Katollšk cerkven lis«.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXI.	V Ljubljani 3. vel. travna 1878.	List 18.
Posnetek
okrožnice sv. Očeta Leona XIII od 21. mal. travna 1878.
Sv. Oče Leon XIII so ravno na veliko noč dali slavno okrožnico (encikhko) do vsih patrijarhov, perva-kov, nadškofov in škofov vesoljnega sveta Razdeliti se d& to za celi svet imenitno pisanje v tri dele. V 1. se naštevajo zla in hujave, ki pekli jo sedanji svet sploh, in posebej Italijo; v 2. se razodeva vir teh nadlog in njih vzroki; v 3. ne pojasnil jejo naj izdatniši pomočki, da bi se narodi ozdravili po Božjem usmiljenji. Mislimo, da za občinstvo bo ložej razumljivo, ako damo za zdaj le samo posnetek, in ne prevoda od besede do besede. Vesoljni pastir pišejo:
Častitljivi Bratje! Pozdrav in apostoljski blagoslov. Po nezapopadljivem Božjem sklepu smo povzdig-njeni na verhunec apostoljske moči, če tudi nevredni, in gnala nas je zdajci potem silna želja s pisanjem se do Vas oberniti, da Vam svojo priserčno ljubezen naznanimo, pa tudi, da Vas, ki ste z Nami poklicani na skupni boj sedanjega časa, za Cerkev Božjo in duš zveličanje, za ta boj poterdimo.
Zakaj precej v začetku Našega naj višega pastir-stva je pred nami žalosten pogled nadlog, ki tarejo človeški rod od vsih strani, in ta so: daleč razširjeno prekueevanje naj viših resnic, ki so podlaga človeškega družbinstva; prederznost tistih, ki nobene opravičene oblasti ne terpe, iz česar izhajajo notranje borbe in kervave vojske; zaničevanje postav, ki gospodujejo nad nravo (čednim življenjem) in pravico branijo: neizrečena pohlepnost po minljivih rečeh in pozabljenje večnih, kar gre do tiste besnosti, v kteri se jih toliko končA samih sebe; nespremišljeno gospodarjenje, zade-govanje, spodmikanje občinskih dobrot; nesramnost tistih, ki so naj huisi goljufi, pa se štulijo ko boritelji za domovino, svobodo in vsaktero pravico; poslednjič smertna kuga rogovilfkega rovarstva, ki do kosti zalezuje vse človeško družbinstvo.
Vzrok tega hudega je v necenjenji in v zameto-vanji svete in vzvišene oblasti sv. Cerkve, ktera je po Božjem povelji postavljena nad človeški rod in je bramba in varstvo vsake postavne oblasti. To vedč sovražniki očitnega reda, torej Cerkev s toliko togoto napadajo, da bi pretresli podlago človeškega družbinstva. Zato Cerkev psu jejo, obrekujejo, zavidajo, sovražijo, češ, da je nasprotna pravi človekoljubnosti, njeno veljavo in moč išejo vsak dan z novimi ranami oslabiti, in prekucniti naj viši oblast rimskega papeža, kteri je še varh in besednik naukov večne resnice.
Od tod izhajajo objokovanja vredne, po naj večem delu dežel dane postave, ktere razdirajo božjo vstanovo katoliške Cerkve; od to 1 je zaničevanje škofovske oblasti in zaderžki, ki so nasprotni skazovanju duhovske službe; razganjanje cerkvenih redov, grabhenje premoženja, s kterim se živijo ccrkveni služabniki inubožni; od tod izvira, da odtegujejo iz cerkvenih rčk očitno naprave, ki so posvečene keršanski ljubezni in dobrodelnosti; od tod je neoberzdana prostost naukov v spisih in v besedi; ravno v tem času pa se pravica sv. Cerkve do nauka in izreje pri mladini po vsih potih žali in krati. Ravno na to meri tudi uzetje svetnega kntštva, ktero je Božja previdnost pred velik<> stoletji dala Rimskemu škofu, da naj bi prosto in brez prideržkov mogel skazovati moč, ki mu je od Kristusa podeljena v večno zveličanje narodov.	(Konec nasl.)
Slovesno kronanje podobe Mase ljube Gospe presv• Serea v Smarjeti na Dolenjskem.
Ko me je Bog, v svoji nam skrivni previdnosti odločil, oskerbovati faro sv. Margarite, kjer sem poprej že dvakrat pastiroval, in sem pred tremi leti to težavno pa preimenitno delo prevzel, je bila moja perva skerb, da sem vso faro izročil varstvu mogočne Kraljice nebes in zemlje. Kmalo o začetku sem svojim Sraarječanom omenil, da bi dobro, lepo in koristno bilo, da se vsi, mali in veliki, zapišemo v bratovšino ..Naše ljube G">spe presv. Serca". In res! vsa fara je bila hitro zapisana v to prelepo družbo.
Imel sem pa serčoe, vender tihe želje, da bi kako postavil v zapušeno cerkev podobo ,,Naše ljube Gospe presv. Serca". Nikomur nisem teh misel in želja razodel; večkrat pa sem op minjal aebi izročene, naj se v vsih potrebah in stiskah obračajo z otroškim zaupanjem k „Naši ljubi Gospej presv. Serca", ki ima s svojo materno prošnjo tako veliko moč do presv. S^rca Jezusovega, ki je studenec vsih milost in dobrot.
Pozno na jesen 1S7G dobim po pošti iz Ljubljane meter veliko podobo „Naše ljube Gospe presv. Serca" s pismom, da neka žena mi pošlje to podobo ter želi, da jo v farno cerkev kam postavim. Ta žena, ki noče imenovana biti, je veliko pripomogla k naši slovesm sti. Bog ji obilno poverni na prošnjo ,,Naše ljube Gospč presv. Serca"! Kakor sem se tega razveselil, sem se pa skoraj da nekoliko prestrašil, k^ je bilo zapisano na zaboju, da podoba velj& do 50 gl. in je preveč poveršno izdelana. Posrečilo se mi je, da je podobar nazaj vzel
svojo podobo, in sem delo izročil dragemu, tudi domačemu delavcu. Dobil sem toraj drugo podobo, če tudi ne izverstno, vender čedno in bolji kup. — Ali zdaj pride druga opovera. Podoba „Naše ljube Gospč presv. Serca" z Detetom pred seboj, pri nogah, je bila med tem časom cerkveno prepovedana, ker so se nekteri nad njo spotikovali. Nisem je smel v očitno češenje v cerkev postaviti. Kaj pa zdaj ? Mislil sem si, kaj mora to biti, da so pri tem take zadrege in zdelo se mi je, da nimam tudi rea nobenega pripravnega, zadosti ozalj-šanega prostora za tako podobo v farni cerkvi. Podoba mora biti zopet nova, toraj že tretja. To mi je rodilo drugo misel, da podoba mora biti lepši in kraj za njo pristojniši pripravljen; in začel sem ugibovati, kdo bi mi to podobo vender doati lepo napravil; ker tudi druga mi res ni bila za voljo.
Med tem časom smo popravili marsikaj po cerkvi. Vso zapušeno kapelo sv. križa smo prenovili, postavili smo v njo čeden misijonski križ, kaj lepo napravljene nove svečnike, čisto novo spovednico, za vssko škofovsko cerkev pristojno, na drugo stran čeden kerstni kamen. (To sta mi napravila mizar Janez Poglajen in njegov sin, podobar Karol Poglajen, ktera zavoljo natančnosti v delu in tudi kolikor mogoče nizke cene z dobro vestjo lahko priporočim.) Zdaj mi je še čedno zmalal vso kapelo podobar Janez Pintar. Znani podobar Kamniški, Matija Ožbic, pa mi je vložil lep cementni tlak, postavil zares lepo menzo, ki se od resničnega marmorja težko loči, verh kapele pa mi pripel umetno, isverstno rozeto iz gipsa. Letos pa smo po vsi cerkvi položili lep tlak a cementnimi plošami. (Ožbičevo delo, ako je skerbno vloženo, je zares lepo.) Posebno ae je skazal steklar Neubauser v Inomostu na Tirolskem, ki je napravil izverstno izdelano okno v to kapelo.
In tako je bil pripravljen kraj za podobo „Naše ljube Gospč presv. Serca", ker drugod v cerkvi ni primernega prostora za to.
Ko sem okno dobil iz Tirolov, sem si mislil, kar mi je tudi moj poaebni prijatelj poterdil, da is Tirolov vse izverstno pride, kaj, ko bi še novo podobo tudi tam naročil? In tako sem tudi storil. Pa se tudi ne kes&m. Podobo mi je prav lepo napravil g. Adolf Vogl v Inomostu. Ker nimam več prostora, je le 90 cntmtr. visoka in velji samo 45 gld. Vaakemu dopade. Za ta altar sem dobil iz Rima tudi privilegij za zmiraj.
Ko je bila podoba naročena, sem svojim farmanom v misel vsel, kako drugod podobo „Nase ljube Gospč presv. Serca" slovesno in očitno kronajo, in sem željo rasodel, kako rad bi tudi jaz Mariji Devici to čast skazal, da bi mi to podobo, če tudi ne tako imenitno in veličastno, vender spodobno in za nss lepo kronali. Nato so mi začele žene nositi darov za krono Marijno, dekleta pa za krono Jezuškovo. Tudi šolarji niso zastali. Imel sem kmalo toliko darov, da sem naročil čedne krone v Ljubljani. Otroci so mi toliko zložili, da imajo posebej 9 žlahtnih kamnov v mali kronici Jezusovi.
Imel sem toraj lepo podobo in drage krone, v ktere je bilo vkovano zlato in srebro, v ta namen darovano.
Kako in kdaj pa zdaj slovesno kronanje napraviti ?
V Rimskem mestu je 120 Marijnih podob slovesno kronanih. Nektere teh predragih in prelepih kron sem sam vidil. Na Kranjskem nisem bral nikjer od take slovesnosti, akoravno je več Marijnih podob lepo in drago kronanih. Ako vč kdo za kaki taki popis, bi gotovo vstregel, če ga priobči. Bral sem, kako so 8. okt. 1873 slovesno kronali podobo „Naše ljube Gospč presv. Serca" v lasoudonu na Francoskem, kjer je sačetek te podobe in te bratovšine. Bilo je nad 30.000 romarjev pričujočih.
— Še tisto leto je bilo tako kronanje v Sittard-u na Holandskem. — Kako imenitno je bilo kronanje 24. oktobra 1874 v Inomostu, kjer je bilo 9 škofov in do 40.000 ljudi! — 13. febr. 1876 so kronali Marijno podobo v Dubrovniku na Dalmatinskem. — Čez vse slovesno pa je poslanec sv. Očeta Pija IX kronal podobo Marijno v Lurdu 2. julija 1876, kjer se je zbralo nad 30 škofov (2 celč is Amerike) in do 150.000 ljudi.
Ko popis teh slovesnost prebiram, mi upada serce. Kje pripomočkov dobiti, da bi le kaj malega storiti zamogel? Zares prederzna je bila ta misel, da bi slovesno kronali našo malo podobo. Nisem si upal o tem dosti govoriti, ker vedel sem, da bom zadel na razne opovere. Pa zdihoval sem k Naši ljubi Gospej presv. Serca, naj mi ona, ki je mogočna, pomaga; jaz bom storil, kar bom mogel.
Treba je bilo še poprej vso zapušeno cerkev osna-žiti. Napravili amo čisto novo kamnito obhajilno mizo, kamniti tlak v prezbiterijo; ko je bil tudi po vsi cerkvi lep tlak zdelan, smo cerkev pobelili, okrog cerkve po-snažili in poravnali; nato sem v praznik Marijnega oznanjenja v veselje celi fari naznanil načert ali red, kako mislim to slovesnost — kronanje podobe „Naše ljube Gospč presv. Serca" — obhajati. In sicer tako le:
Po odpravljenih marsikterih zaprekah sem odločil za to alovesnost velikonočni ponedeljek. Tri reči sem priporočil svojim farmanom.
1.	Zunanje počeševanje. Za to sem napravil ta-le red: Veliko nedeljo popoldne ob 4 slovesne, pete litanije Matere Božje z blagoslovoma. Ob 8 na večer slovesno zvonenje celo uro po vsih cerkvah domače fare. In takrat med atreljanjem zažgemo vesele krese po vsih gričih. Domača vas je do 10 razsvitljena. Velikonočni ponedeljek ob 2 slovesno zvouenje po vsi fari celo uro. Ob 4 se začnejo ss. maše. Ob 5 duhovno opravilo s kratko pridigo. Ob 10 posebna pridiga za kronanje; potem velika sv. maša. Po sv. maši blagoslov podobe, slovesna procesija s podobo in poslednjič kronsnje z zahvalno pesmijo.
2.	Duhovna krona je drugo, kar sem priporočil svojim ovčicam; to je, da darujmo zraven drazih kron „Naši ljubi Gospej presv Serca" tudi svoje serca; da si jo izvolimo vnovič za kraljico naših sere. In da bo ona ta dar toliko raji sprejela, očistimo svoje serca v zakramentu sv. pokore in se sklenimo z njenim nebeškim Detetom v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Da bi to vse lepše opravili, priporočujmo se še posebej Naši ljubi Gospej presv. Serca; molimo ta čas kaj več in velikonočno nedeljo ob 8 zvečer v cerkvi molimo sv. rožni venec; in tudi po hišah tako.
3.	Demantna krona pa je bilo tretje, kar sem priporočil vsim. To krono pa tako-le pletimo. 4 tedne smo imeli še do tega godovanja. Zato sem priporočil, da ta čas kaj več molimo, kaj bolj se zatajujmo in kaj več dobrega storimo; in da vse te dobre dela, pa tudi ves zadostivni sad vsih svojih dobrih del prinesimo v dar „Naši ljubi Gospej presv. Serca", s ponižno prošnjo, naj ona vse to razdeli ta dan med tiste uboge duše v vicah, ktere od nas še pomoči pričakujejo, ali ktere bi ona naj raji iz strašnih muk rešila. — Tudi naj svoje ranjce v to bratovšino zapisati dajo, da se naših molitev vdeležijo.
Hitro, prehitro so pretekli ti 4 tedni. Začelo se je bližnje pripravljanje.
Milostljivega vis. čast. g. knezoškofa sem prosil, da bi blagoslovili naše drage krone, in radi so to milost skazali. Prosil sem tudi, se ve, privoljenja za slovesna procesijo in kronanje. In prav zares sem se razveselil pisma, v kterem mi to privoljenje milosti ji vi g. škof lastnoročno sporočajo. »Velikonočni ponedeljek želite
obhajati slovesnost kronanja (mi pišejo). S pričujočim listom Vam izrečem svoje dovoljenje. Opravljajte slo vesnost tako, da bode služila v poterjevanje vere, v povišanje časti Marijne in pospeševanje zatajcče ljubezni. Naj se ljubezen do Boga in do bližnjega, pokoršina do cerkvenih in svetnih oblasti; ponižnost, čistost, krotkost, dobrotljivost, treznost, zatajevanje in vse druge kreposti v sercih Vaših farmanov zmiraj bolj in bolj vterjujejo! Naj otroci, mladenči in deklice, in od-raseni vedno rastejo v strahu Božjem! Blagoslov Božji bodi nad Vami vsemi!"
Ko sem to svoji fari naznanil, je prešinilo resnično veselje vsa serca. Vsi so se prizadevali povikšati to godovanje. Mladenči so preskerbeli smodnika več kot pol centa (da se je prodajavec branil ga toliko dati, misleč ne mara, da bomo punt vzdignili). Pripravili so 19 mlajev, ki so bili okinčani večidel vsi z zastavami cerkvenih in slovenskih barv. Tudi župan je postavil dva velikanska mlaja z enakimi zastavami. Dekleta pa so napletle zares lepih vencev iz rujavega, zelenega in sivega mahu toliko, da smo znotraj vso cerkev pre-pregli z njimi in jih zunaj pred cerkvijo navezali po steni in po mlajih. Pripravili smo kraj blagoslova zunaj cerkve na pokopališi nekoliko zvišano pred lepim velikim križem (to lepo podobo je napravil podobar Štefan Šubic iz Poljan). Tudi tu je bilo po križu in po mlajih polno vencev. Okoli križa in na mizo pred križem smo postavili velike oleandre. Iz visokega turna so vihrale tri velike zastave. Iz line v lino so bili napeljani debeli venci iz beršlina in zimzelena (pušpana) ; pred vratami na pokopališe stojite dve velikanski jagnjedi. Med te visoke drevesa je bil pripet lep napis: „Naša ljuba Gospd preBV. Serca, prosi za nas"; in na drugi strani: „0ešena bodi Kraljica nebeška!" — z lepo krono na verhu.
Veliko nedeljo ob 8 zvečer je gorelo čez 50 kresov, ki so daleč ok^li oznanovali naše veselje, in mož-narji so veličastno odmevali med slovesnim zvonenjem po hribcih in dolinah.	(Konec nasl.)
Pervo srelo obhajilo*
(Konec.)
Naj dodamo tu še, kako se po pervem sv. obhajilu z otroci ponovi kerstna obljuba po navodu iz novega „obrednika" djakovske škofije, prej pa še vtaknemo apostolske besede škofa Strosmajerja za vvod pri omenjeni knjigi, kjer on tako-le lepo in ginljivo piše o pervem svetem obhajilu:
„Pri izobraženih narodih se povsodi perva spoved in pervo obhajilo deli mladosti na slovesen način, tako, da ji spomin na te slavne in svete obrede večno ostane v sercu in duši. Bil sem večkrat v Rimu in enkrat v Parizu nazoč pri pervem obhajilu mladosti. Verjemite mi bratje, da sem bil pri vsaki taki priliki tako ginjen in presunjen, da sem se čutil kakor prenesenega s tega sveta na oni bolji svet, o kterem je Jezus govoril pri sveti svoji zadnji večerji, ko je rekel: „Amodo non bibam amplius de hoc genimine vitis, doneč illud novum bibam in regno patris mei." Zdelo se mi je resnično, da se nahajam v raju nebeškem in skupaj z nedolžno mladostjo pred obličjem in bitjem božjim pijem pre-čudno in skrivnostno pitje, o kterem Jezus gori govori. Nikdar se mi iz spomina ne izbriše vtis, ki sem ga občutil pri tej priložnosti v pariški cerkvi. Cerkev je ozaljšana, kar je mogoče, lepo in okusno. Oltar ves v evetu. Mladež a starši in prijatelji v svečani obleki. Cerkev je natlačena. Duhovnov je mnogo število. Naj
stareji in naj bolj veličastni med njimi stopi na prižnico in začne govoriti o sveti skrivnosti oltarni — in o sreči in časti onih, ki vredno in dostojno prejmejo Jezusa v svojo dušo. Moram reči, da aem se do sitega naplakal, poslušajoč tega častitljivega duhovna, kteremu je duša očitno do pervega njegovega obhajila pa ves čas do takrat ostala bela kakor sneg, dasiravno mu je bela tudi glava. Stokrat sem tačaa izdihnil: Oh! zakaj -e ne deli tudi pri nas pervo obhajilo tako častitljivo? Tudi naš svet je odkupljen z isto dragoceno kervjo Jezusovo, in Jezus, ne samo, da je danes, jutri in vekoma, ampak on je tudi povsodi eden in tisti, poln milosti, resnice in ljubezni proti vsakemu ljudstvu in narodu. Na nas je ležeče, bratje, da tisto pravično željo vsaki v svoji du-hovniji vstanovimo in zvesto ohranimo. Zato vas prosim in v Gospodu velevam, da naj se odslej povsodi po naši škofiji deli pervo av. obhajiio mladosti na naj boij slovesen način, kolikor je mogoče pri naših okoliščinah. Izveršilo se bo, mislim, nojbolj pripravno, ako se v svojih okrogih posvetujete, kdaj in kako bi se to naj bolje rjodilo. Očitno je pa, da ima taka slovesnost samo ondi ceno, ako se prej mladež z vso mogočo skerbnostjo podučuje in napotuje, kaj je sveta spoved in kako jo je treba opraviti, da nam bo v resnici zaloga milosti in novega življenja; kaj je nadalje sv. obhajilo, koga v njem prejmemo, in kako imamo Bogu in Odrešeniku našemu pripraviti mesto v svoji duši. Samo v tem slučaji postane svečanost pervega obhajila svet spomin, ki spremlja človeka do konca življenja in ga opominja na dolžnost, da mora pripraviti v sebi vredno prebivališče svojemu Bogu v čistosti in neomadežnosti duše svoje."
Opustivši dalji navod k tej slovesnosti v ,.obied-niku" poglejmo le še zadnjo njegovo točko, namreč, kako naj spremi duhovnik obhajance na koncu aveča-nosti h kerstnemu kamnu, in naj, razverstivši jih okelo, tako-le ponovi ž njimi kerstno obljubo:
Dragi otroci! ko ste prišli na ta svet, vedite, da ste bili tukaj keršeni. Pri ti priliki ste se zavezali in obljubili, da hočete verovati vse, kar nam je Bog razodel in kar nas katoliška cerkev uči, ter da hočete vestno izpolnovati svete Božje zapovedi. Vi Be tega ne spominjate, ker takrat ste bili še zelč majheni. Tudi vi onih obljub niste izrekli s svojimi lastnimi ustmi, ker še niste mogli govoriti; a namesto vas storili so to vaši botri. Sedaj pa, ko ste porasli, in prišli k pameti, ponovite sami to, kar so v vašem imenu obljubili vaši botri. Pazite na vprašanja, ktere vam bom stavil, in nanje vsi skupaj glasno odgovarjajte, da vas okolo-stoječi lahko slišijo.
Duhoven. Ali hočete tedaj, ljubi otroci, p< no*.iti obljube, ki ste jih naredili pri sv. kerstuV
Otroci. Hočemo.
Duh. Ali se odpoveste hudobnemu duhu?
Otr. Odpovemo se.
Duh. In vsem njegovim delom V
Otr. Odpovemo se.
Dub. In vsem njegovim zapeljivostim?
Otr. Odpovemo se.
Duh. Ali verujete v Boga Očeta, vsegamogočnega stvarnika nebčs in zemlje?
Otr. Verujemo.
Duh. Verujete v Jezusa Kristusa Sina njegovega edinega, Gospoda našega, kteri je bil rojen in je terpel ?
Otr. Verujemo.
Duh. Ali verujete v sv. Duha, sveto katoliško cerkev, občestvo svetnikov, odpušanje grehov, vstajenje mesa in večno življenje?
Otr. Verujemo.
Nato naj jim pod& duhoven belo oblačilce, ah na-
mesto njega bel robec (rutico), da :e ga dotaknejo, ter jim govori:
Ta bela obleka pomeni nedolžnost in čistost življenja. Nedolžni ste, ako niste se nikdar smertno grešili. Blagor vam, ako to svojo nedolžnost neskaljeno do smerti obranite, tadaj bote labko in gotovo prišli v nebesa. Prejmite tedaj belo obleko in neslte jo neoskrunjeno preo sodnji stol Gospoda našega Jezusa Kristusa, da dosež«*te večno življenje.
Potem naj poda vsakemu gorečo svečo, rekoč:
Ta goreča sveča pomeni Jezusa Kristusa, ki je luč sveta, in ki je • svojim svetim naukom razkropil te m o te neznanstva in krivoverstva. Vi ste tako srečni, da ste v njegovo ime keršeni, in da poznate njegov sveti nauk. Spoznavajte serčno ta Jezusov nauk, ter živite po njem, pa vam bo mili Jesus na smertno uro s vsemi svetniki prišel na t>«moč in vzel vas bo k sebi, v svoje rajske prebivališča. Vzemite tedaj to gorečo svečo in neomadežau ohranite svoj kerst: deržite se boijih zapov* d, da kadar pride Gospod na gostijo, ga sprejeti zamorete z vsemi svetniki v nebeškem dvoru, imate večno življenje, in živite na veke vekov.
Otroci. Amen.
(Tu bi e zamogla dati vsakemu otroku kaka podobica, ki kaže pervo obhajilo, s podpisom njegovega imena, dne in kraja, kdaj in kje je bil pervikrat obhajan. Podeiivši jim tako podobico, naj reče: Vzemite to sliko v spomin današnjega dne, hranite jo varno, in kadar jo pogledate, pomislite na pervo svoje sv. obhajilo, ktero ste danes prejeli. Večkrat prejmite ta an-geljski kruh in vedno tako sveto in pobožno, kakor danes.)
Slednjič naj jim duhoven reče: Vedite dobro, otroci moji! da je človeku mir Božji naj veči sreča in blagor na tem in na unem svetu. Tak m:r je prišel danes tudi nad vas in vživali ga boste tako dolgo, dokler bo Bog gospodoval v vaših sercih. (Ako se obhaja pervo obhajilo na belo nedeljo, se lahko doda: Na današnji dan je rekel Jezus apostolom: Mir vam bodi! Taisto tudi jaz vam danes rečem: Mir vam bodi!) Mir Božji vas je spremil semkaj, in Jezus, kterega ste danes pervikrat prejeli v svoje serce, bodi z vami vekoma. Pojdite tedaj v miru, io Gospod bodi z vami!
Otroci. Amen.
i z g teci i bogolfubnih otrok, iz mi h ca hov keršanstva•
5. Pija IX mlade leta.
(Dalje.)
Ne bom vam obširno popisoval, kako priden je bil tudi v Rimu, kako skerbno se je varoval slabe druščine, napačnega prijateljstva, kako je tudi tu napredoval v bogoljubnosti, pobožnosti itd.; vendar ene reči ne Miiem zaraolčati, kar se pripoveduje in se bo pripovedovalo, koder koli slovi Pijevo čednostno življenje.
V Rimu namreč jc sirotišnica imenovana „Tata Giovanni", v kteri se imajo zapuščeni in zanemarjeni dečki z delom iu podukom poštenega življenja privaditi. Vstanovil je to koristno napravo ubogi pa usmiljeni zidar Janez (Giovanni) Borgi. ki je umeri v začetku sedanjega stoletja. Ta polteni delavec je silno rad imel bolnike in revež«*: in če jim ni imel kaj dati, jim je saj stn-grl. k<>lik<»r je mog«;l. Neki večer pri procesiji neko l>r:it"\ -ine zapazi več razcapanih in umazanih dečkov, postopa«"«-v in p'»t« puh''V, kakoršnih sc posebno po velikih mestih na uli«uh nikdar nc zmanjka. V serce sc mu
zasmilijo. Berž jih nekoliko seboj vzame, pripravi jim doma posteljico, jim sprosi pri dobrih ljudeh čedniše obleke in skerbi, da se kakega dela privadijo. Kmali se mu pridruži še več druzih blagodušnih dobrotnikov duhovskih in svetnih, in s pomočjo takih dobrih sere je bila zagotovljena sirotišnica, ktera je za zmiraj prider-žala ime „Tata Giovanni", ker je Borgi vedno imenoval te sirote svoje otroke, oni pa njega sv jega očeta (laški „tata"). Papež Pij VI z veseljem odobrijo to napravo ter še sami kupijo za njo veliko palačo. Borgi je zdaj zmiraj krog hodil, in kjer jc zasačil kakega * zanemarjenega otroka na ulicah ali na cesti, precej je moral z njim. Ce je bil kje kak tak „zgubljeni sin", mu je bilo treba le reči: ,,Tata Giovanni" gre, beži! — in koj jo je potegnil. Kajti Borgi ni odveč rahlo prijemal raz-posajcnccv: in ktere jc v roke dobil, morali so redno moliti, redno delati in vsak večer svoj zaslužek točno donašati, dan za dnevom. Kolikor je Še časa ostajalo, se je obračal v poduk. In tako se je sto in sto sirot rešilo časnega in večnega pogina, tur taki niso zastonj imenovali blagega zidarja svojega ».očeta1.
Za to napravo je zvedel dijak Mastaj. Njegovo usmiljeno serce, ki jc še v otročjih letih bilo tako veselo, kadar je mogel darek za ubožce sprositi, ni mirovalo, dokler se ni pridružil onim usmiljenim, ki so po smerti n°pozabljivega Borgija za zapuščeno mladino enako velikodušno delali. Vsak dan je šel k ubožčekom v „Tata Giovanni", če je mogel le količkaj časa odter-gati od svojega učenja. Bil je tu kmali domači prijatelj, čedalje ljubši, v kratkem prav drugi „Tata Giovanni".
Ker je bil imenitnega, grofovskega stanu, zelo učen in priljuden, bi se bil lahko soznanil z naj imenitnišimi in naj bogatejšimi hišami, ki bi mu bile potem pripomogle k visoki časti in službi, kjer bi se bil lahko dan na dan raznoverstno kratkočasil. Pa med nesrečnimi bivati in jokajočim solze sušiti ga je bolj veselilo, kakor s srečnimi gostiti in radovati se. S tako vnemo in tolikim veseljem je podučeval in opominjal otroke, kakor bi ne imel druzega posla na svetu, in grofovski sin se je tako priserčno igral z beraškimi otroci doma in zunaj na prostem, kakor bi mu bile gosposke dvorane in bogate palače vse zaperte. Ob nedeljah popoldne, ko se je nekoliko shladilo, je navadno zahajal na tiste travnike, koder so njegovi ljubljenčki skakljali in se življenja veselili. In glejte — kako priprosto ginljivo! — tudi on gre med nje, leta ž njimi sem ter tje, se lovi in igra ž njimi in jim razdd vse, kar ima. Ni čudo, da so ga siroteji tako radi imeli in ljubili kakor svojega očeta.
Tako se je šolal nekaj lčt. Ali tako ni moglo dolgo ostati. Že v dvaindvajsetem letu je bil, pa se še ni bil za noben stan odločil. Njegova pobožnost, se ve, ga je nagibala do cerkvene službe, ali branilo mu je negotovo slabo zdravje: sam ni vedel, kam bi se bil djal. To je bilo za pobožnega, občutljivega mladenča neizrečeno žalostno in mučno: v svetni obleki je hodil, pa bogoslovja se učil. Kar naenkrat dobi veselje do vojaščine in prosi za sprejetje med častno papeževo stražo (Noblc-Garde). Ali je bilo to res pravo nagnjenje, ali je bila skušnjava, ne vemo; to pa vemo, da v Božji previdnosti je bilo drugač odločeno. Glede na njegovo bolehnost namreč se mu prošnja odreče. Le na besede Pija VII, ki so mladega gr< fa posebno radi imeli, se zapiše; toda čakati mora, da se sprazni kako častniško mesto. Pa drugač je prUlo: zanj med voj.-čaki ni bilo inesta. In ko Še to povčm, boste sprevidili, kar »cm malo prej terdil: da tudi bolezen je bila v njegov prid in po njem vesoljnemu svetu na korist.
Vsak večer jo hodil v ,.Tata Giovanni" : a i enkrat ga čakajo, čakajo — pa ga le ni. Ubogi siroteji so že
žalostni in klaverno sedejo k večerji. Kar obstane prazna kočija pred hišo. Kočijaš berž pokliče hlapca in pravi, da je vidil ležati na ulicah mladenča, ki se je čudno zvijal in kerčevito valjal po tlčh. „Zavoljo svojih konj, pristavi, mu sam nisem mogel pomagati; berž pojdite , da ga kak voz ne povozi!" Vratar zdajci vzame svetilnico in urno teče na omenjeno mesto, — in koga dobi? — Naš Mastaj je bil, božjast ga je bila spet vergla, in kerč ga je vil neusmiljeno. Precej ga prinest v sirotišnico in polože na ravnateljevo posteljo. Ko siro-teji zvedo, da njihov naj ljubši prijatelj leži nezaveden v hiši, vsi povprek prihitijo; vse ga hoče viditi, mu streči, se ga dotakniti.
Hitro se je po Rimu raznesla ta žalostna novica in prijatelji njegovi so bili neizrečeno žalostni, ker mislili so, da se mu je skazila vsa prihodnjost In res, tisti načelnik častne straže, ki ga na pervo ni hotel med svoje sprejeti, gre k Piju VII in zahteva, naj se zdaj izbriše.
Ljubeznjivi sv. oče hočejo to mladenču sami naznaniti, da bi se preveč ne prestrašil. Pokličejo ga k sebi. Ves v solzah pade papežu k nogam in zakliče: „Kaj mi je početi V Vse pota v življenje so mi zaperte, za-me ni srečne prihodnjosti, zgubljen sem!" Papež ga ljubeznjivo tolažijo, rekoč, da Bog lahko to nesrečo k dobremu oberne; le Njemu naj se popolnoma izroči, in Ga prosi, naj stori iz njega kar hoče! Tako ga dalj časa tolažijo in k priserčni molitvi opominjajo ter prijazno pristavijo: „Bog ni nikdar gluh za takošno molitev. Bog Vas ljubi, On Vas bo uslišal! On Vas bo uslišal, zlasti če Marija, ki je tudi Vaša Mati, ktere ime imate, svojo prošnjo z Vašo združi! K Njej se zate-cite!"
Kakor prijetno hladilo so šle te besede mladenču do serca in čutil je, kakor bi mu bili dve debeli kaplji na čelo kanili. V tem trenutku je imel občutke, kakor se nikdar pred ne. Spomnil se je na sv. Pavla čudoviti padec. Jel je premišljevati, če tudi njemu ni kak glas govoril, ko je bil na ulicah padel. Večkrat je Piju VII roko poljubil in odšel potolažen, ves drugačnih misli.
(Konec te dogodbe prih.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
U Ljubljane. (Druga obletnica Vincenške družbe v Ljubljani.) Lepo število družnikov sv. Vincencija z milg. škofom na čelu se je bilo zbralo belo nedeljo popoldne o '25 v Alojzijevišu k obletnemu shodu. Po opravljeni navadni molitvi je perve konference predsednik dr. Gogala pričel s poročilom. Omenil je, kako veliko in obširno polje ima delavna družba sv. Vincencija in da pri vsih raznih mislih so vendar v eni reči dandanes vsi edini, v tem namreč, da oboževanje in revšina je zmeraj veči in pomoč potrebna. Kje pa je pomoč izdatna in zadostna? Edino in aamo v kersanstvu, ki ogreva premožne in bogate k usmiljenju, pa tudi revežu, ki prejema dobrote, se ogreva serce do bogatina. Tako je keršanstvo včz med bogatim in revežem, oba pa naslednjič po tej poti zedinja z Bogom. Veliko se jih v dobrih dnevih odtegne Bogu, zastonj jih Cerkev iše pridobiti; Bog pa pošlje nesrečo v družino —vsled te pride med njo tudi brat sv. Vincencija s svojo dobrodelnostjo in pomaga, da se družina zraven telesne pomoči, ki jo dobiva, tudi k blagšim občutkom in k Bogu povzdiguje. Tako skerbi družba za telesne in za dušne potrebe bližnjega.
Gosp. predsednik omenja dalje, da je perva konferenca preteklo leto podpirala 134 družin in 31 otrok
oskerbovala z obleko, kar prav ja3no kaže, da je bila roka Božja z društvom; zato naznanuje zahvalo Bogu in dobrotnikom in pristavlja serčno prošnjo, naj bi se dobrote nadaljevale.
Blagajnik Senklavške konference gosp. prof. A. Zamejic poroča potem o denarnem stanu 1. konference in naznani, da so to leto dohodki znašali 3370 gl., iz-dajki pa 2968 v vsem skupaj.
Gosp. M. Poč, blagajnik št. Jakopske konference, poroča, da pri 2. konferenci je bilo dohodkov 1365 gl., izdaj kov pa 1423 gl.
Dr. Gogala naslednjič pojasnuje zadevo, ki je prav posebno pri sercu vincenški družbi, pa tudi vsakemu Ljubljančanu in Ljubljančanki blagega serca, namreč zkerb za ubogo in zapuaeno mladino, za otroke, in pa sirotišnico za taiste, ki jo bo treba napraviti, zidati ali pridobiti jo, kakor ai že bodi. Že preteklo leto je imela družba opraviti z otroci, kterih matere ao bile v bolnišnici. Srenje, pravi govornik, malo store za take otroke, veaai pa ae še ne more prav avediti, kam bi jih bilo odpraviti. Vdove a 5, 6, 7 otroci je treba v akerb jemati; ena a sedmerimi otroci je ravno preteklo leto umerla, otroci so ostali družbi v skerbi. Kolika dobrota je taka skerb, p »sebno tudi, ako ae po-misli, kako zapušeni ao taki otroci tudi v duhovnem oziru zastran nauka, šolstva in sploh lepe izrejc. Ravno iz tega pa je čedalje bolj očitno, kako silo potrebna je sirotišnica (azil) za take otroke. Vsi, ki imajo blago serce, žele take naprave, in gosp. poročevalec je prepričan, če bomo živo želeli, da jo bomo tudi dosegli. Pervo seme k temu je že vsejano, ker štirnajst sto gold. je že gotovih, nekaj v gotovini, nekaj pa zanesljivo obljubljenih. Tudi pri tem je blagoslov Božji posebno očiten, ker čez 40 otrok je bilo z vsim oskerbo-vanih ; zato je bilo prišlo 900 gl. — pa kaj je to za toliko? — vender je tega denarja še čez 100 gl. ostalo, ki se sme ravno za sirotišnico oberniti.
Kakošno pa je življenje v tem azilu (pribežališču za ubožne otroke)? Otroci šolski so skor celi dan v napravi; gosp. Lašan, društveni vodnik, s 3 kandidati jih izprašuje, naloge se izdelajo, morajo se svojih reči dobro naučiti, potem grejo na vert (sedaj na dvoriše, ko nimajo še verta) se igrat pod nadzorstvom. Bilo bi odveč omenjati, kako usmiljene sestre v vsakem oziru materno skerbijo za otročiče. Tudi ČČ. PP. Adolf in Angelik sta pri tem pomočnika za petje itd. in želi se, da bi tudi v prihodnje, kolikor je moč, še delala za to dobro reč. Med drugimi dobrotniki hvali gosp. Gogala zlasti tudi ljubljanske peke, ki so tako obilno dajali, da fantje nikoli niso bili brez kruha. Koliko pa je za 44 otrčk treba, si vsak lahko misli. Tudi je očitno, kako velika je ta dobrota za otroke v dušnem oziru, ker otroci se lepo odrejajo; in tako duhovni v družbi s svetnimi dobrotniki delajo zoper obožanje / občinstvu.
Vodnik 2. konference prošt dr. Ant. Jarc poroča o delavnosti tega oddelka, Ri obsega naj ubožniši du-hovniji, št. Jakopsko in Ternovsko, in seže tudi ven iz mesta. Delavnih udov je 19, ubožnib zdaj podpiranih, nekaj družin in nekaj posameznih, pa 118. Podpora se je dajala v živežu, v kurjavi, denarna pomoč za stanovanje itd.; tudi je lepo število otrok dobilo obleke.
Vodja dr. Gogala še povdarja veseli napredek društva memo lanskega leta, izreče splošno zahvalo in prosi pričujočega mil. gosp. kneza škofa, naj bi blagovolili spregovoriti kake bescle in družnike blagosloviti.
Prečastitljivi gospod viši Pastir so veselje naznanili nad veselim napredkom lepe družbe, jo priporočili mestnim duhovnom, izrekli zahvalo aružnikom in podpornikom. Opomnili so. kako s tak^m djanjera spolnu-jejo zapoved Gospodovo: ,.Novo zapoved vam dam, da
se med seboj ljubite, kakor sem jas vas ljubil. Iz tega bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako bote ljubezen imeli med seboj." Ljubezen, d j a n s k o ljubezen, ki se v delih kaže, je Gospod učencem svojim zapo-vedal. PriteHili so milgsp. knez in škof, kako res je očiten blagoslov Božji pri tem društvu, ker iz malega zerna je v kratkem izraslo tako veliko drevo ter je zmožno toliko pomoč deliti. Rekli so, da dr. Gogaiova pridiga veliko nedeljo, v kteri je sirotišnico, lepi biser, priporočal Ljubljančanom, ni ostala brez sadu, kteri je zaupljivo že blizo — saj za ubožne deklice, kterih neko število utegne biti že v kratkem lepo oskerbljeno. Blagi gospodičini Mahkotovi, kterih poslednja je umerla leta 1875, ste bili namreč svojo dedšino, lepo poslopje z velikim vertom, zapustili redovnim gospem dobrega Pastirja, ktere so se pa tej dedišini odpovedale, in jo zdaj dobijo usmiljene sestre, ki že v malo mescih utegnejo nekaj otrčk sprejeti v to napravo... Poslednjič so pričujočim podelili sv. blagoslov.
Iz za Svete gore, 22. aprila 1878. (Sveče — Sv čarije.) Pri opravljanju nekervave daritve nove zaveze morajo vselej goreti sveče iz čebelnega voska; ali sleparija napolnuje vsa kota, sega tudi v sveti kraj. Cerkvena oskerbništva rada verujejo na besedo obertnikom, ki napravljajo cerkveno orodje in potrebščine. Pajude-ževemu duhu, ki se sedanji čas obširno razcvita, ta lahkovernost ni prikrita; zna jo rabiti v svoj prid. Prevara je zmodrila možake, da so jeli pod cerkvenim vodstvom snovati družbe, ki se pečajo s pravilnim na-pravljanjem cerkvenega orodja in robe. Tako družbo cerkvenih umetnosti imamo v Gradcu. Skoraj v vsakem škofijskem mestu imamo tudi bratovščino, ki napravja cerkvene oblačila; — ni mi pa znano, da bi imelo katero mesto svečarijo pod cerkvenim nadzorstvom. Pohvaljenih in ozvezdanih svečarjev se nahaja nekaj; toda vprašam: ali je blago, ki je napravljeno za razstavo, z onim za prodaj si vselej enako? Ali sreberne in zlate zvezde kinčajo vselej vestne persi?
Kupovali smo do zadnjih let sveče v navadni tovarni. Ali, ako je duhovnik po dokončanem svetem opravilu obernil oči po oltarju, spreleteia ga je groza, tako so bili perti očofani z zmeso, ki se je imenovala vosek. Tedaj so marsikatera oskerbništva iskala boljšega voska v Ljubljani ali v Benedkah. To pa je zbudilo mnogo pomenljivih ,,inseratov" v domačih časopisih. Le ta konkurenčna ponujanja so pa še le prav odkrila ponarejanje voska. Vsaka tovarna hvali svoj „sistem" za na-pravljanje voščenih sveč. Kako iznajdljivi soobertniki! Vsak zna po svojem lastnem nikomur izdanem sistemu ongaviti. Prepir med obertniki je sicer koristen kupcem, ali malo časa nam tekne; kajti nagiba tudi obertnike, da iščejo novih načinov, bolj zvitih iznajdb čebelni vosek mešati z drugimi tvarinami.
Treba bi bilo temu priti v okom zarad cerkvene postave, ki tirja čebelni vosek, ne pa zmesi, in zarad znažnosti. „Sancta sancte tractanda sunt. — S svetostmi se mora sveto delati." Zdi se mi, da je mogoče to doseči na dvojin način. Ali naj kaka znana dobra in poštena svečarija se prostovoljno postavi pod cerkveno nadzorstvo; ali pa naj katoliške družbe vstanove novih vestnih svečarjev pod cerkvenim nadzorstvom.
Pošten zaslužek se obertniku ne sme kratiti, to pa smo dolžni poskerbeti, da se cerkve ne bodo sleparile a nepravilnim blagom. Prevdarite!
Iz Amerike. Champion, 8. mal. trav. 1878. (Pot gosp. misijonarja L. Možiua nazaj v Ameriko.) Iz Ljubljane sem šel čez Terst v Milan, kjer sem v nedeljo maše-val na grobu sv. Karola Boromeja; od tod skoz Mont-Cenis (pot »koz hrib v zemlji) v Lijon in dalje v Pariz;
od tam čez kanal Calai3 v London. Na ladijo sem šel 20. svečana in sem prišel 16. sušca v novi Jork. Od tod čez Filadelfijo, Pittsburg, Čikago in Milvvaukee v Marquette (škofovski sedež preč. gosp. Ign. Mraka), kamor sem prišel v sredo po Manjnem oznanovanji. Hvala Bogu, bil sem zdrav in brez vsake nesreče po vsi poti. Na ladiji je bilo drugač še dosti dobro, samo žganje so preveč pili in zavolj tega je bila vsako noč nevarnost, da bi ladije ne zažgali, ker lampe so pobijali in olje raziijali v pijanosti. Sedaj sem v svojem kraju. Napis je: Rev Luke Možina, Champion, Mar-quette Co., Michigan, U. St. North-America.
Umetno vošilo
sv. Očetu Leonu XIII za god.
Naslednje učeno kabalistično-kronografiško vošilo gosp. A. Kovačiča, duhovna djakovske škofije, smo (prelepo bronsirano) s hvaležnostjo prejeli, in naj ga s pridjano slovensko prestavo podamo tudi našim rojakom, zlasti učenim gg. v vertanje in študiranje. Tako-le je:
Vota fansta
in onomaseos festo Sanctissimi Domini Nostri Leonis, Divina providentia Papae XIII. Die 11. Aprilis 1818.
Sanctissime Pater!
ReX eMInes Grbi, ECCLesIae qVoqVc DVCtor^
7.''	" —	5 3E	....._ >.. — _ 2 js — * ■-• "" * "£?.x i-
DIgnI SaLyatorIs VlCarIVs, CV1 tiara MlCansf
• i—	x "i	Ji ~ ^ "	?
FestVs In eXCeLso DVm Constas PontItICatV; ~ I)YX InfaLLIbILIs H Del Chrlstl DeCoratVs; Cerne, Leo DeCIMVs nV11C tertIVs, aVreVs Orbls; LVMen De CoeLo feLIX qVI posCIs o aeVo; InCLvtVs In StVDIIs, sCrIptIsqVe, Poiisls AMICVs. CLerVs IteM popVLI sVa gaVBIa paCe reVeLant: GaVDentus, feLIX sIMVL aLLeLVIa preCantes. VIVat! CathoLICo sIC ReX arae MoDeratVr!
Concinuit A. Kovačič Dioec. Diakov. presbgter►
a — Pi z> — — — ^ =: o «r — c« >• X
Poslovenjeno.
Kralj zvišeni vesoljnega svetd In svete Cerkve blaženi Vodnik, Ki zdliša te krona trojnata, Zveličarja na zemlji zastopnik! Zdaj godujoč na Stolu papeškem stojiš, Nezmotni — vero Kristovo učiš! — Lej, srečni svet: trinajsti je Le6n, Preblago luč nam prosi z neba on, *) Ki v ukih, spisih, pesnih je sloveč, Zat6 duhovstvo, človek vsak goreč Z veseljem srečo mirno naznanuje, Ob enem dviga glas se Aleluje. Leona Beg naj mnogo Ičt živi! Duhoven vernikom molit' veli.
*) Te besede merij*o na znano prerokovanje, po kterem so sedanji papež imenovani: „Lumen in coelo. Luč na nebu."
Ob 4 straneh so besede: „Opem invocamus — Diu gaudeamus — Luce tui nominis — Vive! boni naminis."
Vodnica nebeška.
Za Bogom naj rajši Marijo častim. Mariji čem pevati, dokler živim, Ker Mati je Božja, Kraljica neba, Ki revežu vsakemu milost pod&.
Med rožami Božjega verteca pa Edina nadangeljsko cvetje ima: Nje serce je čisto, brez madeža b'io, Dražejše ko srebro in čisto zlato.
Še milost njo božja povzdignila je Do časte Device in pa Matere;
V	naročju si božjega Sina derži, In Detice božje presladko goji.
Mi mater preljubo že zemlja hladi, Še Mati naj boljša Marija si ti: Premilo me vodiš, za me se skerbiš, Nikdar me ne zabiš, me ne zapustiš.
Veselje in žalost si brateca sta, Mi polnita hišico revno serca;
V	veselju učiš me keršansko krotkost, In v žalosti daješ mi rajsko sladkost.
Se smertna težava mi strašna ne bo, Če gleda me materno tvoje oko, Če z milostno roko mi brišeš obraz, Ce v sercu „Marija" je zadnji moj glas.
Za Bogom naj rajši le tebe častim, Zato se, o Mati, ves tebi zročim: Le vodi me, dete nevredno, lepo Preljuba Marija za saboj v nebo.
S. Gaberc.
Razgled po sveta.
Kapela v Kvirinalu in jad Arbib. Kvirinal je bil papeževo poletno prebivališe; ko so pa mladolaški „osvo-bodovalci" Pijeve vrata ulomili in s samosilstvom papežu Rim ugrabili, so tudi Kvirinal s silo uzeli. Bil je Kvirinal zapert, vrata zaklenjene in zapečatene; „osvo-bodovalci" so pa pečate potergali in vrata z vetrihi (lepa čast!) odperli ter so Kvirinal tako osvobodili njegovega pravega posestnika, gospodarja in lastnika, in vzeli so ga v last, kteri niso imeli do njega pravice. Takrat, 1.1870, so tudi vse sedmere kapele v Kvirinalu „osvobodili", zaterli. Zdaj pa se boje v „novem Rimu" kaže živa želja, naj bi se v Kvirinalu zopet vstanovila ena kapela, ki je ne želč le samo liberalci in prosto-mišljaki, ampak tudi še ceič jud Arbib, vrednik časnika „Libertk", je nejevoljen, ker minister Bonghi noče v to privoliti. Rekel je jud Arbib 23. aprila 1878: ,,Kaj pomaga skrivati? Odrečenje kapele v Kvirinalu je pošastno znamnje" (un brutto indizio). K vsem tem zadregam daje „Unitk" prav lahko rešenje, namreč: Kadar ae ves Kvirinal verne v posestvo tistega, čegar je, se želja juda Arbiba ne bo ie ensamkrat, temuč sedemkrat se bo spolnila: vsih 7 kapel bo zopet lepo vravnaoih, obnovljenih, in v občno kapelo bode zamogel k sv. maši
priti celč „Libertin" vrednik, kadar bo zapustil sinagogo in prestopil v katoliško Cerkev.
Vidite iz tega, kaj morajo vse poslušati ljudje, kteri a vetrihi poslopja in svetiša jemljejo v oblast!
Nasledki pošastnega preganjanja na Nemškem. Čez
2500 redovnikov in 5000 redovnic je pregranih iz Pru-sije. Razun tega: V gnjenjansko-poznanski nadškofiji je bilo poprej 818 duhovnov, sedaj jih je 200 ; 82 du-hovnij brez pastirja (fajm.), 64 duhovnij brez kake du-hovBke pomoči. V paderbornski škofiji je bilo 800 duhovnov, sedaj je 68 duhovnij in 47 beneficij brez pastirjev, in 27 duhovnij brez duhovske pomoči. Na Vra-tislavskem je bilo 1560 duhovnov samo v pruskem oddelku, in sedaj je brez pastirjev 197 služb, t. j. 88 duhovnij; in 63 le tih celč brez duhovske pomoče. Izmed 325 duhovnij monastirske škofije jih je 70 brez duhovnega pastirja, 52 služb praznih, 32 tacih, pri kterih majnikove postave ne terpč cerkvenih opravil! Na Hildesheimskem je bilo 180 duhovuov, m ima zdaj 16 duhovnij in 14 beneficij brez svojega pastirja, 11 duhovnij brez duhovske pomoči. V enakem stanu je 15 duhovnij izmed stoterih v osnabriški škofiji. Na Lim-burškem je izmed 140 duhovnij njih 19 brez pastirjev, 18 brez duhovske pomoči, 4 beneficije brez beneficijata. V Koloniji izmed 813 duhovnij 116 brez fajmoštrov in 85 beneficij brez beneficijata. Na Trevirskem izmed 728 duhovnij 148 in 32 vikarij neprevidenih itd. —
Francosko. Velik sum dela bližnja velika razstava v Parizu, pri ktere pričetji pa cerkev noče nič imeti opraviti in ne je blagosloviti, ker vejo pri nji zoper-keršanski duh; nedelja n. pr. se nič ne spoštuje, na kar se je vendar celč pri amerikanski veliki razstavi ozir jemalo. Razstavna koča je babilonski stolp, tempelj za materijalizem, iz česar se ne obeta za narod ne korist in ne slava. — Kakošen duh pa veje sedaj v deržavnih francoskih šolah kaže tudi to, da te dni sta dva študenta neko mlekarico umorila in oropala, kmalo potem pa sta imela očitne govore o opičarstvu! Tako sta umor in opičarstvo brata. — Kako pa dihtč liberalci v slavo spraviti pariško razstavo, kaže tudi to, da ceič v Ljubljano pošiljajo kamnotisne naznanila o pripravah za njo.
Cvet in mati zre ste tnofitre.
Zahvala.
Iz Dolenjskega. Duhoven naznanja serčno zahvalo za milosti, ktere je dosegel po priprošnji sv. Jožefa in Naše ljube Gospč presv. Serca Jezusovega, ter izroča sebe in svoje ovčice v varstvo presv. Družine. Ob enem naznanja se iskrena zahvala preveaele družine, žene in otrčk, za aerčno ozdravljenje nevarno bolnega očeta na priprošnjo Naše ljube Gospe presv. Serca.
Prošnje.
Serčno so priporočeni v bratovsko molitev: Hčerka Frančiška, boloa sa vodenico. Zahvala za ozdravljenje, ako ga Bog di na Marijno priprošnjo, ae naznani. — Dva prav milovanja vredna zgubijenca, napol-odpad-nika; molite za nju prav živo in serčno, io apecie aa cerdotes. — Neki bolnik, ki močno želi zdravja, če je Božja volja. — Neki otroci z Gorenjskega prav goreče priporočajo v molitev avojo vsled očetove smerti na pameti zelč bolno mater, da bi jih Bog na mogočno prošnjo N. lj. Gospe in sv. Jožefa razsvetlil, da bi se umirili in v Božjo voljo vdali. — Prosimo priserčno vso bratovšino N. lj. G., da bi se spominjali v svojih mo-
litv*h nase ljube matere, ki že več tednov nevarno bolni ležijo; če je se mogoče, da bi jim ljubi Bog zdravje dal; sicer bi bili mi zapusene sirote, brez dobre matere. Ako jim Marija se zdravje sprosi, bo po „Danici" razglašeno. G. H.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mestc veliki traven.
I.	Glavni namen: Vsesplošno poboljšanje ka-toličauov; spreobernjenje razkolnikov in zmaga sv. Cerkve — posebej, da bi se rusko-turške zadeve obernile v prid katoličaustva ; — vredno velikonočno obhajilo vsih katoličanov.
II.	Posebni nameni:
7.	vel. travna. Sv. Stanislav (škof v Krakovem in muč.) Priporoč.: Poljska dežela in rešenje iz rok zapeljivih žganjarjev. Nekteri mladenči in drugi za spreobernjenje. Spreobernjenje nekega terdega liberalca.
8.	Prikazen sv. Mihaela vikšega angela. Priporoč.: Ponižanje verskih sovražnikov in odprava nekega novega krivoverstva. Slovenski mladenči za serčnost v čednosti. Več na pameti zmešanih.
9.	Sv. Gregorij Nazijančan (škof 1.189). Priporoč.: Obvarovanje svetiš v Sveti deželi zoper razkolnike in spreobernjenje Palestine. Odpravljenje divjaške kletvinje, pijančevanja in poročevanja, zlasti na Slovenskem. Privatne šolske naprave in njih učeništvo za pravega katoliškega duha.
10.	Sv. Antonin (nadškof v Florencu 14f>9). Pripor*.č.: Uboga laška dežela in spreobernjenje nesrečnih lramosonov. Otročiči za vredno pervo sv. Obhajilo, po-aebno na Slovenskem. Spreobernjenje tistih v Ljubljani, ki so v največi nevarnosti pogubljenja.
11.	Varstvo sv. Jožeta. Priporoč.: Kranjska de-ž la za varstvo pred nesrečno smertjo, in za dobro letine. Razširjanje češenja do sv. Jožefa. Obvarovanje vsih Jož lov pred smertnim grehom in pogubljenjem.
12.	Sv. Nerej, Ahilej in Pankracij. Priporoč.: Serčnost v skušnjavah in v preganjanji katoličanom v se-uaniem ča>u, posebno mladini. Spreobernjenje vseh a ivražnikov sv. vere na Slovenskem. Odvernenje več j rotečih neprilik.
13.	Sv Bonifacij. Priporoč.: Spreobernenjc velikih grešnikov in zaverženih osebstev. Obvarovanje pred l udo uro. Otročiči v nevarnosti zapeljevanja. Kdinost u v. vere na Slovenskem.
Listek za raznoterosti.
Svoj društveni praznik ima družba sv. Vincencija
2. nedeljo po veliki noči. Torej ima ob \41 v nunski cerkvi sv. mašo in skupno sv. Obhajilo, s kterim je sklenjen popolnoma odpustek. Družniki, podpirani in drugi verniki so prijazno povabljeni se vdeležiti.
Tombola, poslednja v Virantovi hiši na belo nedeljo ob »> popoldne, je bila privabila prav lepo število druž-iiikov in njih družin. Prečast. gosp. predsednik prost A. Jarc so pričujočim poročali nekoliko o društvu, priporočili razširjanje društva in društvenih listov: „ Gla-eov katoliške družbe", potem pa so prijazno pojasnili lepe pomene „bele nedelje", in nasledovala je vesela tombola, ktera zlasti mladini veliko veselje dela. — V kratkem se društvo preseli v Gerlicevo hišo v „gosposkih ulicah".
Podoba s?. Janeza Nep. mnčenca, ktero je izdelal sloveči laški mojster Fr. Robba iz zalega belega marmorja najoaročilo kranjskih stanov, in je od leta 1727 stala ob Černuškem mostu, pa pred več leti prenesena bila v Ljubljano in je v temi ležala v mestni hiši, je zadnje dni na svoje novo mesto, v cerkvi sv. Florijana, bila postavljena. Novo stajalo je prav lepo napravil iz angleškega cementa podobar g Ozbič in v njega vdelal ploščo, na kteri je Robba v zbuknjenem delu predstavil trenutek iz mučeništva sv. Janeza, ko ga rabeljni na povelje kralja Venceslava 16. majnika 1. 1383 mečejo v reko Veltavo (Moldavo). Spodaj v stajalu kaže lepi dvojni krocogram leto, kdaj je ta mojstersko izdelani sv. Janez postal varh Savskega mosta in kdaj je prenovljen postal tovariš sv. Florijanu. Veselo je, da je ta mojsterska podoba vendar že enkrat rešena iz temne ječe, se bolj bi bilo veselo, ko bi bila postavljena na očitni prostor, za kar je bila tudi pervotno namenjena.
Iz stolne dnhovnije — zahvala. Za prekrasno darilo v prid Božje službe iz neznanih rok naj serčniši zahvala in: „Bog plačaj!"	P.
Pervi splošni shod avstrijskih katoličanov in njegove resolucije ali sklepi in važeiši govori (s potrebnimi pojasnili) na Dunaju meseca maja 1877. Poslovenil in spisal dr. Lavoslav Gregorec, vrednik ,,Slov. Gospodarja" in podpredsednik katol-pol. društva v Mariboru 1878. (Založilo ondotno katol.-polit, društvo.) Knjižica z 98 str. — Kdor se le kolikaj peča s čitanjem in mu je le kaj mar poznati sedanji avstrijski stan, naj ne opusti te knjižice prečitati; iz nje si bo v dveh urah več pojasnila pridobil, kot iz rjuharskih dnevnikov v dveh letih.
Mertvasnice za Pijem IX se še vedno opravljajo; „Unita" vedno prinaša dotične naznanila z vesoljnega sveta.
Iz Benedk, 29. mal. travna. (Poterdilo.) Danes, povernivši se od postnega pridiganja zunaj Benedk, sem prejel Vaše spoštovano pismo, od 7. apr., z 31 gl. (za Sveto deželo, varhe Božj. groba itd.)
P Ciprijan s Trevize, komisar za Sv. deželo.
Iz Adrianopola ravnokar došlo pismo nas razveseljuje z novico, da 12. pros. t. 1. poslanih 64 gl. — so misijonarji prejeli. Več prihod.
Poslednje novice bi se smele imenovati „turški bav-bav", kajti grozno strašijo, kako rogovilstvo počnejo Turki po Bolgarskem. Anglež in Rus pa se na vse kriplje pripravljata na vojsko. — Danija hoče zapreti (Angležem) baltiško morje. — Po Laškem kipi republikansko rogovilstvo. — Avstriji z'pet primerjajo, da hoče posesti Bosno.
Dobrotni darovi.
v	m
Za pogorelce „StarovaŠčane(< v Šentjernej i: Iz Borovnice po č. g. fajm. 3 gl. — Iz Naklega po č. gosp. fajm. 5 gld. — Po č. g. fajm. K. Tedeschu 5 gld. — Duhovnik v Ljubljani daruje 30 gl.
Za pogorelce na Klancu pri Kranji: Iz Borovnice po č. g. fajm. 2 gl.
Za bratovšino ss. Ciril-Metoda: Neimen. 1 gl.
(Drugi dar. prilt.)
Pogovori z gg. dopisovalci*
G. A. U. v Z.: Vse se je zgodilo; hvala. — G. J. Str. v št. L.: Poslano.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikofl nasledniki v Ljubljani.