8. štev V Ljubljani, dne 17. aprila 1902. XII. leto. Izhaja dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se poSiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Revolucija v Belgiji. Tukaj vidimo sadove klerikalne uprave z vso ljubeznijo do bližnjega. Mnogo brezobzirnih krivic je morala na-gromaditi razupita klerikalna vlada v Belgiji, da se je vzdignilo delavstvo za svoje poJitične pravice z neobičajno srčnostjo in je pripravljeno, žrtvovati vse, samo da si pribori pravice. Kaj takega ne pozna dosedanja zgodovina socializma. Bili so pač nemiri in poboji že marsikje kot posledica delavske nezadovoljnosti, toda skoraj vselej in povsod se je šlo le za gmotne pravice, za — želodec. V Belgiji se sicer podobni nemiri pojavljajo že nekaj let sem. Izvor so jim krivice, ki jih zakrivljajo strankarske kle-rikalne vlade zoper slabejše, dasi mnogoštevilne nižje sloje. Zapostavljene in brutalno žaljene množice so spominjale vlado na njene dolžnosti s prošnjami in grožnjami; toda zaman. Huda so očitanja, ki jih naštevajo strankarski vladi opozicionalne stranke, vendar resnična so. Kakor povsod, kjer so klerikalci v premoči, zadržujejo tudi belgijski s silo vsak napredek. Nadalje se zoperstavljajo vpeljavi obligatoričnega pouka ter so ne le proti razširjanju javnih šol, temuč želijo potisniti tudi že obstoječe javne šole v samostanske roke. Na vsa javna in vplivna mesta nastavljajo le svoje poslušne privržence, davki se stekajo večinoma v žepe klerikalcev itd. Splošnemu pritisku se je bila sicer Udala vlada navidezno že leta 1893., ko je uvedla splošno volilno pravico. Ali to je bila le preračunjena klerikalna spletka, da vržejo opozicionalnim strankam nekaj peska v oči. Volilna reforma leta 1893. je prinesla namreč takozvani pluralni sistem, kakršnega je izmislil državnik Nvsens. Vsled tega sistema je lahko imel volilec dva, pa tudi tri glasove. Vsem »bolje izobraženim« osebam so se prisodili trije glasovi. Ta sistem je prišel seveda le zopet klerikalcem v prid. K »bolje izobraženim« so šteli seveda vse redovnike, tudi fratre. Vsi ti so smeli trikrat voliti. Nižji sloji, masa prebivalstva, pa so ostali pri enem glasu, tedaj v vedni manjšini. Današnji boj v Belgiji se bije tedaj za splošno in enako volilno pravico po načelu: en mož, en glas. V boju stojijo liberalci, socialisti in krščanski socialisti, ki imajo v istini večino v Belgiji, toda vsled večglasnega sistema in pristranske razdelitve volilnih okrožij pošiljajo klerikalci v zbornico več poslancev nego vse ostale stranke skupaj. Belgijski klerikalci so se hoteli v začetku izogniti reviziji ustave s prizna- njem volilne pravico tudi ženskam. To misel pa so pozneje sami opustili. Tudi v socialnih krogih je naletela taka misel na razdvojena čustva. Kot zagovorniki enakosti in svobode bi bili pač radi pripomogli tudi ženskemu spolu enako volilno pravico, toda preveč očitno je bilo videti za klerikalno radodarnostjo njihovo kopito. Klerikalci so računali na politično nezavednost in fanatično privrženost ženskih slojev napram duhovnikom in samostanom. Iz tega vzroka je bil socialistični vodja Pavel Janson proti taki reformi, dočim jo je Vandervelde zagovarjal. Toda, kakor rečeno, klerikalci so sproženo misel sami zopet preklicali. Z včerajšnjim dnem se je začela v Belgiji splošna stavka. Vlada pa se še obotavlja, pričeti z revizijo ustave. Mnogo krvi se je že prelilo dosedaj v Belgiji, a najhujšega je šele pričakovati. Vsa krivda pada na trmoglavost in brezobzirnost klerikalne vlade. Opozicionalnim voditeljem se ne more Q&tat4 m- Sčevalnost. V svojih glasilih in na shodih neprestano nagla-šajo, naj se demonstrantje varujejo krvo-prelivanja, saj imajo drugo moč v rokah: splošno stavko. Klerikalni vladi bi bilo seveda ljubše, če bi se hoteli demonstrantje izpozabiti k nasilstvom, kajti potem se proglasi po celi državi izjemno stanje. Drugo skrb pa ji vendar provzroča armada, ki bi ji za-mogla v kritičnem trenutku odreči pokorščino. Zato pa si dosedaj pomaga le s policijo in meščansko gardo. Ne more se govoriti pravzaprav o belgijski revoluciji, vsaj dosedaj se socialistično gibanje še ni prevrglo tako daleč vkljub izzivanju klerikalnih netilcev. Vendar pa bo generalna stavka klerikalne mogočneže poučila, kje so tečaji državnemu obratu in da se z brutalnostjo ne vlada več v 20. stoletju. Politični pregled. Državni zbor. Nemški naeionalei so se ločili od drugih nemških strank in začeli boj proti vladi. Za vzrok jim služi sklep glede celjskih razredov. V obče se sodi, da so dnovi sedanjega ministrstva šteti, ker se vlada tudi z Ogrsko ne more pora-zumeti glede nagodbe. Belgija stoji pred revolucijo. — Že prošli teden je prišlo v glavnem mestu Bru-selju do krvavih bojev. O uzrokih govorimo na drugem mestu. Danes, v četrtek, štrajka že nad 200.000 delavcev. Rusija. V torek je bil v Petrogradu umorjen ruski minister notranjih del Sipjagin. Ustrelil ga je neki dijak. Kar se godi zadnji dve leti v Rusiji, to jasno priča, da je tam socialna revolucija neizogibna. Vojna v Južni Afriki bo menda le konec vzela, ker se vrše med Buri in Angleži prav resna pogajanja zaradi miru. Dopisi. Iz Kamnika. V fari Gojzd, oddaljeni od večjega prometa, se zgode včasih prav čudne reči. „Slov. Narod" je že večkrat kaj poročal o srednjeveških razmerah, ki vladajo tod. Pomagalo je toliko, da niso tako zapuščeni kakor so mislili, in da so ljudje začeli spoznavati, da niso dolžni se slepo pokoravati duhovniški nasilnosti. Ta nasilnost presega časih vse meje in se mora javno ožigosati. Župnik v Gojzdu je pred kratkim svojevoljno naložil vsem posestnikom novo doklado. Zaukazal je, da mora vsak posestnik plačati eno krono naklade za mežnarja. Posestnik Tine Kladnik s Crne je bil mnenja, da župnik nima pravice, nalagati doklade in ko je prišel mežnar tirjat tisto krono, mu je Tine Kladnik ni hotol plačati. In mož jc imel prav, kmet že itak komaj izhaja, zlasti ker ga cerkev veliko več stane, kakor znašajo davki. Župniku se je seveda silno zameril, ker ima v fari moža, ki se upa odreči davek, katerega je naložil „božji namestnik" in ko so Kladniče-vega otroka na veliki petek prinesli h krstu, se je župnik maščeval. Ko je župnik prejel in spravil 60 kr. za krst, je vprašal, če je Tine Kladnik že plačal krono za mežnarja. Ko se mu je reklo, da ne, je župnik izjavil, da otroka ne krsti, da svoje dolžnosti ne izpolni. To je pravo pravcato i z silo vanje. Otroka so nesli nazaj v Črno. Naslednji dan se je župnik spomnil, da je vendar vec kakor čudno, da je obdržal plačilo 60 kr. za opravilo, katerega ni izvršil, in poslal je te krajcarje nazaj. Tine Kladnik je pa šel h glavarstvu in to je župniku ukazalo, da mora otroka krstiti. Zdaj se je župnik seveda udal in krstil otroka. To za vzgled, s kakimi nasilstvom se ravna s kmetom na deželi. Iz Velikih Lašč. V nedeljo, dne 6. t. m. po poludanski službi božji ostalo je, kakor navadno, v cerkvi več žensk in mož, da bi opravili pokoro, naloženo pri velikonočni spovedi. Kar nakrat nastopita kaplan in mežnar ter začneta ljudi poditi iz cerkve, češ, da morajo vsi vun in smejo ostati v cerkvi le device Marijine družbe. Ogorčeni so zapustili ljudje cerkev, katero so s svojimi žulji in tlako morali sezidati, in sosebno stare ženice in za Marijino družbo prestare in nesposobne tercijalke so se strašansko hudovale nad tem ravnanjem kaplana Jaketa. V cerkvi so ostale same devičarice s kaplanom, kateri je imel v cerkvi ž njimi pri zaprtih vratih nekako tajno »pobožnost«. Kakor se sliši, govoril je kaplan devičaricam največ O spolni nečistosti. Med devičaricami je polno članic, ki si celo upajo nastopati v beli obleki s svetinjico krog vratu. Barva nedolžnosti pri teh »devicah« vzBuja vselej občno veselost. Stariši devičaric so lahko ogorčeni nad takim počenjanjem, ko menda vendar smejo stariši devičaric slišati nasvete in nauke, katere daje duhovnik njihovim hčeram. Če pa je snov tem naukom tako delikatna, naj bi bil kaplan zbral devičarice v svoji sobi ali v veliki dvorani v farovžu. Domače in razne novice. Dr. Evgen Lampe pomiloščen. Na prošnjo dra. Evgena Lampeta za pomilo-sčenje je bil izdan naslednji odlok: Pr. 6 1.« Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z Najvišjo odločbo z dne 6 aprila 1902 izvolilo Najmilostljiveje dovoliti, da se dru. Evgenu Lampetu zaradi pregreška žaljenja časti pripojena kazen trimesečnega zapora premeni v globo tisoč kron, vzdržuje sodno kazen na zapor, ako globe ne plača. O tem se ob vrnitvi prilog obvešča c. kr. deželno sodišče vsled odloka c. kr. justičnega ministrstva z dne 8. t. m., št. 7455/2, v nadaljnje postopanje. C. kr. višje deželno sodišče IV. sonat. V Gradcu dne 11. aprila 1902. — Gleispach 1. r. — Z Dunaja se nam poroča, da je cesar zajedno tudi g.Andreju Gabrščku v Gorici na ovadbo dra. Andreja Gregorčiča prisojeni zapor premenil v globo. Vzor mladeniških družb je gotovo ona pri Sv. Juriju ob Taboru na Štajerskem. — V zloglasnem amfiteatru, ki ga je sezidal župnik Zdolšek, so priredili fantje mladeniške družbe predstavo »Kralj Herod«. Pred predstavo je navduševal bojevito fante vranski kaplan Evald Vračko. Po predstavi je bila, kakor običajno, pijana vsa družba. Začel seje krvav pretep z bikovkami in iz žic spletenimi vrvmi. Ponoči pa so kazali fantje svojo oliko s tem, da so kleli, pridusali se in sakramentirali tako skozi vas, da je bilo vse po koncu. Vso stvar ima seveda že <3. kr. žandarmerija v rokah in gotovo ne odide nobeden zasluženi kazni. Čudimo se le, kako jo mogoče, da sploh olikani ljudje hodijo gledat te predstave pijanih pretepačev na katoliški podlagi. Novi tržaški škof. — Monsignor dr. Nagi je torej imenovan škofom v Trstu. Nagi je Nemec po rojstvu in — kakor se nam zatrjuje od strani, ki dr. Nagla iz Rima dobro pozna — tudi po mišljenju. Zmožen je seveda italijanskega jezika; slovenščina, jezik večine prebivalstva tržaško-koprske škofije, mu je popolnoma tuja. Nagi je menda prvi Nemec, ki zasede tržaški škofijski sedež. Zadnji škofi Ravnikar, Legat, Dobrila, Glavina in Šterk so bili vsi Slovani, oziroma Hrvatje, kar pa Glavino in Šterka ni oviralo, da sta delala Slovencem in Hrvatom velike krivice. Oficiozno se poroča, da se dodeli dr. Naglu za slovenske vernike pomožni škof (koadjutor). Ako se to sploh zgodi, česar pa ne verjamemo, bo to samo formalnega pomena. Pravi gospodar škofije bo dr. Nagi, a če je to resnično, kar se nam poroča, morajo biti Slovenci tržaške škofije pripravljeni na slabe čase. Anarhisti v črnomeljski cerkvi. Pred nekaj dnevi je stal cerkovnik črno- meljske farne cerkve Matija Janko pred kazenskim sodiščem v Novem mestu zaradi pregreška §. 303 in prestopka §. 431 k. z. V cerkvi je ta mežnar kakih 30 fantov pretepaval. Kakor so prjče izpovedale, so bili fantje mirni. Ni bilo vzroka, da kor-poral s palico nastopi. A mežnar je hotel, da se fantje podajo izpod kora k oltarju. Mej pretepavanjem fantov je kapelan s prižnice glasno rekel: »Le udri po njih, udri!« Več ljudi je zaradi tega ravnanja godrnjalo in cerkev zapustilo. Mežnar je še tedaj pretepanje nadaljeval, ko so mu odrasli možje velevali, naj miruje. Državno pravdništvo je tožilo. Drž. pravdnika sub-stitut g. Kessler je zastopal obtožbo, doktor Sušteršič je pa cerkovnika zagovarjal G. drž pravdnik je karal, da se v cerkvi kaj takega dogaja. Dr. Sušteršič mu je odgovarjal, da se drž oblast nima mešati v izvrševanje disciplinarne oblasti cerkvenih organov ter rekel, da nosi drž. pravništvo stakimi obtožbami anarhijo v cerkev. Sodni dvor je obsodil M. J.*nko zaradi pregreška § 303. in prestopka § 431 k. p. na 14 dni zapora. To bilježimo zaradi tega, ker dr. Šusteršič te pravde ni objavil v svojo glorifikacijo v »Slovencu«, pa tudi ni pretil g. Kesslerju, da mu bo vrat zlomil, kakor je to storil v slučaju Sta-zinskega »On« hoče menda v tem slučaju biti mehkeji, prizanesljiv in neče svoje velikanske moči v justici porabiti, dasi se »nosi in zagovarja po drž. pravdništvu anarhija v cerkev«. S>ij ni tako grozno trdega srca ta vsegamogočnež, kakor ga ljudje slikajo ! Pa še brezplačno — je zagovarjal ubozega mežnarja, izgubivši pol drugi dan zlatega svojega časa, ki je namenjen drugače molitvi in pogovorom ex kathedra s sv. Duhom! Klerikalni župan na Prema, Janez Dovgan je bil zaradi žaljenja g. nad-učitelja Avgusta Korbarja obsojen na 48 ur zapora. Zoper razsodbo je po dr. Brejcu vložil priziv, a ga zopet umaknil. Župan bo torej sedel in plačal ter se vbodoče varoval, žaliti zaslužne učitelje. Dr. Brejc pa se je zopet obogatel za eno blamažo več, saj je že lani pogorel, ko je preganjal gospoda učitelja Avgusta Korbarja. Celjsko nemštvo — se ruši. Piše se nam iz Celja: Nemški Celjani ne zdihujejo zastonj, da je nemštvo v Celju v nevarnosti; to nemštvo poka na vseli krajih in se je začelo podirati. V teku jed nega meseca so se porušile in so nehale tri imenitne nemške tvrdke. Trgovina z železjem Radakowits jc ponehala. Od tedaj, ko se jc vsled ekscesov zoper Čehe in Slovence osnovala narodna trgovina z železjem „Merkur", jc Radako\vits začel vse manj in manj prodajati. Slovenskih stranic ni bilo, odjemalci so izostali in pajek jc predel v prodajalni. Radakowitscvo zalogo jc prevzel drugi nemški trgovec z železjem Rakusch, kateri še nekaj prodaja, ker so še nekateri Slovenci in posebno Hrvatje tako ljubeznivi, da nosijo svoj denar možu, ki je imel takrat v Celju ,.komando", ko se je po celjskih ulicah Slovencem in Čehom s cepci in kamni dokazovala pristna celjska kultura. Pa tudi takih zaslepljencev, slovenskih in hrvatskih, postaja od dne do dne manj. Rakusch že šteje „glave svojih dragih". Tudi Prettner, imetnik staroceljske steklarske tvrdke, je čutil nakrat potrebo, ponesti na okrožno sodišče svoje ključe in izročiti sodišču svojo štacuno v oskrbovanje. In ni se se ohladil pečat, s katerim se je zapečatila njegova štacuna, že mu je sledil trgovec z mešanim blagom Jakovvitsch. In sedaj prihajajo še ljudje, ki čujejo travo rasti, trdeč, da se jim v tihih nočeh dozdeva, kakor da še pri štirih do šestih drugih nemških hišah tramovi pokajo. Da, Slovenci nočejo več zahajati v nemške štacune, iz Berolina pa tudi ni kupcev v Celje. Pravi se, da podgane prve zapuščajo ladjo, ki se potaplja. Če se smemo držati te primere, moramo reči, da je ena velika podgana pred kratkim že zapustila celjsko nemško ladjo: odvetnik dr. Mravlak se je preselil v Maribor. Slabo znamenje! Nemško Celje je res v nevarnosti — sv. Bismarck pomagaj, dokler jc čas. Občinske volitve v Devinu. Prijazni Devin na jezikovni meji mej Slovenci in forlani je že dolgo vrsto let torišče hudih bojev. Lahoni naskokujejo Devin z vso silo in »Lega Nazionale« je tam ustanovila svojo šolo. Ko so bile povodom umora cesarice Elizabete v Devinu demonstracije, so Lahi mislili, da je Devin že njih. Gotovo se čitatelji še spominjajo, kako se je takrat godilo narodnemu županu devinskemu in vrli učiteljici devin-ski. Toda tudi ta poskus se je izjalovil, kakor vsi poznejši. Te dni so se vršile nove občinske volitve. L^ki so napeli vse silo, a vzlic temu, da so potrošili mnogo denarja in vjeli dosti nezavednih Slovencev, so vendar propadli. Slovenci so zmagali v vseh treh razredih in če pogledajo na sinje morje, ki jim leži pred nogami, lahko s ponosom zapojo: Buči morje Adri-jansko, tukaj vsaj si še slovansko ! Volitve v okrajno bolniško blagajno za občino Kranj so se izvršile v nedeljo, 14. aprila povsem mirno. K«»r j» deželna vlada odločila, da imajo volilno pravico le oni, ki so bili z dnevom razpisa volitve člani blagajne, in da pozneje priglašeni ne pridejo v poštev, klerikalci niso mogli več vganjati takih neumnosti, kakor pri volitvi, določeni na 2. marca. Vedeli so prav dobro, da pri normalnih razmerah ničesar ne opravijo, zato so vrgli puško v koruzo in se volitve sploh niso udeležili. S tem je končana ta zadeva, ki je pro-vzročila toliko nepotrebnega vriša. Blami-ral se je Koblar, ki je zasnoval ves načrt za naskok na okrajno bolniško blagajno in še bolj se je blamiral ožlindrani Susteršič s svojo smešno interpelacijo v državnem zboru, ubogi Pavšlar je pa moral plačati stroške za to smešno komedijo. Politično zboro van je na Štajerskem. V nedeljo 20. t. m. priredi »Slovensko kmetsko društvo« v Šmarju pri Jelšah javno društveno zborovanje. Na dnevnem redu je tudi celjsko vprašanje. Mlekarski in sirarski zadragi v Logatcu je poljedelsko ministrstvo za napravo novega zadružnega poslopja dovolilo podpore 10.000 kron. Samomor. Dr. Franc Šumer, odvetniški koncipijent v Ljubljani, rojen v Št. Vidu pri Šmarji na Štajerskem, je v soboto 12. aprila 1902 na Zidanem mostu naglo preminol, star šele 28 let. Zginil je z njim mož, katerega je vsakdo, kdor je imel priliko z njim občevati, radi njegove odkritosti in duhovitega humorja, čislal in spoštoval. Zbog svoje energije, katero je v veliki meri posedoval, premagoval je vse ovire in te/koče, ki so se mu nezasluženo stavile na potu življenja — nje-: ^ov značaj pa, ki ga jo vsakemu omilil, ostal je pri tem kristalno čist. Navdušeni njegov nastop za svoj rod je bil redka izjema. Imel je vedno odprte roke in odprto srce za svojega blMnjika — večkrat v svojo škodo. To v tolažilo vsem, kate-Tim ga je kruta usoda z nemilo svojo roko iztrgala iz njihove srede, blaga duša dr. Šumrova pa počivaj v miru, katerega je v življenju iskal; — mogoštevilni znanci in prijatelji njegovi na vseh krajih domovine ga bodo gotovo pogrešali, pogrešala ga bo pa tudi domovina, kateri bi za-mogel s svojim znanjem in delovanjem mnogo koristiti. Pokoj njegovi plemeniti duši — s svojim življenjem si je postavil lep spomin! O smrti pokojnikovi se nam poroča z Zidanega mosta: G. dr. Šumer je bil prišel v petek ponoči sem in je tu ostal v čakalnici do jutra. Potem je odšel na bližnji hrib, od koder je lep razgled. Okrog 10. ure je neki delavec čul na hribu strel. Šel je tja in našel dra. Šumra mrtvega. Pokojnika so prenesli v mrtvašnico v Loki pri Zidanem mostu. Senzacionalno are to van je. L j ubijan ska policija je aretovala nekega majorja v pokoju, ker je baje 10- do 141etna dekleta vabil k sebi in ž njimi nečistosti uganjal. Hnde — obsodbe. V Trstu se vršijo obravnave proti onim, katere so aretirali v usodepolnih dneh 14. in 15. ffebruvarja letos. Medtem je bil tudi mladi mož Karol Trošt iz Podrage, obtožen, da je 15. februvarja metal kamenje na vojake, ki so stali proti cerkvi Sv. Antona novega-Letelo je kamenje na vojake, in aretirali so Trošta, ker so vojaki trdili, da je on metal kamne. Trošt je pri obravnavi rekel, da ni storil ničesar, pač pa da je šel proti vojakom v nadi, da tako pride naprej, kamor je hotel, češ, vojaki ne bodo ovirali mirnega človeka, ko gre po svojem delu. Kot priče so bili 3 vojaki, izmed katerih je eden trdil, da je Trošt metal kamenje, drugi, da bi bil on, tretji pa le, da se mu zdi, da je bil on. Predno so aretirali Trošta, so slutili vojaki, da meče kamenje neki človek, oblečen v rudečkast »loden«, ali Troštov »loden« je bil siv, na kar je opozarjal tudi zagovornik. Trošt je človek, katerega je opisal njegov principal kot ijako mirnega in vestnega, in policijske informacije se najboljše. Sodnija ga je obsodila na 18 mesecev trde ječe! Trošt je družinski oče. — Ljubensko porotno sodišče na Gorenjem Štajerskem je obsodilo tri tatinske lovce Adama, Pendla in Hoferja, ter je dobil prvi 6'/*, •drugi 5 in zadnji 2Va iQta težke ječe. Talijo za rešitev življenja v znesku 52 kron 40 vin. je deželna vlada pripoznala gostilničarju in mesarju Fr. K m e t i č u v Svibnu, ki je z nevarnostjo za lastno življenje rešil 8letnega Josipa Hepovža iz ognja. Delavske razmere na Reki. Štrajki so se že polegli, zato pa primanjkuje dela. Ladjedelnica Havald & C. je zaprta, ker je ogrska vlada odrekla dosedanjo subvencijo 20.000 K. Na ta način je prišlo ob delo in zaslužek 1000 oseb, Župnik — obsojen. V Monako-vem je bil obsojen te dni župnik Matija <*raf iz Oberaltinga na 2 in pol leta ječe. >>>>>>>>>>>>!♦>>>> •♦:♦>>•♦•♦•♦•♦ Pomagajte si do mlinov brez vode! R. A. Smekal tovarna za gasilne in gospodarske stroje ponuja posameznikom ali občinam mline na motor brez vode ali na na ročno moč pod povoljnim! pogoji. Intotako vse gasilne in gospodarske stroje. Roba solidna « garancijo. Tedaj na noge tam, kjer ni vode in mlinov! Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. £»588888(3 (278-10) 8ii>|i sel^undarij deželne bolnišnice in a^tent peredni^ega in ženskega cddell^a 2)r* med. Svati dražen ordinira dcpcldan cd pel 9. dc pel 10. are in popoldan od 2. dc 3» tire v Cjubljani Uolfove ulice št. 12, l. nadstropje. ,,,, Rezervni zaklad: okroglo 350.000 kron. Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov kron. estna hranilmca ljubljanska na Mestnem tirgT* zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure do-poludne in jih obrestuje po 4°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaracunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev. ffST} Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kf. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. ""£30 (13-15) vAj&s;...... Bo- TJ**. f ^f: f $$$$ Jfi ^JV Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« v Ljubljani. 668558648^2756