspehom položi po-litično-upravni strokovni izpit in ki je glede stalnosti ocenjen ugodno, se imenuje na odgovarjajoče zvanje. Od velikega župana se zahteva 15 let državne službe, od tega 10 let v politično-upravni službi. Isto se zahteva od podžupana. Zu-panijski inšpektorji morajo imeti najmanj osem let politično-upravne službe, sreski načelniki osem let državne službe, od teh najmanj pet v politično-upravni službi. V ta osemletni rok se računa tudi politično-upravna služba pri avtonomnih mestih. Za sreske podnačelnike se lahko imenujejo politično-upravni uradniki s položenim strokovnim izpitom po petih letih politično-upravne službe.
Skupine in kategorije.
Prvi pomočnik ministra je v I. skupini
1.	kategorije, pomočniki v U2 in I/2a, veliki župani in upravnik mesta Beograda
v 1/3, a more po štirih letih napredovati v 1/3 a in enako v K2, načelniki in generalni inšpektorji v 1/3, napredovanje do 1/2, inšpektorji, podžupani, pomočnik u-pravnika mesta Beograda in upravniki policije v važnejših mestih (največ 5) v 1/4 a do 1/3 a, ministrski svetniki, upravniki policije in županijski inšpektorji v 1/4 ter morejo napredovati do 1/3, županijski svetniki, policijski svetniki in policijski inšpektorji v 1/5 do 1/3, sreski načelniki in predstojniki mestne policije v mestih preko 30.000 prebivalcev v 1/6 do 1/3, sreski podnačelniki, sekretarji, predstojniki policije v mestih do 30.000 prebivalcev in višji policijski komisarji v 1/6 (do 1/4), višji pristavi in policijski komisarji v 1/7 (do 1/6), pristavi v 1/8, pripravniki v 1/9.
Napredovanje po stopnjah osnovne p!a če se vrši po predpisih činovniškega zakona, napredovanja v položaju v višje grupe pa so odvisna od ministrove ocene ter je zanje predpisan le gotov rok, ki ga morajo provesti v posamezni kategoriji. N. pr. lahko veliki župan iz 1/3 napreduje v (novo) 1/3 a in v 1/2 po štirih letih sprovedenih v 1/3, odnosno 1/3 a. Ako so prišli z višjega položaja, napredujejo tudi lahko v 1/2 in v 1/1. Podobno je za vse ostale položaje.
Nove plače.
Uvedene so nove grupe 1/2 a, 1/3 a in 1/4 a s položajnimi plačami 45.000, 39.000 in 1S.UUU Jjin. Poleg plače, stanarine in ostalih dodatkov po uradniškem zaponu, bodo prejemali politično-upravni uradniki posebne službene doklade, in sicer mesečno: 1.) za zvanje I/1 po 4000 Din;
2.) za zvanje 1/2a po 3500 Din; 3.) za zanje 1/2 po 3000 ; 4.) za zvanje 1/3 a po 2500 Din; 5.) za zvanje 1/3 po 2000 Din, 6.)za zvanje 1/4a po 1500 Din; 7.) za sres ke načelnike z izjemo onih, ki so v I/.3 ali I'4 a po 1200 Din; 8.) za zvanje 4., 5. in 6. skupine razen sreskih načelnikov po 1000 Din; 9.) za zvanje 7. in 8. skupine po 600 Din; 10.) za politično upravne pripravnike po 200 Din.
Uradnik, ki je dobil oceno »slabo«, izgubi 20% plače za leto dni, po triletni o-ceni »slabo«, se odstrani iz službe in se službeni dodatek ne računa v penzijo.
Upravni pisarniški uradniki so v III. in
II.	kategoriji. Pisarniški uradniki HI. kategorije morejo napredovati tudi v II. kategorijo po 20 službenih letih, ako so se v službi posebno odlikovali in imajo 0-ceno v zadnjih treh letih odlično.
Odškodnina za službena potovanja.
Uslužbencem notranje uprave, ki potujejo službeno v interesu in na stroške privatne stranke, pripada potna doklada po predpisih, ki veljajo za sodne uslužbence. Sreskim načelnikom bo minister notranjih del določil po delovnem obsegu pavšal za potne dnevnice. Ostali stroški potovanja se bodo računali po obstoječih predpisih.
Minister notranjih del bo smel tudi dru gim organom notranje uprave določiti pavšale kot dnevnice zlasti, ako to zahteva služba teh organov. Strokovnim organom splošne uprave bodo določevali pavšal za službena potovanja resorni ministri.
Penzije.
Službena doba traja 35. let. Politično-upravni uradnik, ki je ob upokojitvi prejemal službene doklade, prejme po 20 letih efektivne službe 50% teh doklad, po 25 letih efektivne službe 60%, po 30 letih 70 %, po 35 letih vso službeno doklado.
Ako postane uradnik notranje uprave pri izvrševanju službe brez svoje krivde nesposoben za nadaljno službo, se mu prizna pokojnino dotlej odsluženo dobo in še 10 let službe. O tem odloča minister.
V ostalem veljajo splošni predpisi činovniškega zakona.
Uradniki bodo na podlagi novega zakona na novo prevedeni in to 1. avgusta t. 1. Pri prevedbi uradnik ne sme dobiti ne višje ne nižje grupe, kakor jo ima sedaj. Uradniki 2. kat., ki zavzemajo položaje, za katere se zahteva kvalifikacija politično upravnega uradnika, ostanejo v
2.	kategoriji, ako so sreski načelniki, dobijo isti dodatek, kakor sreski načelniki iz I. kategorije.
Veliki župani.
V naše predvčerajšnje telefonsko poročilo so se vrinile nekatere večje pogreške. Naslov »veliki župan« ostane, njegov urad se bo zval »županija«, njegovo teri-torijalno območje je »oblast«. Župani avtonomnih mest kot predstojniki magistrata, torej kot voditelji politično-upravne
službe se bodo imenovali »mestni načel-
niki«, njihov urad (magistrat) pa »mestno načelstvo«. Dosedanji sreski poglavarji so dobili naziv »sreski (okrajni) načelniki«, sresko poglavarstvo se imenuje v bodoče »sresko načelstvo«. Dosedanje policijske direkcije se pretvorijo v »uprave policije«, njim na čelu stojijo »upravniki policije«, (dosedanji pol. ravnatelji). Policijske uprave bodo v oblastnih glavnih mestih (pri nas v Ljubljani in Mariboru). V drugih večjih mestih bodo policijski uradi imeli naziv: »predstojni-štvo mes ne policije« s »predstojnikom na čelu. Za posebne policijske posle se lahko osnujejo »policijski komisarijati« (n. pr. na železnici, na granici, v kopališčih, pristaniščih).
Proslava 10-letnice obstoja slov. šolstva v Mariboru in meji.
Zborovanje je otvoril ravnatelj deške meščanske šole g. Humek. Ko prečita brzojavni pozdrav kralju in prosvetnemu ministru, pozdravi predstavnike državnih in cerkvenih oblasti: gg. velikega župana, škofa dr. Karlina, mestnega župana dr. Juvana itd. Po prečitanju pozdravnih dopisov gg. generala Maistra, pomožnega škofa dr. Tomažiča in mestnega župnika Moravca, čestitajo k slavju in 10-letnemu uspešnemu delu gg. veliki župan dr. Schaubach, mestni župan dr. Juvan, minister v p. dr. Kukovec in prof. dr. Strmšek. Po končanem globoko
Zahtevajte v vseh Javnih lokalih »Upokojenca"
Zdravilišče Rogaška Slatina
I Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci:^Yempel, Styria, Dofiat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona: Maj—september	Sezona:	Maj—september
Cene zmerne. V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba.
■ Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte.
Ravnateljstvo zdravililta Rogaška Slatina.
v Celju, Prešernova ulica 10
v poslopju starega okrožnega sodišča> vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k zadrugi kot člani. Svoji k svojim!	Cene konkurenčne.
zasnovanem slavnostnem govoru šol. u-pravitelja g. A. Hrena iz Studencev se spominja učiteljica gospa Godec iz Limbuša trpljenja slov. učiteljstva 1. 1914., ker so kakor tudi nekateri drugi uradniki pripravljali tla za Jugoslavijo. Imenovane drž. uslužbence, ki stoje danes večinoma v vrstah staroupokojencev, je tiralo orožništvo v graške zapore, mestna fakinaža jih je grede pretepala, jim pljuvala v obraz in vse to na povelje okr. glavarja in njegovih pomagačev. Kljub prestanemu ponižanju niso klonili svojih tilnikov, temveč s ponosom se vračali na svoja službena mesta. Pač pa se čutijo imenovani velezaslužni možje danes na lastni zemlji zelo ponižane, ker večina, osobito oni z nepreskrbljenimi otroci in bolni v svoji skrajni bedi — dobesedno stradajo!
Samopomoč državnih nameščencev in upokojencev r.p. b. mariborske oblasti v Mariboru.
V	letu 1927 je ostalo za rezervni zaklad 16-617.32. V letu 1928 pa 21.036-83. Inventar 392. Došlih in odposlanih pisem in poštnih položnic od 1- 4. 1928 do 31. 12. 1928 292. Število članov pri zaključku 29. 3. 1928 705- Tekom leta pristopilo 28. Skupaj 733. Umrlo od 29. 3. 1928 13. Po členu 12. Društvenih pravil je bilo izključenih od 29. 3. 1928 do 31.
12.	1928 98- Ostane z 31. 12. 1928 redno plačujočih članov 622. Da je število članov nazadovalo, je krivo to, ker je premalo zavednosti med državnimi nameščenci in upokojenci in sicer v tem, ker nočejo pomagati eden drugemu v socijal-nem smislu, to se pravi kadar sem bolan, pomagaj me ozdraviti.
Zato kličem in vabim vse državne nameščence in upokojence, da pristopijo k Samopomoči drž. nameščencev in upokojencev r- p. b. Mariborske oblasti v Mariboru,
Državni upokojenci, pristopajte k naši zadrugi, Maribor, Rotovški trg št. 6
Telefon štev. 16 Ustanovljena 1, 1889 Poštni ček 10.533
Mestna Minita ljubljanska
c. ■	, v	,	(Gradska	štedionica)	„	.	.	„
Stanje vloženega de- _ . i i •	Stanje	vloženega	de-
narja nad 365 mili- Ljubljana nar ja nad 1400 milijonov dinarjev Prešernova ulica ionov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. — Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
PjJj|||lllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIII!llllilllllil!lllll!llllllllllllllllllll[||||||||l!lllllilll|||illlllllllllllllllllllll!llllllllll||||||||||||P
: KBH1H0SE SUH M9USTRIJSKH DRDŽBH1
|	Celje,	AjV. Razlagova 7
žš Telefon 67 Ustanovljena 1906	Ml PL PODRUŽNICA Telefon 67 ŠE
Lastni kamnolomi	V TRBOVLJAH
= Izdeluje	vsakovrstne nadrobne	Bn r*”5j	mesečne obroke.	Stalno velika	S
= spomenike iz marmorja, granita, fisjjpŽa KSlIEpl	zaloga spomenikov	od najprepro-	=
S sijenita	itd., nagrobne plošče in	fefej	stejše do najmodernejše oblike.	=
H okvirje,	garniture za spalne in	Zahtevajte načrte	in proračune.	|jj
= jedilne sobe, obzidne plošče, mo-	š=
= zaik in vsa v kamnoseško stroko	Konkurenčne cene 1	— Ugodni
=. spadajoča dela. Prodaja tudi na	plačilni	pogoji	1	S
    milil milil imuni uti   niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllUi
Ustanovljeno leta 1810	Ustanovljeno	leta	1810
Veletrgovina z železnino
D.Raku$ch,Celje
★
priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan.
Izdaja Društvo drž. upokojencev za Slovenijo, predstavnik dr. Kron',®B*l, Maribor. Odgovorni urednik Rado Kopic, Maribor. Tiska Mariborska tiskarna
predstavnik Sta1”*0 Detela, ravnatelj, Maribor-