Dr. Karol Glaser: Buddhizem.                                                         345
Buddha"je[po veri budd-histov zelo blagohoten, svet in moder cznanje-vavec resnice in ustanov-nik buddhovske vere, in je po lastnem trudu dospel do popolnosti in razsvetljenja. Pomeni pa buddha tudi duševno stanje.
Po nazorih buddhistov je bil Buddha sin kralja Suddhodana in kraljice Maja (staroindsko maja, domišljija), ter se je porodil 1. 623. pred Kristusovim rojstvom. Vladal je plemenu Sakjos (staroindsko Sakja) ob vznožju Himalaje z glavnim mestom Kapilavathu, blizu 150 km severno od mesta Benares  ob reki Rohini.
Po buddhovski legendi so ob njegovem rojstvu vedeži prerokovali, da postane on kralj kraljev in vladar vsemu svetu, če zasede prestol svojega očeta; če pa izvoli me-niško življenje, da bo pre-magavec sveta.
Ob njegovem rojstvu je baje menih Kaladevalo pritekel iz puščave, pokleknil predenj in rekel: „Ta otrok postane nekoč največji Buddha in ljudem pokaže pot do rešitve."
Njegovi stariši so hoteli zabraniti drugo pot Zato so odstranjevali vse, kar bi ga bilo utegnilo spominjati človeškega trpljenja in smrti. Obdajali so ga z vsem posvetnim bliščem, da bi mu zbudili nagnjenje do posvetnega življenja; najspretnejši učitelji so ga poučevali v vednostih in umetnostih in v viteških ročnostih, ki so potrebne na kraljevskih dvorih.
S v. V i d.
Odraslemu mladeniču je oče sezidal troje krasnih palač za troje indijskih letnih časov, za vroči, mrzli in deževni letni čas. V družbo so mu dali sinove najodličnejših plemiških rodbin ; noben berač, bolnik ali starec se ni smel bližati njegovim domovom. V šest-