%
Naslov — Address:
nova doba
«117 S«. Clair Ave.
Cleveland, Ohiu. (Tel. Randolph 3889)
(NEW ERA)
Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v lej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote.
>c
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
^ Entered Aa Second Class Matter April 15th, 1920, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Swlion 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th. 1925.
NO. 11. __ gTEV. n	CLEVELAND,	OHIO,	WEDNESDAY,	MARCM13TH	1920	— SREDA, 1«. MARCA 1029	VOL.	V.	— LETNIK V.
»ROBNE VESTI K CLEVELANDA
Seir
,eJe društva sv. Janeza Krst-J11 tl» št. .‘17 ,1SKJ, ki se bo vrši-a v nedeljo 17. marca, se ude-.fiz‘ludi sobrat Anton lz Htsbupgha, glavni 1 J- S. K. .Jednote.
Zbašnik
predsed-
tombola druzega, da
Slovenska Narodna Čitalnica Poredi v nedeljo 17. marca čajanko,	na katero so
*^i vsi člani in prijatelji v* a nice. Razen kave, čaju in 1 ^l’Ugih dobrot, bo na pro-r'amu tudi šaljiva J'wda še k
0t^0 gostje lahko prijetno in c!°mače zabavali. •
ovenska Narodna Čitalnica J*** kulturna ustanova, ki sv°je plemenito delo na ti-skoro neopazno. Dobrotna S° člani, katerega koli lim °ra al* Prepričanja, za vse 'ft ‘ ,*la razP°lago in izbiro slo-knjige,	čitalnica ni
” &kareka' «n>P‘>k a. !enska
vrši
hem,
ilošli
[Slov,
J e m
ence, za pa
samo slo-narodna: za vse ves naš narod.
KLPa ?iva PrijateUatvo in fcit.. . Podporo od vseb strani, tj. j1 n*c‘a je nekako najbolj nev-
Itij 110 zbirališče vseh, ki čuta. .s >VeriKko in ljubijo sloven-
I o, nji£°-
L t °Vensku Narodna Čitalnica Van'1 Sezon* n* prirejala preda-P*1 L j J’ kakor prejšna leta, in to B 1» L'jb^. n Vzroka, ker so bili > *'*jkleij)>0j a^*''vn’ »jeni člani zapo-
dS*h kfu,'"ih
• ‘S čajanko na večer
TEDENSKI PREGLED ZA OI.EPŠANJE DOMA ZANIMIVA RAZSTAVA
I
,17.
l^ah.
—W** pa ^oče zopet enkrat ^Prijat', Svoje člane in članice, letni in Prijateljice k pri-i c«" °ttiači zabavi.
^elni;
6ke&n"x^a konferenca Sloven-
vplai)" ' ar°dnega Doma na St.
v^ala vVe>’ ki bi se bila mo-—1-^1	,
3’sled x . Januarju, pa je
 %.0 ov‘h zaprek bila odgo-
la n Za c*Va meseca, se je
Vi
Ha
Večer 6. in 7
marca.
vrsi-Pr-b ur-
nsk' K :,e bila seja precej
■ženre &1,Več(!r Pa se je razpored ^ažilo, in se je kon-Ijitfi] v ^ePem sporazumu za-Med najvažnejše za-
R
na
|a g sPada nedvomno sklep, iico, j,,' ^>orn Postavi telovad-h-bna 'J ei a neobhodno po-»ČernoZa na«o mladino, če jo • i<red 0*)držati pri Domu in hinSlalo	Direktoriju se je
»e j, n°?0’.0,51 nemudoma prič-f°granfCr^ za ^zvi'šitev tega
Y. 1 Sledil«'j
clir\. volitev osmih no-!J,0rjev. da zavzamejo
ba	katerih	službena
|li J« Potekla.
Izmed teh so Wne (|0Vn° izvolieni:	Frank
| 'Trug.'" W- Mally in Louis
^oljenf-1' ^a novo Pa so kili
^lan, n Gornik, Joseph ocH°čnii,- :rim°ž Kogoj, John
k
:nik eh
m
Hi, i ^anko N. Rogelj.
ki itl lektorjev je 21.
I^azsta • < *
PorjenaVa VSeh narodov” bo *estnerri V clevelandskem ,raV°1ai’ca jn , avditoriju dne 18. *'	2a<j+	° ^rajala do 23. mar-
Fci - °Pani bodo Več o tem
‘estu.
tudi Slona drugem
Fn°gi	*
^ton T_:nani r°jak in sobrat
ot-voril SIČ Poroča- da je z°-* ^1 P !^esnico in Krocerijo fc^85th St.
^5krlja hujša-
ann tl^rofesor Bruno Mey-
v ... . U1- da ip v,„x„____
a v z
zadniiv,’ Je nasa zem' Pas” 7„ ' ^,° Ietih ‘shujšala
Pomeni P.r žn° dve milji-
’ da vsako leto
Skv -v da Se
,»Hcie- k ajsajo za dro])ec ge_
KABINET novega pi'edsedni-ka Hooverja jo sestavljen sledeče:	Henry L. Stimson i/.
New Yorka, državni tajnik; Andrew YV. Mellon iz Pennsyl-vanije, zakladniški tajnik; William D. Mitchell iz Minnesote, justični tajnik; James W. Good iz Chicaga, vojni tajnik; Charles F. Adams iz države Massachusetts, mornariški tajnik; Ray L. Wilbur iz Californije, tajnik notranjih zadev; Arthur M. Hyde iz države Missouri, poljedelski tajnik; Walter F. Brown iz države Ohio, generalni poštar; Robert P. Lamont iz Chicaga, trgovinski tajnik; James J. Davis iz Pennsylvani-je, delavski tajnik.
V WYOMINGU bo organizirano delavstvo skušalo vplivati na državno legislaturo, da poostri postave, tikajoče se dela otrok. Priporočalo bo tudi postavo starostne penzije.
O B O L E L JE kongresnik John J. Casey, ki zastopa v Washingtonu Wilkes-Barre dis-trikt v Pennsylvaniji. Podal se je v neko gorsko zdravilišče svoje države, kjer upa kmalu okrevati. Kongresnika Caseya smatrajo za enega najboljših prijateljev United Mine Workers of America.
PREDSEDNIK Hoover je dne 8. marca izdal proklamaci-jo, s katero sklicuje zvezni kongres k izrednemu zasedanju na dan 15. aprila. Namen tega izrednega zasedanja je napraviti nadaljne korake v pomoč farmer jem in izpremeniti nekatere točke tarifa. Sodi se, la se bo kongres v izrednem casedanju bavil tudi z novo raz-clelitvo kongresnih volilnih Dkrajev. V novem kongresu bodo republikanci imeli še izdatnejšo večino, kot so jo imeli v starem. V zbornici zastopnikov bo 268 republikancev, 163 demokratov in en zastopnik farmersko-delavske stranke. V senatu bo 54 republikancev, 39 demokratov in en farmersko-delavski senator. V 71. kongresu, ki se snide 15. aprila, jodo imeli republikanci skupno 322 sedežev, demokrati 202, farmersko-delavska stranka dva, dve mesti sta prazni in za en sedež se še ne ve, kateri stranki bo pripadel.
THOMAS G. MASARYK, predsednik Čehoslovakije, je dne 7. marca obhajal svoj 79. rojstni dan. Za čehoslovaško republiko je Masaryk v mnogih ozirih enakega pomena, kot je bil za Zedinjene države ameriške prvi predsednik George Washington. Masaryka poznajo in cenijo tudi v Ameriki in v drugih deželah.
POSLANIKOM Jugoslavije v novi papeževi državi “Citta del Vaticano” je bil baje imenovan Jr. Anton Korošec, bivši ministrski predsednik in dvakratni železniški minister.
O REVOLUCIJI v Mexici prihajajo vseh vrst poročila, iz katerih pa si ni mogoče napraviti nobene prave slike. Ustaši zasedejo to ali ono mesto, nakar pridejo federalne čete in jih preženejo; ali pa se zgodi baš obratno. Gotovo je le, da je ustaško gibanje razširjeno po različnih, daleč narazen ležečih krajih.
BIVŠI PODPREDSEDNIK Zedinjenih držav, Dawes, ki je s 4. marcem postal zopet “Hel-en-Maria,” oziroma navaden državljan, se je odpravil v repub liko San Domingo, kjer bo pomagal pri ureditvi tamkajšnih financ. V tfem oziru je Mr, Dawes namreč priznan ekspert.
Kakor ni vseeno, kakšno je naše stanovanje znotraj tako ni vseeno, kakšna je zu-.najnost, oziroma okolica. Malo ljudi je tako srečnih, da si lahko izbirajo okolico, kjer si zgradijo dom, pa' naj bo isti v mestu ali na deželi. Nekaterim zabranjuje njih posel, da si ne morejo izbrati domovan ja po svoji želji in oku.su, največ pa nas je takih, katerim finančne razmero tega ne dovoljujejo. Večina nas je torej, ki se moramo zadovoljiti s skromnimi domovanji.
Pa tudi skromen dom je pri-
Clevelandski dnevnik “Press” se je zavzel za fjako zanimivo razstavo, ki se bo vršila od 18. do 23. marca tega leta v mostnem avditoriju |v Clevelandu, pri kateri bo sodelovalo in nastopilo trideset različnih narodov, živečih v našem mestu.
Sdo imeli svoj ja tej medna-Fozadevni pri-[kateremu na-soproga zna-
jazen in privlačen, ako poleg notranje ureditve posvetimo nekaj skrbi tudi zunanjosti in okolici, to je tistemu prostoru, ki nam je na razpolago okoli hiše. Skoro vse stanovanjske hiše, tudi v mestu, imajo nekaj praznega prostora spredaj, za-dej in morda še ob straneh. K lepoti domovja veliko pripomore, če ta prazen prostor kaže nekoliko življenja. Že samo majhen košček tratice pred hišo je za prostor velika olepšava. če je prostor, se posadi pred hišo ali na dvorišču kakšno drevo, bodisi sadno ali le-potično. Za manjše prostore zadostuje tudi par grmičev.
Gredice cvetlic pri hiši razveselijo vsako oko. Nunka, da-fodil, narcize, hiacinte in celo tulipani cveto že v zgodnji pomladi. čebulice teh rastlin pa morajo biti posajene že v jeseni, če hočemo dobiti zgodnje cvetje. Hvaležne cvetlice, katere moremo posaditi na gredice spomladi za zgodnje cvetje, so mačehe in marjetice. Za poletje in jesen imamo na razpolago veliko število cvetličnih vrst, enoletnih ali večletnih.
Drevesa ali grmiči se morejo saditi, oziroma presajati že v jeseni ali pa tudi spomladi, ko se zemlja otaja in nekoliko osu ši. Kakšna drevesa naj se sade pri hiši, je težko reči, ker je mnogo odvisno od podnebja in posameznega prostora. V Clevelandu in okolici dobro uspevajo platane, javori, ka-talpe in evkalipti. Po nekaterih vrtovih je videti tudi čreš-nje, jablane in hruške. Lepo-tičnih grmičev je več vrst, ki uspevajo skoro povsod, kot na primer jazmin, spirea, althea, španski bezeg (lilac) itd.
V prerijskih državah našega srednjega zapada navadno dobro uspevajo katalpe' vidi se tudi mnogo topolov. Ta vrsta drevja ni skoro nič izbirčna, le to napako ima, da korenine istega rade zaidejo v odvodne cevi, kjer povzročajo neprilike.
Kjer je dovolj solnca, ne prehudih zim in ne presuhega poletja, so rožni grmi zelo priporočljiv okras pri hiši. Zahtevajo pa precej oskrbe. Kakšna neprijazna stena ali plot se da mnčgo olepšati z navadno vinsko trto, ki uspeva skoro povsod, kjer ni preostrih zim ali pa močvirnega ozemlja. Seveda, to se razume le v tem smislu, če hočemo imeti vinsko trto le bolj za okras, zaradi zelenja. Dobre kakovosti grozdje pa obrodi vinska trta le v krajih, kjer ji ugaja podnebje in zemlja. Pa tudi za sam okras se izplača posadit? vinsko trto na kak primeren prostor vrta ali dvorišča, ker rada in hitro raste in napravi veliko, lepo izrezljano listje. Marsikatero drago ovijalko prekosi navadna vinska trta s bvojo gracijoznostjo, domačnostjo in lepim zelenjem.
Tudi Slovenci posebni oddelek rodni razstavi, pravljalni odbor, čeljuje Mrs. Mali nega zobozdravnika, poroča, da so vse predpriprave v polnem teku, in da je otjbor tekoči leden že prejel dftsti zanimivih starokrajskih predmetov za to razstavo. To blago je shranje-
no v pisarni zobozdravnika dr Mallya v Slovenskem Narodnem Domu, 6111 St. c|air Ave., kjer ostane do 17. m|rca; nato bo pa preneseno v mestni avditorij. Odbor bi dobil rad še eno starokrajsko kmegko mizo. Ako ima slučajno kdc | isto na razpolago, naj pokli« e Mrs. Mally, Kenmore 3067-J, jn ji to naznani. Za našo slovensko razstavo so dobrodošli razni sta-rokrajski predmeti, četudi majhni in neznatni. ’Kdor ima kaj bil pri volji,
takega doma, in da se stvar ra: slovenskem oddel! Mrs. Mally po de kdo do tič ni ali pa naj ga sai sarno dr. MallyafJ Pazilo se bo stvari pred
•o
raw«V
a vi v našem i, naj pokliče fonu, da pri-edmet iskat, prinese v pi-S. N. Dom. bno na vse vo in med
PROBLEMI PRISELJENCA
razstavo, in bo vse blago zavarovano. Starokrajsko pohištvo, obleko (narodno nošo), čipke in lesorezi bodo tvorili večji del zanimive razstave. V ozadju naše stojnice na tej razstavi bo naslikana originalna slovenska kmečka hiša z dvema sobama.
Razstava se vrši od 18. do 23. marca, in je prva te vrste, ki se bo priredila v državi Ohio. Številni tuji narodi ali inozem-ci iz Clevelanda ter okolice tekmujejo med seboj, kateri oddelek bo lepši. Tem povodom bo izdana tudi Spominska knjiga z opisom razstavljenih predmetov in bo vdeležencem razstave na razpolago.
Ne pozabite torej pripoma-gati k tej razstavi. Vsaka stvar, ki je pristna slovenska, četudi mala, vse se z veseljem sprejme. Pokličite po telefonu: Kenmore 3067-J.’
Naši clevelandski Sokoli se bodo tudi udeležili te razstave; 60 Sokolov in Sokolic bo nastopilo pri telovadbi. Drugi narodi bodo priredili svoje domače plese in nastopili s svojimi narodnimi popevkami, vsak večer druga skupina. Na tej mednarodni razstavi bo razstavljenih na tisoče in tisoče lepih in dragocenih predmetov iz vseh delov sveta. Na omenjeno nad vse zanimivo razstavo že danes opozarjamo naše cenjeno občinstvo iz Clevelanda ter okolice. Udeležite se iste polnoštevilno.
Slovenci smo v splošnem ljubitelji narave, zato imamo zelo radi kaj zelenega ali cvetečega pri hiši. Kjer se spomladi ali poleti kaže okoli hiše gola, rjava zemlja ali kjer se dolgočasijo v prahu zarjavele pločevinaste škatlje, tam skoro gotovo ne bivajo Slovenci. Ne pozabimo in ne zadušimo torej te naše dobre lastnosti, in uredimo si okoli domovanja tako, da bo prijetno za oko. To bo nam in drugim v veselje, ob enem pa bo vzdignilo vrednost našega domovanja in vse bližnje okolice.
Potni list za sina ameriškega dr/iavljana.
Vprašanje:	Mojo	prošnjo
kol ameriškega državljana za izvenkvotno vizo za mojega sina, dvajset let starega, je vlada Združeni Držav odobrila. Moj sin pa ima težavo z odpo-tovanjem. ker mu niso še dali potnega lista lastne države. Kmalu bo v letih za vojaški nabor. Ali bi se mogel obrniti na State Department, da se zanj zavzame in mu pomaga dobiti
potni list? 1. M., Johnstown,
Pa.
Odgovor:	Otroci	naturalizi-
ranega ameriškega državljana, ki nimajo še 21 let, postane j c ameriški državljani še le tedaj, kadar so pripuščeni v Združene Države za stalno. Vaš sin je torej še vedno podanik inozemske države. Ako mu tamošnja vlada noče izdati potni list, to je notranja stvar dotične države, v katero'se Združene Države ne morejo vmešati. Precej je sigurno, da State Department ne vzadovolji Vaši prošnji v korist sinu, kajti se on nahaja pod jurisdikcijo inozemske vlade.
Kakor ima ta vlada neomejeno pravico regulirati priseljevanje, tako imajo inozemske države pravico predpisati pravila za odhod svojih državljanov v inozemstvo. Ameriški zakoni v korist združevanju družin niso popolnoma dosegli svoj cilj vsled izseljeniških predpisov nekaterih držav. Ena taka država, na pr., ne dovoljuje ženi, ki je postala Amerikanka, da bi poslala po svojega moža, dasi ameriški zakoni dajejo takemu inozemskemu soprogu pravico do izvenkvot-ne vize, ako se je poroka vršila pred dnem 1. junija 1928, oziroma do prednostne kvotne vize, ako se je poroka vršila kasneje.
Ista je stvar z otroki naturaliziranega ameriškega državljana, ki nimajo še 21 let in so poročeni. Oni imajo po ameriških zakonih pravico do iz-venkvotne vize in enaki otroci tukaj nastanjenih inozemcev imajo pravico do prednostne kvotne vize. Ali v državah, kjer obstoja vojaška obveznost, se protivijo odhodu mladeničev, ki imajo kmalu priti na nabor. ' Po mednarodnem pravu nimajo Združene Države pravice vmešavati se v take posle.
Problem kandidata za državljanstvo.
Vprašanje:	Nahajam	se	\
Združenih Državah štiri leta in imam že “prvi papir.” še leto dni ali nekaj več in bom ameriški državljan ter kot tak imel pravico pozvati sem ženo in otroke izven kvote. Ali je boljše počakati na to ali pa mi svetujete, da kot nastanjen ino-zemec zaprosim, da jih pripustijo v prednostni kvotni viziV Vprašanje je to, da-li bi taka prošnja bila v škodo, ako ne bi prišli na vrsto, dokler ne pb-stanem ameriški državljan'.’ — K. J., Columbus, Ohio.
Odgovor:	Prošnja	za	pred-
nostno kvotno vizo nikakor ne prejudicira pravice do izven-kvotne vize v slučaju, da postanete ameriški državljan. Vi morete sedaj poskusiti s prednostno kvotno vizo. Ako no pridejo na vrsto do tedaj, ko postanete državljan, tedaj vložile pravilno prošnjo za izven-kvolno vizo, čim dobite državljanski papir.
(Dalje na 2* strani)
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Ko je jugoslovenski kralj Aleksander dne 6. januarja ukinil ustavo in prevzel vlado v svoje roke, so bile istočasno razpuščene vse skupščino in sploh vsi voljeni mestni ali občinski odbori. Mestni in ob činski odbori so bili potem imenovani po kraljevem dekretu. Večinoma so bili imenovani prejšni odbori in župani, iuin-tam pa so se napravilo izpro membe.
V Ljubljani jo bil imenovan županom prejšni župan dr. Dinko Puc, podžupanom pa inž. Dušan Sernec. Razen osmih, so imenovani v mestni zastop vsi prejšni odborniki. Med novoimenovanimi ljubljanskimi mestnimi zastopniki je tudi Ivan Hribar, pokrajin ski namestnik v pokoju.
V Zagrebu je imenovan županom dosedanji župan dr. Stjepan Srkulj, v Beogradu pa inž. Miloš Savčič.
VSAK PO SVOJE
Pred letom dni je povodom potopitve italijanskega potniškega parobroda -“Princi-pessa Mafalda” utonilo več sto potnikov, med njimi tudi šest j u g os 1 o v a n sk i h državljanov. Po dolgotrajnem upiranju družbe Navigazione Generale Italiana se je jugoslovanskemu Izseljeniškemu komisarijatu končno posrečilo pripraviti omenjeno družbo do tega, da prizadetim rodbinam izplača zavarovalnino, ki je po izseljeniških predpisih obligatorna. Vsaka rodbina prejme 20.000 Din.
župan je obračal, Bog pa obrnil! Tako so na pepelnično sredo govorili Ribničani in se niso mogli ubraniti nasmešku kljub žalostnemu dogodku, ki se je primeril pustne dni v Rib nici.
Ribniški župan je bil, kakor vsi drugi župani, prejel od višje oblasti sporočilo, da je zabra-njeno pokopavanje pusta, kajti pri tem običaju razposajene! kaj radi prekoračijo meje dostojnosti. To se je tu pa tan, dogajalo tudi v Ribnici. Baš zato je ribniški župan kaj strogo zabičal svojim občanom, da bo vsakdo, ki bo pokopaval pusta, strogo kaznovan. Ali usoda se včasi kaj rada pošali in prikazuje najbolj tragične dogodke v komični luči.
V Otavcah pri Ribnici je užival svoj zasluženi pokoj bivši ribniški sodui sluga g. Andrej Pust. Letošnja huda zima tudi njemu ni prizanesla. 75-letni starček je pred kratkim zbolel. Usoda je hotela, da je zatisnil oči ponedeljek pred pustom. Ni preostalo drugega, kakor da je bil pogreb določen za pepelnico.
Prvi komični prizor na račun tega dogodka sc je odigral baje v župnišču, ko je cerkovnik sporočil župniku, da bo letos on moral na pepelnico pokopa ti Pusta. Župnik je dolgo mislil. da se cerkovnik šali, dokler koncem koncev le ni uvidel, da bo treba res na pepelnico položit k večnemu počitku blagega starčka. Novica se je kmalu raznesla po vsej Ribnici in na račun županove prepovedi »o šaljivi Ribničani v svojem neodoljlvem humorju pogrun-tali ta Ln oni dovtip. Smeh je posija) celo skozi zasolzele oči mnogih pokojnikovih prijateljev, ki bodo kaj težko pogrešali blagega Andreja.
Na dan inavguracijske slavnosti v Washingtonu je bil ) vsled vztrajnega deževanja vse na vodi. Ni čuda, če je m>-no vstoličen predsednik Hoover proklamiral vodo za narodno pijačo, vsaj za toliko časa, dokler ne izgine voda ali pa 18. amendment.
*
Predsednik Hoover je izjavil, da je treba vpoštevati vse postave, ne samo prohibicijske. Po neki statistiki imamo v tc-j lepi deželi okoli dva milijona postav, če se bomo potrudili, da vse vestno izpolnujemo, no vem, kje bomo vzeli čas za druge opravke.
*
Ako bo zvezna vlada hotela uveljaviti prohibicijo in vseh ostalih 1,999,999 postav, morala se bo poslužiti armade in mornarice, in kongres bo prisiljen vpeljati obvezno in splošno vojaško dolžnost. Za časa svetovne vojne je bilo v tej deželi mobiliziranih okoli pet milijonov mož in nadaljnih pet milijonov je bilo pripravljenih za mobilizacijo. Nemci so se te velike armade ustrašili in so se podali; s kršilci prohibicij*11 pa ne pojde tako gladko.
*
Vsekakor nam .je obljubljeno, da se bo pričelo z vsiljevanjem prohibicije zares. To je prav, kajti, čim hujši bo pritisk prohibicije, t©m prej bo prohibicijski kotel eksplodiral in bo nesmiselna postava izpre-menjena.
♦
V mestu Peoria, 111., je nedavno dvajset oseb umrlo in. približno toliko oslepelo, ker so na neki zabavi pile strupeno žganje, če bi se v vsake mesto Zedinjenih držav poslalo par sodov takega žganja, bi bilo kmalu rešeno prohibicijske vprašanje, in prebivalstvo bi bilo reducirano na petino sedanjega števila. Ostali bi le otroci, resnični abstinenti, ki nikdar ne pijejo opojnih pijač, in pravi žganjekuhi,'ki znajo ločiti dobro blago od slabega.
Na “razstavi vseh narodov,” ki se bo vršila v Clevelandu, O., od 18. do 23. marca, bo repre-zentiranih 30 različnih narodnosti, ki bivajo v tem mestu. Poleg obleke, pohištva, umetnin in raznih izdelkov domačih obrti, bodo razstavljene neka tore tipične narodne jestvine.
O teh narodnih delikatesah smo čitali v močno razširjenem dnevniku “The Cleveland Press” sledeče: “Dobos torta,” a delicious Hungarian pastry, perfect “antipasto” as only the Italians know how to make it; Cheddar cheese from England ; “pečenka,” which is lamb meat prepared in true Croatian way; Rumanian “brinza”; Polish “chruszki,” Slovenian “zgance-pa-zele,” a combination of sauerkraut and dumplings; all these and more will be tasted at the exposition.”
Od navedenih delikates je meni znana le pečenka in seveda žganci pa zelje. Za zelje se ne navdušujem posebno, ker kislo zelje in kisla repa sta me pognala iz rodne domovine. Poleg tega se drznem trditi, da slovenske delikatese ne bodo pošteno in pravično zastopane, če ne bo na razstavi tudi slovenskih potic, posebno tiste vr-
(Dalje oa 2. »tratji). . ■ _
* ‘JV oh) a Doha99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. V.
>■>8;
NO. 11.
Nepotrebni prepiri.
Vsak izmed nas je že porabil dober del svoje življenjske energije za več ali manj brezpomembne prepire. Najslabše pri stvari pa je, da prepir še nobeni prizadeti stranki ni prinesel koristi, pač pa škodo v mnogih slučajih. Če druge škode ni bilo, trpelo je naše zdravje, vsled jeze, povzročene po prepiru. Škodovati si na zdravju pa je en največjih zločinov proti nam samim, napram človeški družbi v splošnem in napram naravi.
Prepir in debata ni eno in isto. Stvarna debata ima stvarno podlago, je dostojna in pomaga da se bistrijo pojmi, kar je koristno in potrebno. Pri stvarnih debatah se ne gre za to, da se eno ali drugo stranko razjezi ali porazi. Potom debate le skušamo najti najprimernejša pota za izvedbo kakšne koristne zadeve.
Res je seveda, da se včasi nehote in nevede zapletemo v situacijo, iz katere more nastati prepir. Toda, če vsaj ena prizadetih strank posluša zdrav razum, se je možno prepiru izogniti.
Včasi nas kdo brez pravega povoda razžali ali nam stori veliko krivico. Vselej ni mogoče take krivice enostavno požreti, in pri takih prilikah je najboljše mirno in dostojno v obraz povedati stranki, ki nam je storila krivico, kar ji gre. Potem pa ji obrnimo hrbet in hodimo svoja pota. Osebi, ki je na primer zlorabila našo poštenost, odkritosrčnost in prijateljsko zaupnost, pač ne moremo tega vračati s prijateljstvom. S takim prijateljstvom bi se le izpostavili nadaljnim zlorabam in krivicam, poleg tega, da bi se pokazali navadne tutke in slabiče. Naše poštenje, naš značaj, naše dobro ime spadajo, poleg zdravja med naša največja bogastva. Ogibajmo se ljudi, o katerih smo se prepričali, da nimajo poštenih namenov proti nam ter nas hočejo le izkoristiti, in hodimo svoja pota. Svet je dovolj velik, da nam ni treba resnega napotja delati nikomur, in dobrih prijateljev nam ne bo manjkalo, če smo jih vredni.
Prepir nas ponižuje in nas kaže svetu malenkostne. Če sc hočemo s tem nad kom maščevati, plačamo za to preveliko ceno s svojim zdravjem. Prepirljiv, obrekljiv in opravljiv človek si ne bo pridobil dobrih prijateljev, ker se ga vsak rad izogne.
Prepir ne rodi za prizadete nikoli nič dobrega, niti v privatnem, niti v javnem življenju. Večkrat pa se z njim okoristi tretja stranka, na račun prepirajočih.
Neumestno je, če se čutimo preveč važne in preveč občutljive, ter tako iz vsake besede, ki nam ne ugaja, napravimo vzrok za prepir. Včasi nas hoče morda namenoma nekoliko podražiti, in v takem slučaju se pokažemo slabiče, če se takoj razburimo. Včasi pa tudi nenamenoma pade odkod kakšna nepremišljena pikra beseda. Pri takih prilikah se domislimo, da nihče ni perfekten mislec in govornik, in pokažimo se velike s tem, da molčimo, oziroma, da opazko dostojno ali v šaljivem tonu zavrnemo. Dobro je tudi, če se včasi domislimo, da nobena, tudi najbolj zmožna oseba ni nenadomestljiva. Če nas danes zmanjka, bo našo pozicijo prevzel drugi, morda še zmcžnejši kot smo mi, in večina naših znancev nas bo pozabila, predno se bodo pogrebci vrnili s pokopališča. Človek, ki se tega zaveda, vzame dostikrat za dobro šalo tisto, kar bi drugi vzel za razžaljenje in vzrok za prepir.
Pri raznih naših društvih je dostikrat preveč nepotrebnega pričkanja in prepira, in to premnogokrat radi zadev, ki niso vredne tinte, katera sc pocedi po papirju. Malenkostni prepiri dostikrat požrejo čas, ki je bil namenjen za resne in koristne razprave, napravljajo slabo razpoloženje in odganjajo članstvo od udeleževanja sej. Seje, ki imajo prepire na dnevnem redu, tudi ne privlačujejo novega članstva.
Mnoga društva J. S. K. Jednote vodijo svoje seje res v pravem bratskem razpoloženju, in se po najboljši možnosti izogibljejo prepirov. Dolžnost vseh članov JSKJ bi morala biti, da deluje vsaki pri svojem društvu, da bo povsod zavladalo bratsko in prijateljsko razpoloženje, da se ne bo tratil čas z malenkostnimi prepiri, in da se bo o vseh zadevah, ki pridejo na razpravo, debatiralo stvarno in dostojno. To bo najboljša privlačna sila za veliko udeležbo na sejah in za pridobivanje novih članov.
ste, ki spadajo v narodno umetnost naših Belokranjk.
*
Vsekakor, če dobim prosto vstopnico za omenjeno razstavo, jo bom skušal obiskati; samo zelje bom bolj s “ta-belim’’ pogledal. Ako časnikar dobi prosto vstopnico za kakšno prireditev, je nekako moralno vezan, da se je udeleži. Le v slučaju, da ima vojaško predpisane ure ali da je na dva ali tri kraje istočasno vabljen, ima opravičljiv izgovor za odsotnost.
Ker nekako “paše” k temu odstavku, in ker moram pač na nekak način napolniti to kolono, naj navedem storijo, ki sem jo nedavno čital v nekem listu. —-
Umrl je časnikar, ki ni bil niti posebno svet, niti posebno razuzdan, torej prilično tak, kot nas je menda večina. Šel je seveda trkat na nebeška vrata. Sveti Peter je odprl in ga na pragu stoječ vprašal, kakšen je njegov profesijon, nakar je nebeški kandidat seveda na vsa usta povedal, da je časnikar. Te vrste ljudje pač ne znajo ničesar zamolčati. Sveti mož se je razhudil, češ. da vsi časnikarji so neke vrste reformatorji, in v nebesih takih ljudi ne rabijo, ker tam je vse perfektno od vekomaj do vekomaj. Nato ga je kresnli velikim nebeškim ključem po nosu, in ga s krepko brco po slal doli po stopnicah pred peklenska vrata. Pa je revež tam potrkal. Ko je peklenski vratar povedal njegovemu ve ličanstvu Belcebubu, kdo je pred vrati, je peklenski samo držeč jezno zamahnil z repom in zarohnel, da časnikarjev ne marajo, kajti pekel da je absolutistična monarhija, kjer n: prostora za reformatorje.
No, časnikar ni prišel v zadrego. Vtaboril se je na stopnicah in začel izdajati list, ki je sijajno uspeval. In ni trajalo dolgo, pa je že bila časnikarju poslana prosta vstopnica z;' v nebesa, druga pa za v pekel *
Lindberghov aeroplan, v katerem se je vozil s svojo zaročenko, se je prevrnil zato, kei mu je manjkalo eno kolo. Pred njim je padel in se oženil žc marsikak drugi manj slaven mož, ker mu je manjkalo eno kolo. . . .
*
Ko nastopi pomlad, začnejo v tej deželi mladi in tudi napol mladi ljudje plesti ljubavne mreže. Pomlad jih navduši za ljubezen. V Mexiei pa pomlad ljudi navduši za revolucijo, pa se začnejo medsebojno streljati in pobijati. Vsak po svoje!
A. J. T.
PROBLEMI PRISELJENCA	>
(Nadaljevanje iz 1. strani)
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA
Cenjeno članstvo društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ v Cleveland«, Ohio, obveščani, da sc nameravam udeležiti redne mesečne seje njihovega društva, ki se bo vršila v nedeljo 17. marca 1929. Hvaležen bom članstvu, ako se omenjene seje polnoštevilno udeleži.
Ž bratskim pozdravom,
Anton Zbašnik, glavni predsednik J. S. K. Jednote.
DOPISI
Nekaj o “Form 575.”
Vprašanje: Želim, da bi se moji ženi priznala pravica do prednosti v kvoti. Imam sicer “prvi papir,” ali nisem še ameriški državljan in prišel sem postavno v to deželo. Kaj naj storim? — G. K., Joliet, 111.
Odgovor: Si morate preskrbeti tiskovino Form 575 (Declaration regarding last entry into the United States) in jo izpolniti. Pazite na točne podatke o Vašem prihodu. Ako niste sigurni glede dneva prihoda ali imena parnika, pišite na Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City, in navedite sledeče podatke:	pristanišča,
kje ste se vkrcali, vse, kar se spominjate z ozirom na čas prihoda, kje ste se izkrcali, ime parobrodarskega društva, oziroma, kolikor se pač spominjate.
(Dalie na 0 struni).
Vsak naj bi sc odločil, da v tekočem letu pridobi vsaj enoja člana J. S. K. Jednoii.
Denver, Colo.
Glavna ali letna seja društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, ki se je vršila meseca decembra, je bila jako dobro obiskana. Navzočih je bilo tudi lepo število mladih, turo j enih članov. Tem mladim članom je bilo videti na obrazih, da bi jim bilo ljubše, če bi društvo zborovalo v jeziku, katerega popolnoma obvladajo, to je v angleščini. Zato je bilo sklenjeno in tem mladim članom povedano, da bo društvo št. 21 JSKJ delalo na to, da se zanje ustanovi angleško poslujoče društvo. To jih je zelo zadovoljilo in razveselilo. Na tej seji je bil tudi odbran odbor, kateremu je bilo naročeno, da gre takoj na delo za ustanovitev angleško poslujočega društva. V ta odbor so bili izvoljeni predsednik, podpredsednik in tajnik društva št. 21. Šli smo od hiše do hiše in v kratkem času smo jih imeli vpisanih deset za novo društvo. Dne 27. decembra so se ti mladi kandidati novega društva zbrali v društveni dvorani, kjer so bili zdravniško preiskani. Po preiskavi jim je zdravnik v lepem govoru častital k ustanovitvi društva in jih vzpodbujal, naj bodo agilni in dobri člani. Dejal je tudi. da mu je znano, da je vsak začetek težak, in isto velja tudi za novo ustanovljeno društvo, ki ima najrazličnejše izdatke, blagajne pa nobene. Končno jim je iz svojega žepa podaril za začetek društvene blagajne pet dolarjev.
Nato smo jih pozvali naj se pogovorijo med seboj in si izberejo primerno ime za svoje novo društvo. Zbrali sta se dve skupini, vsaka v svojem kotu. nazaj pa so prišli vsi skupaj in nam povedali, da so se po kratkem posvetovanju odločili za ime “Colorado Sunshine.” Vili se, da so ponosni na solnčne žarke, ki obševajo naše mesto povprečno 320 dni na leto.
Potem jih je tajnik vknjižil, in ko so še določili čas rednih mesečnih sej na vsako tretjo sredo v mesecu, ob sedmih zvečer, je zadostovalo za tisti ve čer. Redna seja društva Colorado Sunshine, ki je dobilo številko 201, se je vršila 20. januarja 1929. Pri tisti priliki je bil izvoljen stalni društveni odbor in so bili vsi člani vpeljani po pravilih J. S. K. Jednote. Mlademu društvu smo pri tej priliki obljubili, da mu prepustimo vse nagrade, katerih smo deležni od Jednote z s nove člane in ustanovitev novega društva. Na redni seji društva št. 21 JSKJ je bilo da 1 j e sklenjeno, da se mlademu društvu nakaže iz društvene blagajne svota $10, da si tudi njihova blagajna nekoliko opo more.
Pravkar sem prejel pismo od društva Colorado Sunshine, št. 201 JSKJ, v katerem se člani istega prisrčno zahvaljujemo članstvu društva št. 21 JSKJ za darovanih $10, ob enem pa se zahvaljujejo tudi društvenim uradnikom tega društva, ki se storili vse potrebne korake, da je med društvi J. S. K. Jednote zasijal tudi “Colorado Sun shine.”
Kot se vidi, bo mlado društvo lepo napredovalo. Čuje se, da bo društvo na 14. aprila priredilo že svojo prvo veselico z igro. Ne pozabimo te prireditve novega društva in udeležimo se je po možnosti vsi člani JSKJ, kar nas biva v tem kraju. Pomagajmo mlademu društvu na noge finančno, pa tudi moralno. če bo mladina videla, da jo vpoštevamo da se zanimamo za njo in da ji skušamo pomagati nam bo hvaležna, ob enem pa bo tudi do bila veselje za agitacijo in druge društvene posle. Tako bo društvo Colorado Sunshine vredno svojega lepega imena in solnčne države Colorado,
kjer je doma. — Bratski pozdrav!	Joseph	Jartz,
predsednik dr. št. 21 JSKJ-
Sheboygan, Wis.
Zopet se moram nekoliko oglasiti v Novi Dobi. Poživljam člane društva sv. Janeza Krst-nkia, št. 82 JSKJ, da se bolj redno in številno udeležujejo mesečnih sej, ker od tega je v veliki meri odvisen napredek društva. Posebno vabim vse člane, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 17. marca, ker na dotični seji imamo dosti zadev za urediti. Na glavni letni seji je bilo sklenjeno, da priredi društvo svoj piknik meseca junija in da se za istega nabavi en dobitek. Jaz mislim, da je zdaj čas, da se tozadevno nekaj ukrene.
V mesecu marcu je razpisan izredni asesment v znesku enega dolarja- za tiste člane, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore. Posebno člane na potnih listih prosim, da ne prezrejo tega poročila. Dalje opozarjam člane, ki kaj dolgujejo, da ta mesec poravnajo, ker to je zadnji opomin. Nekateri kar pozabijo dva ali tri meseca. — Torej, da se vidimo na seji 17 marca!
Z bratskim pozdravom, John Mervar, tajnik dr. št. 82 JSKJ.
Chisholm, Minn.
Tem potom poživljam člane društva sv. Jožefa, št. 30. J. S. K. J., da se bolj redno in številno udeležujejo mesečnih sej. Posebno vabim člane, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 17. marca ob dveh popoldne v Mahnetovi dvorani. Ob enem opozarjam tiste, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, da imajo ta mesec en dolar naklade. To je sicer žalostna novica, toda pomagati se ne da, kajti bolnikov je čimdalje več, in če je kakšen sklad prazen, morajo prizadeti Člani seči v žep in plačati naklado. članov, ki so zavarovani samo za en dolar podpore, se ta naklada ne tiče. — Pozdrav in na svidenje na seji!
John Lamuth, tajnik dr. št. 30 JSKJ
Delmont, Pa.
Članom društva sv. Pavla št. 11G JSKJ se tem potom naznanja, da se bo vršila prihodnja seja v nedeljo 17. marca, in se bo pričela eno uro prej kot po navadi, namreč že ob eni uri popoldne. Odbor je prišel do gorinavedenega sklepa iz razloga, da omogoči članom se udeležiti koncerta opernega pevca g. šublja, ki se bo vršila v bližnji naselbini Claridge. (Dopisnik iz Claridge poroča, da je koncert preložen na 24. marca. Op. urednika), članstvo naj gornje obvestilo vpo-števa.
Za društveni odbor: Jurij Previč, predsednik; Alexander Škerlj, tajnik; Frank Kern. blagajnik.
Claridge, Pa.
V zadnji izdaji Nove Dobe je bilo poročano, da se bo v Slovenskem Narodnem Domu v Claridge vršil koncert g. Šublja v nedeljo 17. marca. Ta datum se je moral izpremeniti iz razloga, ker 17. marca nastopita g. Šubelj in gospa Lov-šetova v Chicagu. šubljev koncert se bo torej tu v Claridge vršil EN TEDEN POZNE-JE, to je v nedeljo 24. marca. Rojaki te okolice naj izvolijo to obvestilo vpoštevati.
Z bratskim pozdravom,
Anton Kosoglav.
Braddock, Pa.
Sporočam članstvu društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ, da je iz glavnega urada razpisan za marc izredni asesment za dva-dolarski bolniški sklad, v katerem je nastal primanjkljaj, Tisti člani, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške
Jugoslovanska
Ustanovljena I. 1898
Kat Jednota
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:.
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn.
2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa.
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago,
Porotni odbor:
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, O.
h ly
t
Eg
lai F
r
Jednotino uradno glasilo:	|°P
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.	p
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.	|ei
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilj^lgi naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pf(3 sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnih; spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	Iti]
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izP^u membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Av(, Cleveland, Ohio.	Pol
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan®^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zg^jli.s tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se 8. obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »sta'novi z 8 člani n članicami.
podpore, plačajo torej v mesecu marcu en dolar izrednega asesmenta. Izvzeti so le tisti, ki so v tem letu pristopili. Prosti izrednega asesmenta so seveda tudi vsi tisti člani, ki so zavarovani samo za en dolar dnevne bolniške podpore.
Opozarjam vse člane, da je z novim letom stopil v veljavo nekoliko izpremenjen redni asesment. Po novih pravilih plačajo tisti člani, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, 25 centov več rednega mesečnega asesmenta, kot so plačevali prej. Člani, ki so zavarovani za en dolar dnevne bolniške podpore, in pa neenakopravni člani, plačajo po novih pravilih pel centov več na mesec.
člani, ki še nimajo novih pravil, jih lahko dobijo pri meni. — Z bratskim pozdravom, Joseph Sankovič, tajnik dr. št. 31 JSKJ
Pittsburgh, Pa.
Nova pravila JSKJ sem večini članov žc oddal, kateri jih pa še nima, jih lahko dobi v nedeljo na seji, to je 17. marca ali pa na domu društvenega tajnika. Vsem oddaljenim članom, kateri še nimajo novih pravil, jih bodem poslal po pošti prihodni teden, člani, ki živijo izven mesta Pittsburgha in ki imajo v svoji bližini društva J. S. K. J., so prošeni, da zahtevajo od svojega društva prestopne liste. Vsak tak član naj naznani tajniku svojega društva h kateremu želi prestopiti. Navede naj ime in številko društva, mesto in državo, in to zadostuje. Z januarjem 1929 se je asesment zvišal 25c. mesečno, za vse člane in članice, ki so zavarovani za $2.00 dnevne bolnšike podpore; kljub temu je bil pa pri-mankljaj v januarju $4000. Torej pomoči druge ni bilo kot da se razpiše izredni asesment za mesec marc. Torej vsaki član ali članica, ki je zavarovan za $2.00 bolniške podpore dnevno, ima za mesec marc $1.00 naklade za bolniški sklad. Zato prosim, da članstvo to vpošteva. Kateri ne plača izrednega asesmenta, tudi rednega ne more. Novi člani, kateri so pristopili v letu 1929, so prosti izrednega asesmenta, kakor tudi člani, ki so zavarovani za $1.00 bolniške podpore, in neenakopravni člani.
Th
e
a
marca popoldne umrl na1 brat John Simončič, sta%n> na 10549 S. Corliss Ave. cago, Illinois. Pogreb sej1 šil dne 6. marca iz slov«1 cerkve v Calumet, Michig^ pokopališče Lake Veiw, ^ gan. Naše društvo izrekal izkrene sožalje preostali žini našega pokojnega j Johna Simončiča.
Ob enem naznanjam, vrši seja društva Zvon l^ijet ca ob 8. uri zvečer v cei'Ht^ dvorani.	le,
Poživljam člane, da seiarc noštevilno vdeležijo prih%ei seje, ker moramo reši%ce važnih točk. Z bratski^sA zdravom,	|H
William B. Laurif<\ taj. dr. Zvon, št. 70 tenr
  Pic
La SallJ11
Iz urada društva sv. št. 3 J. S. K. J. se opom"| 1 člane in članice, da se w 1
jo prihodnje redne seje,
K*
Za društvo sv. Štefana,
Sl.
26 J. S. K. J.:
Joseph Pogačar, tajnik«
Chicago, 111.
članom društva Zvon, kt. 70 J. S. 1{. J. naznanjam, da je 3.
tli
v nedeljo dne 17. marca uri popoldne, kakor po ^ | Imamo več važnih stvari, re morajo biti na omenjal ji vse rešene.
Priporoča se vam tud’1 >*e:
(N o
skušajte pridobiti kaj članov in članic, in kateri J " 1 otroke, da jih vpišete v ^
ij »t
M
ski oddelek. Zadosti .je no, ker naš mladinski šteje le 25 otrok in ti oti^l samo od petih družin. ® pa druge? Jaz sem pa stikrat rekel in tudi dHne'.'s°
f
R
v	itffl
cem, da J. S. K. Jednota J L najboljših Jednot, in P1'1 tudi ostanem, zato, kei' da se ne motim.
Priporočam tudi, vd^T se bolj redno društvenih
Ni
v pravilih, da mora' na seji vsaki mesec, pravilih, da če se ne v
društvene seje vsake tri ce, sc te lahko kaznuje
he
bo v denarju ali pa suspe jo za 30 dni od bolniške ■ | ^
re’	irR>
Naznanja se vsem, P Ivi]] pa zunanjim članom, da ,1| cemberski glavni letni ^U] je odobrilo, da vsaki lT(j pravni član in članica P^l poredoma tri mesece p« X r° tov naklade. To se p^l^-e nuarja, februarja in rc društveno blagajno za v Hpr je društvenih stroški; £V|-1
L
tem pa zopet naprej, ap ja in junija ravno tak0
centov, pa za nakup ll0i.°1
h,
stave, ker sedajna je zorela. Imamo $105.00 111 ^ ki v ta namen, približni nam pa še manjka.
Domislili smo se na v stavo, prosim vas, zači1*11!? * di novo življenje. Vpr!j^ : naše prijatelje, kateri 6f (Dalje i)4 $. strani |
Edited by Anthony L. Garbas.
Current Thought.
what lodges do for the community
Mere arrangement of houses or chance aggregates of con-Ku°us individuals do not of themselves comprise a commu-% community we should not merely understand it to a Place where a group of people are “living,” it should be ^'Preted in the sense that they are “living together.” Our
EXCHANGES
PEes
niake “living together” possible. Our lodges cause in-
facti°n and intercommunication which is so essential toward f s^K'ial betterment of individuals and groups.
I therefore can have either a community in which indi-uals are distributed in space, representing the existence of DPle or else have a community with harmonious relationships, £ individual practicing a pride of ownership. Instead of f6rrmg to “the lodge,” or "the National Home,” it is “our our National Home.”
Our lorl<rnu frw a 1 QVfro ovffmt Jirlinst 1 ho SUCCeSS of
)lniSk' uur lodges to a large extent adjust the success of our iZpCrUnity’ waking cooperatively they accomplish great tasks r h apparent ease. A visitor to a community can readily tell |*j-ther individuals and lodges are discharging their energies ivan,f .‘Berests along natural channels or whether there is dis-se f 11,S'on because of factional fights and a general lack of co-ani ‘ l(lr;‘tion.
Let’s impress people that we are not merely “living” in our
 'm,minity, but let’s show them that we are “living together,”
. we are a solid group. If we “live together” in our lodges,
fait Comittunities will benefit by it and will show prominent
s a jps of human efforts bent toward success, ve.i	________
lovetrrSL°VENE EXHIBIT
iiigaC v, ^ e eka
tali
bho Slovenian * All-Nati
l S'
Exhibit for ions Exposition at r Cleveland Public Hall, C*1 18th to 23rd is progress-nicely. The commit-
„» 'harsc,
n, ' 16. cet
a s« prih0; reši**
headed by Mrs. reports that a number are	being	brought
. her this week. They are stored at Dr. Mally’s of-ir ^^1 st, Clair Ave., until c 17th, when they will be iced	Public	Hall	And
tski^As,011 exhibition.
nian	table	iR 3.ti"
„vicfc(> vi3,11(1	if anyone	knows of
70	ca"	Mrs-	M“"y <:t
fide 3067-J. Any other
Any other J , ,KIH j ,1() matter how small J ^‘l Joy,><! gladly accepted for the t'h ^ you have to do us ;‘bove number or bring ^l'ticle directly to the of
LODGE — 202, ROCK SPRINGS, WYO.
Our roster of English-conducted lodges is growing rapidly. We wish to congratulate the members at Rock Springs, Wyoming who directed the creation of the new lodge, No. 202. We have failed to learn the name of the comparatively recent group, but look forward to receiving some articles which will be self-assertive evidence of their adaptability in lodge activity. Perhaps we shall find our older English-speaking lodges adjusting their focus on some phenomenal progress of this newly organized unit —;, who knows?
pon
;e
eje,
rca
J H ^ Dr. Mally. ^ All articles
re
Carefully guarded, be-150 ^ | d t;nd during the exhibit, vaV\ Ctiii ey	also	be insured.
ien^6 »od Ul C0Rtumes, lace, and w Carvings make up the j »Ven- ‘1ai ^	the	exhibit. A
l<a-'. j o 1£ln Peasant cottage of ltej bu,i°ms	being	painted as
v j, ^ , ground for the articles •je 1 \ j!'0 to be on display.
|f,Gasor'able admission price *	^'cents is to be charged
D- %	show,	which is
Pa J Sn st °f its kind in Ohio. ^al']|nte(]Vefnir booklet is being 1	;^(1 tv,-	those who at-
\£f4v,Wbit-
ttiian	01 get!—anything Slo-
■ ill k’ 110 Matter how small, vdL„y Cnll £'a<Uy accepted. Sim-tven‘fWtv Kenmore 3067-J. i°r» ts 0j. ITlGn and women mem-“> jC,Aibitj °Ur Sokols will give an ne ' I 'lat*'11 gymnastics. Oth-c trl j|r»CGf? .'°ns are contributing nU^C	sineing	to the pro-
«uspe|he t?<night->iskc | win	groups represent-
les, 1Splay thousands of ar-m> Pj^ill i)nan^ °t' them priceless.
, d& fl e a show worth seeing.
faki	PRESIDENT
,a#i VISIT CLEVELAND
> po jr^othg., A
plS^.e . °ton Zbasnik, Su-
n A resid?Sldent of J- S. K. J., za v T^Pected1 ,°f Pittsburgh, Pa., ogko^; pland J? make a trip to apI’*Xc^ ]7|u this Sunday 'tak® Con,, •' brother Zbasnik
w •d.-SSS-	or
jc t'is th t always main-3.00 4 harmoJ. which embraces bližin lodge/ an<3 progress of I he is t	understand
na i>°le 'vith tv! SPGnd part of his zacoif	of	“Ja-
Vpri'f1' regnu,, lo<%e No. 37 at
teri iC^y morninTnthly meeting>
k
ICE HAS MADE ME COLD-HEARTED
The position of iceman I must confess has made me cruel, merciless, and cold-hearted, in fact I can now step on a worm without the least quiver, and without uttering a sound of remorse. I’ve cultivated this unanimated treatment of animals as a result of being abused by the mutt dogs of •ustomers to whom I was obliged to serve ice.
I always thought that women were hard to understand, but I discovered that hounds are more so. No woman as yet has bitten me or snarled at me, but I can’t say that about the cheese and meat hounds that I was forced to pass in backyards. If I had the choice of being morsel for either dog or a woman, I would much prefer being partially eaten by a representative of the weaker sex even though I wouldn’t be bit where it is a practice of dogs to bite.
Whenever some blood-thirsty canine decided to make me a victim of his palatine desires, it happened that the essential part of my blue trousers were torn from me along with a chunk of meat and perhaps fat. Dogs should be educated to be reasonable, to help themselves of parts of the anatomy which would not embarass a self-respecting iceman. For this reason I managed to carry a good supply of safety pins, a boon both to bashful icemen and crying babes. Those infidel dogs, Friday or no Friday always mistrustrusted them on my entrance and retreat from a yard.
I was in constant fear of con tracting hydrophobia as a result of some of those snaps that the mistress of a house told me were signs that the pup wanted
Claridge, Pa.
On March 17Lh the Slovenians of Claridge, Pa., will have the opportunity to hear Anton Subelj sing. He will hold his concert in the Slovenian National Home. It is scheduled to begin promptly at three o’clock.
That you may know more of this young man from the old country, 1 might say that he studied voice culture in Austria and Cermany and has been awarded the title of “Royal Baritone.” He sings most of his songs in the Slovenian tongue, but is also able to sing songs that are dear to the average American-born folk.
The writer had the privilege of hearing this marvelous songster, while at the convention that was held at Ely, Minn., during the latter part ol July of last year. I stayed a day longer just to hear Subelj. T had heard many people talk about him, and I was determined not to pass up a golden opportunity, for such it proved to be. While it was rather hard for me to understand every word that Mr. Subelj sang,
1 can certainly say that I enjoyed every note that he uttered. Do not misunderstand me about the clearness of his voice; it is my ignorance of the language that is dear to my parents and grandparents that was the cause of my not understanding every word. Nothing that I can say can bring out the qualities of this man as a singer. The only way to really appreciate what I am trying to “put across” is to hear him when he is in our community.
Folks, you will never forget him. He will leave a lasting impression with you. Many times during your lives you will look back and probably say that you heard the greatest singer that ever toured the country, and further than that he was the son of Slovenian parents.
Better start making plans for this concert immediately.
By the way, we invite our sister lodges of White Valley, Export, Hermenie, Universal, Lo-yalhanna, Creensburg, and any other lodge that would like to partake in this concert, to be with us.
Anton Yerina Jr., Lodge No. 40, Claridge, Pa.
Cleveland, O.
NOTICE. — Every member of Betsy Ross Lodge No. 18G S. S. C. U. is requested to attend our next regular meeting, which will be held Wednesday, March 20th at 7:30 P. M. in Slovenian Workingman’s Home on Waterloo Rd. Business of the meeting will be organizing a baseball team. Now is the time to get busy, and do something for our pastime for the coming summer. Also other important business is to be transacted. So all members are requested to attend the meeting. George Kovitch, President.
TEAR DROPS
Tear drops the angels gave us to cool our hearts,
Burning and heavy with sorrow Bathed in tears our hearts beat anew.
Happy and free on the morrow.
Bathed in tears the windows of our soul Shine brightly—sparkling anew. So smile, little friend, when the tear drops come Remember an angel sent them down to you.
—Christine Troya. -------o-—i----
SLOVENE ARTIST TO HOLD EXHIBIT IN MILWAUKEE Harvey Gregory Perusek, well known Slovene artist has been invited by the authorities of Milwaukee, Wisconsin, to display his pictures at the Art Institute of that city for the
Whitening sugar. The process of whitening sugar was discovered in a curious way. A hen that had gone through a clay puddle went with her muddy feet into a sugar house, leaving her trace on a pile of sugar. It was noticed that wherever her tracks were the sugar was whitened. Experiments were instituted, and the result was that wet clay came to be used in refining sugar.
Ordeal of chewing rice. It; is
a common practice, in many parts of India, to oblige persons suspected of crimes to chew dry rice in the presence of the officers of the law. Curious as it may appear, such is the intense influence of fear on the salivary glands, that, if they are actually guilty, there is no. secretion of saliva in the mouth, and chewing is impossible. Such culprits generally confess without any further efforts. On the contrary, a consciousness of innocence allows of a proper flow of fluid for the softening the rice.
tmnžnmiiT!nTniimmTti i t t rrrrr ttt rrrmrrrm
GEORGE KOZJAK
Slovenian Janissary,
Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life.
By JOSEPH JURClC English Version By John Movern 3CXXIXXXXrXXXnXXTmiTITXITTmTTrr»rT>TTYm:TTTTTT
Guillotine. An instrument for immediate and painless death, named after its suposed inventor, a physician named Joseph Ignatius Guillotine. In 18GG M. Dubois, of Amiens, France stated that the idea only was due to Guillotin, who ai a meeting of the legislative assembly in 1789 expressed an opinion that capital punishment should be the same for all classes. Accordingly at the re quest of the assembly, M. Louis secretary, of the “Academie de Chirurgie,” ..submitted to that body, on March 1792 his invention of a mode of capita punishment, “sure, quick am uniform.” The first person ex-jecuted by it was a highway
to play. I wonder if the girls would be very greatly impressed, by other than teeth marks, if we showed our affections for them by a little bite.
I’ve often heard it said that the dog’s bark is more dangerous than his bite. I found from personal experience, however, that the bite seems to hurt more than the bark. I learned, too, that the size of a dog does not always determine the magnitude of the bite. Some of those two-pound Pomeranians attacked me at my most vulnerable spot—my ankles. It’s just as hard to keep one of these dogs from your ankles as it is to scratch your own itching back. They were so persistent in attempting to convince me of their ability to protect the housewife that on several occassions I was on the verge of accidently dropping the ice and transferring an existing pest to the happy hunting grounds. My better judgment, however told me that if I cared to retain my position and through it develop a fit physique and glory on the gridiron, I had better control my impulsiveness. x
In exchange for my tender caresses and attempts for pleasant familiarity I received sets of teeth and snarls from dogs that I now prefer to call “scroots.” It is no wonder that I have become ungrateful to hounds of all description and find the cat a more attractive animal.
entire month of May. Mr. Perusek expects to place thirty of his paintings on exhibit, which we are positive will be appreciated by not only the Slovenes. Mr. Perusek intends to remain in Milwaukee for several days so as to interpret some of his works, if necessary.
Mr. Perusek is a loyal Slovene worker, constantly endeavoring to convince people that the Slovenes as well as other nationalities have artistic inclinations. We hope that he receives whole-hearted support from the citizens of Milwaukee, for we know that he deserves it.
'Bare Facts.
Twins in Africa. Among some of the tribes in Africa if two babies come to a family at the same time they think it a dreadful thing. Nobody except the family can go into the hut where they were born, nor even use any of the things in it. The twins cannot play with other children, and the mother cannot talk to anyone outside of the family. This is kept up for six years. If the babies live to be six years old, the restrictions are removed, and they are treated like other, children.
*
A river of ink. In Algeria there is a river of genuine ink. It is formed by the union of two streams, one coming from a region of ferriginous soil, the other draining a peat swamp. The water of the former is strongly impregnated with iron, that of the latter with gallic acid. When the two waters mingle, the acid of the one unites with the iron of the other, forming a true ink.
robber named Pelletier on April 25th; and Dangremont was its first political victim, on August 21st following. Guillotin diec in 1814. The guillotine at Palis was burned by the communists, April 7th, 1871. A sim-lar instrument called the Man-naia is said ot, have been used in Italy.
How do cats purr? Scientists are not agreed as to just how the purring sound is made by cats. In čats it seems, there arc two kinds of vocal cords— true and false. The true vocal cords are used by the cat in meowing and making other common sounds while the false vocals are used in purring, according to Alvin Davison, author of (Mammalian Anatomy, With Special Reference to the Cat). Purring seems to be produced in the larynx when the vocal cords are considerably relaxed and the contraction of the chest walls and diaphragm is slight and slow. This pe-uliar sound of the cat may be likened to the grunting of hogs, particularly the grunting of the sow when nursing her litter. Grunting in hogs and purring in cats both indicate a condition of comfort and contentment. Cats cease to purr when they become sick, frightened or otherwise uncomfortable.
Clever boy
BOSS: “Are you saving half the money you earn?”
OFFICE BOY: “Naw, I don’t get that much.”
The word “and”-
The word ‘ 46,277 times in 773,746 words Bible.
and” occurs the total of used in th<?
(Continued)
“The Abbot and monks wise inen they are sure; “But no one can a broken heart cure.”
—F. Prešeren.
CHAPTER X.
In the year 1475 A. D., Peter Kozjak became somewhat disgusted with his freedom, because he was not happy. He had been planning to get married, but he made a failure. The girl whom he had chosen to be his bride refused to marry him. As Peter did not have the courage to ask any other girl to marry him, he remained single at the Castle Kozjak.
Soon after Peter had assumed the rule, the old faithful servants left their employment at the Castle. The old servant Ozbe, who had been in service at the castle for sixty years, left the Castle in his old age and went to live the life of a peasant. He did not live long, however, as he soon thereafter followed the path of the old house-maid Mary, who died at the Castle soon after Father Bernard had passed away.
Marcus soon became gray-haired. He who at one time was able-bodied and powerful was now a stooped and wrinkled man. The sole reason for his premature old age was his worry and the deep mortification he felt because of his lost son. In vain did the monks hope that Marcus might overcome his grief; in vain did they console him, saying that his wound of sorrow would be healed when he should have somewhat forgotten his loss. In spite of all such consolations, Marcus’ grief seemed to be unconsolable, and he went to live alone by himself in his deep sorrow and mental agony.
The famous Zatichna’s Monastery stood in a beautiful corner in the valley, surrounded by Lwo groups of beautiful hillocks. As early as 1135 A. D., Patriarch Peregrin of Oglje bought here a small tract of land, built a cloister upon it, and then brought brethren Cistercians from Rome, whom he placed in charge of this monastery. The founder of this cloister, however, not only provided these brethren with a place in which to live, but he also bought a quite large tract of land in the immediate neighborhood, so that these monks might be able to make their living out of this estate. At first these monks had only three villages under their rule, the inhabitants of which were obliged to perform a feudal service for them and to contribute to them so-called “tenths.” But this original estate was soon enlarged by donations of the neighboring and foreign aristocrats, who gave lands and contributed various kinds of gifts to the newly founded institution, and thus they enriched the estate. Among the men who donated lands to the institution and w'hose names appear on the record as its benefactors, we find the names of the most prominent men of those days, such as the popes, emperors, kings, dukes, earls, and many other famous men of that age. So that at one time the Zatichna’s Cloister was one of the wealthiest monasteries in the Slovene provinces.
The cloister was surrounded by towering steeples and high walls, which served as its fortification. The strong walls and a sword were the only means of protection that the people had in those days against their enemies. In those days it was not only the Turks who were hostile neighbors, but thei’e were also many native-born rebels in the province. It being the duty of a landlord to protect and defend his subjects, the monks in the cloister were also obliged to maintain an army of servants always ready for defense of themselves and their subjects against all enemies, foreign and domestic.
One morning Abbot Ulrik sat in his private room and read a large book ornamented with gold on its edges. He was a quiet old man, but still very prominent among the people throughout the neighborhood and highly esteemed and respected by the rich as well as the poor. There in the doorway directly in front of him stood a tall anil broadshouldered man. It could easily be recognized that he was a soldier.
“What do you know, Til?” asked the Abbot, closing his book. “Have you captured those men who have murdered our clerk?”
“We have not, Reverend Abbot,” replied Til. “We found them in the valley surrounded them, and gave them a battle in which three of our men were badly w’ounded; but we could not capture them, as they were well armed with iron-tipped clubs and some of them were even equipped with swords, and therefore they made good their escape.”
“How much longer shall foreign enemies and domestic robbers bother our people!” exclaimed the Abbot. “Now they will be still more daring, so that soon one would no longer dare to step out of his house. Have you already heard that we are liable to be attacked by the Turks before the end of this summer? If so, May God help us, for then we shall again have a catastrophe.”
Now the Abbot made a sign to Til to go away, but the latter would not obey. Slowly he was moving toward the Abbot as if he would have liked to say something more.
“What else do you wish?” finally asked the Abbot. “Reverend Father Abbot,” said Til, “may 1 tell you that last night we met a strange man and because he started to run away from us, we captured him and placed him under arrest on suspicion. How servant Andrew, who used to serve at the Castle Kozjak, contends that he has seen that man before. He holds that it is the very same man who is said to have kidnapped the son of that Lord!”
...-(To be continued)	'
llllimilMlimiimilllllllllllimHUtCElimilllimmimimiimilllillllllllllimillllimillUIMIimilllllilllllimmilMtimillHnHIIUmillHEimUmiiUIMmilllEM
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT m
Za
»i»4;
liiiiiaiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiaiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiBaiifiiieiiiiiiiisitiiEiEiiESiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiaiiisuiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiaiiiisiiiisBiiisiiiiiiBfiiiiiiitiiss^iisiiiiiiiiziiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiii
WEENTY TAMES THE MARCH LION
Oow—oo—ee-e oow—howled the wind.
“Tap-tap-tap,” went the bare branches of the big maple tree j just outside of Weenty’s window.
Weenty snuggled herself still deeper under her warm, fleecy blankets.
“What a very big wind and how cold it must be outdoors! And how snug I am!” she thought sleepily.
“Oow-oo-ee — wow-wrow — gruf — gr-ro-ow!” came the wind again, and “tap-tap-tap!” louder than ever went the bare branches of the big maple tree. “Tap-tap—rap-tap-tap.”
“Now I wonder!” Weenty was suddenly very wide awake. “Now I wonder if that isn’t Mr. Rabbit!”
She sat up in her little crib and peeped out of the window.
BRODOVJE IZ OREHOVIH LUPIN
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
mistake. And is the little girl under there too?” He poked his.long white nose under the bed. “Ah, she is, I believe!” he sighed.
“You rather sc-scared us,” Weenty remarked, quite at a loss for the proper remark to make when visitors find one under the bed. “I’m glad it’s you, though, and not the Lion. I don’t know how to act with a lion.”
“Do you know how to behave with a lamb?” asked the Lamb.
“Why	yes,”	Weenty	answered.	“You	pat	a lamb’s
nose and—and feed it clover.”
“Oh, very nice, very nice indeed !” the Lamb approved. “Do begin at once!”
Weenty	put	out	her	hand
and patted the Lamb’s nose.
Be kind to All C.RSATORO
griow,_________
“Can You Come Out From Under There, Or Uo You Prefer To—To Hibernate?”
Up in the sky the clouds were chasing the poor frightened moon about at a great rate. It looked like a rather rough-and-tumble game of hide-and-go-seek, Weenty thought. The moon would quite disappear behind the black clouds and then, out she would pop, running for all she was worth.
The moon had just come from behind a big black cloud when Weenty looked out so she was able to see a very cold, furry little nose pressed close to the window pane.
“Oh, you are here!” Weenty exclaimed. “I thought that rap-tap-ping was the bare branches of the big maple tree.”
She opened her window and Mr. Rabbit scurried in, rubbing his paws together to get them warm.
“Goodness Weenty! I thought you’d never wake up and let me in!” he said. “Dear me, it’s cold tonight and the March Lion has got out again! He’s just all over the place! Listen!”
“Wow-ower — gr-gr-row-owl!” came a roar from outside the window.
“He’s fierce tonight. I can tell you! He’s cracking down all the trees and tearing up the little bushes in the wood,” Mr. Rabbit explained.
“Dear me!” said Weenty. “That is to bad! What makes him act like that, do you think?”
“Lions are usually wild, aren't they?” Mr. Rabbit remarked.
Weenty nodded.
“Yes, indeed,” she agreed, although I have heard of one that was tame.”
“Really,” Mr. Rabbit said. “Tell me about the tame one.”
“I’m sorry I haven’t any clover right now,” she said. “You see clover grows only in summer.”
“The patting is very nice,” the Lamb replied. “Can you come out from under there, or do you prefer to—to hibernate?”
Weenty came out.
“If that’s the way to hi-ber-nate,” she remarked. “I don’1 care much for it.”
“It’s done by many off the best families, the Bears, the Badgers, the Beavers,” the Lamb said.
“Also the Coney’s, the Cat-termounts, the—Mr. Rabbit i put in, but he was interrupted.
Bang! went the window.
| “Gr-ro-row-owl,” came the deep voice of the March Lion.
“Shut the window!” cried Mr. Rabbit, who was already under the bed again.
Weenty hid behind the March Lamb.
“Oh, save me!” she cried.
; “He can’t come in,” the Lamb | said calmly. “He’s much too big. What do you want, Lion?” he asked.
Weenty peeped around the Lamb. She saw a big, shaggy head at the window.
“I’m duced tired of running around,” grumbled the Lion, “and I’m hungry. My nose itches, too.”
“Has he a thorn in his paw?” asked Mr. Rabbit, in a small voice from under the bed.
“No, I haven’t,” snapped the Lion.
“Then what’s all the fuss about?” Mr. Rabbit complained.
“I’m tired of running around,” the Lion repeated. “My nose itches and I’m hungry.”
“Will a saucer of milk do?” asked Weenty timidly. “I can rub your nose, too, if you like.” “That’s very obliging of you,” the Lion rumbled. “I think milk is very delicious and healthful.”
“Can you get it in winter?” the Lamb whispered anxiously.
“Oh, yes,” Weenty assured him. “I’ll get it right away.” It was rather fun feeding milk to a lion. Weenty always said afterwards. She set the saucer on the window sill and I stood near by to rub the Lion’s l big nose as he lapped up the | milk. The Lion actually purree j just like a big pussy cat.
“You won’t crack off th( j trees and tear up the bushes will you?” Weenty asked him softly stroking his nose.
“Nonsense,’ ’the Lion replied between laps. “I was only rub jbing my nose on the trees < bit. Perfectly friendly, I as sure you. As for tearing u] the bushes, I don’t. I was jus loosening things up a bit ti give the violets and other littl flowers a chance to come u; through the ground in April.
“Oh, I’m so sorry we wer i blaming you,” Weenty saie I “We thought you were such
LOST IN THE. WOODS
While I was walking down the hill, I saw a bull coming toward me. I had a red dress on which I am sure must have attracted the beast and I was sure that the bull would attack me. I started for the woods and on looking back I noticed the bull was rushing directly at me. There was no time for much thought, spying a thicket near by I hid there till the animal sped by in his mad rush.
I came out of my hiding place and meant to go home, but I lost all knowledge of direction, and instead of getting out of the woods, I got farther into the woods. After walking for an hour or so I began to feel discouraged. The sky above was already beginning to darken and the birds were all gathered in the trees.
I sat down on a stump of a tree and began to cry.
An old man passing by heard me and stopped to investigate. He asked me my name, and after I had told him, he helped me up and took me to his home. His wife gave me some supper and then put me to bed.
When I awoke the next morning I dressed quickly and went downstairs. I discovered that no one was at home, but that a place had been set for me at the kitchen table. After I had my breakfast I ran outside and found the old man and his wife standing beside a horse and wagon.
My greeting of good morning was accepted cordially, and they told me that the old man whose name was Jones, would take me home. I got into the wagon and the old man sat beside me. I bid good-bye to the lady and we started off.
On my arrival home I noticed that my dad and mother were on the porch talking to two policemen. Calling to them and getting off the wagon at the same time, I ran to my mother who kissed and hugged me. I then introduced Mr. Jones to my dad and told him of my experience. My father thanked the man who had [brought me home and wished I to reward the man, but the j kind gentleman wouldn’t accept [anything for his trouble.
Johanna Kumse (Age 13), Lodge No. 6, Lorain, 0.
i
! A CAKE MAKING EXPERIENCE
“How I wish it would turn out good,” Betty kept saying to herself. All that afternoon she had carefully measured and beat the batter which was ' to be a surprise cake. Putting the cake into the oven she wondered if her surprise cake would be a success. After long and patient waiting she took 1 the cake out of the oven and hid it in the pantry, saving the surprise for supper. Supper finally came anel she was so excited for fear her surprise would be discovered that she j couldn’t eat. She waited impatiently until the desert was served and then slipping quiet-i ly from the table she managed to come into the dining room with the cake in her arms. Mmm’s and ahh’s around the table as she set down the heavily iced cake.
Betty’s brother was the first one to taste it after being cut. ’ He swallowed the first bite and ■ jumped from the table as if -; shot. Everyone glanced at one i another and before Betty could : utter a word, her mother said: r “What did you put in that 'cake?”
Prijetno se je poleti v potoku igrati s čolni in ladjami. Čolnom nalagamo težka bremena, na ladje tovorimo zaboje in potok nosi ponosne brodove jadrno na svojih naglih valčkih. Pozimi to ni mogoče. Vendar pa si lahko pomagamo sami! Napravimo si lahko celo bro-dovje iz samih orehovih lupin. Seveda bodo naši čolni in ladje majhne — pa bodo zato lahko plavale v vedru, v skledi! Najrazličnejše ladje si lahko napravimo na ta način: čolne, jadrnice, parnike, vojne ladje.
Prva je čoln z veslačem. Na dno orehove lupine prilepimo s pečatnim voskom zamašek, na katerega prilepimo manjši zamašek, ki ga preje pobarvamo kakor možaka. Na trebuh mu z buciko pripnemo zobotrebec
— veslo. Na sprednji del lupine pritrdimo zopet s pečatnim voskom žebelj — kar velja za vse ostale ladje. Ta žebelj je namreč velike važnosti. Z majhnim magnetom, ki ga za majhen, denar kupimo v trgovini, se približamo žeblju — in magnet vleče čoln za seboj. Kamor naša roka z magnetom, tja ladje!
Druga je orehova jadrnica. Na dno lupine malo pečatnega voska, v vosek daljšo iglo, na katero nataknemo jadro iz lepenke. Tretja je vojna ladja. Na zamašek pritrdimo z bučko votli spodnji del gosjega pere-resa in top je gotov. Zastavica: bucika v pečatnem vosku in košček barvanega platna. Parnik napravimo tako, da pritrdimo zamašek po dolgem na dno, v zamašku votlo gosje pe-ro-dimnik, v dimnik malo vate
— dim. V zamašek, ki nam služi tu za parni kotel, pritrdimo žebelj.
Lahko pa napravimo še drugačne ladje. Jadrnico na dva jadra, parnik z dvema dimnikoma, vojno ladjo z več topovi, celo podmornico lahko zgradimo. Za podmornico pa rabimo dve lupini. Obe lupini obtežimo s svincem, jih s pečatnim voskom zalepimo, na vrh zgornje lupine pritrdimo lep zamašek — opazovalni stolp, v za- 1 maaek iglo za periskop. Vse pa moramo povsod lepiti le s pe- { čatnim voskom, ki se ne razto- j pi v vodi!
Poskusite! Napravite vese-1 Ije svojim malim bratcem! Mali kapetani bodo radostno krmarili svoje junaško brodovje po širnem Oceanu v kuhinjski j skledi.
fierce old thing.”
“Not a bit of it,” the Lion growled. “I’m a big, rough fellow, I know, but I have to be' to do the big rough work for Mother Nature.”
i “You’re a big dear!” Weenty exclaimed. And she actually put her arms around the Lion’s neck.
‘Thanks,” said the Lion, taking his last lap. “Now, I must be off and don’t you mind my growling and howling. I'm just talking to myself-gr—ow—owl —o wo—oo-ee—-e—ooo w—’ ’
“Dear me!” thought Weenty. “Just hear that old fellow go on!” She wasn’t a bit surprised to find herself back in her crib, all snuggled up in her warm, fleecy blankets.
“Ow—oo —- cee—oooo—o— came the wind again and—“tap-tap-tap,” sounded on the window pane. But now it was : morning and Weenty could see ,j the bare branches of the big .1 maple waving in the wind.
“Just what the recipe wanted,” she managed to say between sobs. After a bit of thinking, Betty’s mother said: “Let me see thč vanilla bottle you used.”
Running into the pantry Betty soon came back with the bottle. As soon as she stepped into the room her mother said laughingly:
“Last week I broke the liniment bottle and emptied the contents into this bottle.” Betty did not know what to say, but seeing the rest of them laughing, she also joined in the merriment.
Frances Nemgar (Age 14), Lodge No. 25, Eveleth, Minn.
ai
laughter. She told us to It: the front porch which W*' tiously did. There still ij* same position was the 4 ’ we were frightened byTc^ found that it was a mountain lion that fath# brought from town tliar2 ernoon and that my mis? ous sister had placed o"ra
record. We are to be eq11 with jerseys and maroon
with the name of our
lai
r
el a>
porch to scare us.
li
Frank Usnick Lodge No. 78, Salidai
OS'
OUR CITY I go to St. Peter’s School and am in the fr«5! class. It would be inter*} perhaps to expose our ties at school. We have 8 0j derful basketball team ,lu I went out for, but unf( 1 ! ately did not make. I sWj’ again next season.
Baseball season is open and we all are pi^eP ’ to build a real strong nin( / that can establish an etf
upon them. A manag1. the name of Charles Bo*1 1 has been elected and ^ Daly has been made &
I play catch, I’ve always lJs this position because a cS 11 can be of great assista^1 lc: the pitcher and his teaifl' aJ The Slovenes of our city e just started a campai#! r1 the building of a 21 Home in which lodge St would be held, dancing er forms of entertainmefl John P. Stubler (Age ' f*
Lodge No. 61, Reaclii1*^  	I
A LITTLE FUN 111 WTe have a lot of fun i’ r ter by skeeing and c«1 P down the many hills tJiJ ( have in our town. We ^ times skee double and rid* ’ ‘ ble on my big sled. Gl skee double, one of us ^ the straps, while anothe1.1 behind.
If the one in the strap down the person in the } sure to get a nice f»H' j‘ laugh as a result of o«r,,( till we are tired. In cO11 double one gets on top ( other and then we go the hill so fast that tear3 '1 to our eyes and we can steer. We find this * P past-time to be more any game of tag.
I am twelve years old the seventh grade. i, Joseph j;
Lodge No. 53, RosebooO| e
MAŠKARADNI Plrf' Na dan 12. februarja>.L na pustni torek, smo imel| Lorainu maškaradni pleSj je bol.j malo mask. Dve j}: li oblečeni kot ciganki, ‘Io\ po stari modi kot 'L Washington. Izmed vS‘>e bolj šaljiv je bil tisti- & lonce vezal. Oblečen Jcil umazane hlače na nar^oj in črno srajco, na il0*> imel velike copate, na r0!? rokavice. Na glavi je trgan klobuk, ki ga N|, nujemo “Derby,” v us^it] na očeh pa črna očala-' o som privezan je imel fi|1L žico in klešče. V obrali videti star, ker je iifl^,)s brado in brke, kar napeti veka starega. Tudi bil po obrazu od trdega Jo Ko so bile izbrane I nagrade, jo bila kot jji izbrana Martha Wa^jlul kot najbolj “špasna” jjfcl krovezec. Ko je bilo jpk ske odstraniti, so ljudi1 fot ce veze n spoznali mene-' ^ Martha Kumse (H|c^ društvo št. 6, J- ’
VM
I Kot nova članica niK r
II	(Dalje	na	5.	stra«1';
A BAD STORM	c
It was a bright summer day t in August, the sun shone and t the birds sang among the trees i when all of a sudden the skies ^ darkened and signs of a com- i ing storm arose. The thunder i rumbled and the lightning 1 flashed streaks of fire making ! the rain that was coming down 1 in bucketfulls visible to us. It I was bed-time, so we all pre- ( pared for the night’s rest.	c
In the middle of the night t we were suddenly aroused by the storm. A great bolt of j lightning struck two trees that i t stood one on each side of our i 1 house. We were frightened; i and my mother got up and in- c structed us to get into our clothes for she believed that our house was on fire.
Just as we were dressed our house shook, shattering all the windows and we were in great ( fear that our house this time ( really was on fire so my moth- j er asked my dad to go out and f see if such was the case. | Returning, he told us that < there was no danger, the storm | had died down. The broken j windows had to be replaced by blankets and quilts for over , night. In the morning we dis- ( covered that the lightning had | made two large cracks on two j sides of our cellar splitting the ,, concrete that supported the < sides.	|	■
I found that there is nothing so exciting as a bad storm, • but I hope that we shall never , experience another one.	;
Josephine Shuster, Lodge No. 92, Rockdale, 111.
A THRILL
One day while my brother and I were returning from school, we had an experience that I never care to have again. We were on the point of going into the house when glancing on the porch I spied a big animal which looked about ready to chew us to bits. Not wishing to be morsel for any animal we slowly backed a distance and then broke into a run.
My brother, who is but six years old, never could run, however, the sight of this beast seemed to put new life into him for both he and I kept the same pace. Looking back, we noticed the creature still in the same position. After gaining a good bit of ground we decided to attempt to get into our home by the back entrance. As we approached the back door, our sister welcomed us with a lot of laughing and we thought that if she only knew what was sitting on the front porch she sure wouldn’t be so happy.
We entered the house pale as though we had seen ghosts and tired from running, so we sat down and Were going to explain our experience when our sister again exploded with
1 Il£i iVlrulviIl LlUii
“It was this way,” Weenty | began. “The lion got a thorn in his foot and it hurt him so I much that he couldn’t walk. Then a a man came along and pulled out the thorn—”
“He was a brave man,” Mr. Rabbit declared, shuddering a little.
“Wasn’t he,” Weenty agreed. “But you see, the lion was so grateful to the man that he became a good friend to him.” “Wow — gr-row-orw-wow- j gowl,” came the March Lion’s! roar from around the corner of i the house.
“Maybe he has a thorn in I his foot,” Mr. Rabbit said. “Do you want to have a try at pulling it out?”
“Dear me no!” cried Weenty. She was a brave little girl, but would you be brave enough to tackle a lion? “The man who
]
pulled the thorn out of the j lion’s paw was a great big brave man like my daddy. You . see, I’m only a little girl,” < Weenty explained.	j
Mr. Rabbit looked a bit distressed.	■
“I suppose, then, it can’t be , done,” he remarked.
Weenty felt a little sorry. She didn’t want Mr. Rabbit to be disappointed.	I.
“Well,” she said. “Maybe! we can do it together. If you’d i; hold him still—”
“I wouldn’t know how to i, hold a lion still,” Mr. Rabbit; objected.	;
“Why, you just told him,” Weenty said. “You can hold him like a big dog. You might put your arms around his! neck—”
“Oh no!” Mr. Rabbit shook his head. “Not me!”
Just then the window flew! open with a bang.
“The lion,” cried Mr. Rabbit, making for a safe place j under the bed. Weenty fol- j lowed him. There they snug-1 gled, close together.
When they peeped out, Weenty and Mr. Rabbit saw a pair of dainty woolly legs, ending in shiny black hoofs instead of big dreadful claws.
“The March Lamb,” whisp- j ered Mr. Rabbit.
“Be-aa—a,” said a rather squeaky voice, “now 1 could have bet every ounce of wool on me there were people in this room.”
“There are people in this room,” Mr. Rabbit announced. “If you’d only look in the right place for them, stupid!” He came out from under the bed looking rather huffy.
, j “Oh!” said the Lamb polite-jly, he jvas a gentle fellow, “my
y
SSiSilU
mladinski dopisi
ONTRIBUTIONS FROM OUR JUNIOR MEMBERS
(Nadaljevanje iz 4. strani)
^ elka JSKJ najprej lepo po-1111111* 1^v\m vse bratce in sestrice.
^aalje pa hočem nekoliko opi-is to F i. kako je v tej mrzli Minne-‘h	zdaj	je že malo topleje,
still if1 Pretečena dva meseca je bi-;he v’ečkrat od 30 do 40 stopinj .Zero' Jezera, katerih je a sf ai mnogo, so zdaj zamrznje-fath# 2 debelim ledom, da s konji thajzijo drva preko njih. Tudi rn'Si' ,Je v teh jezerih, toda eC^ °UJfP0Zimi se 'iih težko dobi.
P ? ko ni ledu, se s čolni nick |zwno p0 jezerih in lovimo ri-alid^r Tudi srn in zajcev je tu 1 seveda ne v vodi, ampak °Zl- Za tiste je posebna se-tjl v Jeseni, ko se smejo stre-
, in; sr s L..
, freS,tiLl
l, zapeček, ali vi, g. ured-11 ' (Seveda, sem se sam več-
his re
' m
inter* starem kraju je letos tudi our i a zima. Tako mi je pisal ave« J stari oče. (Me je mama |am 1 . ci a nekaj slovensko pisati, uiu* s* Piševa po slovensko). Pi-I s^j.a,cl dosti snega in hudo L2’. da so Po ves dan okna za-s so« ^ena. Na zapečku da se-prep’ Pa ga p0 enj strani peče, po g nifl1 ^ Pa zebe. Jaz še ne vem, in enf Je
>e ed1
iroon ^ Si'el na njem, ko sem bil our i Pen. Op. urednika). Moj anagl * °če živi v vasi Krka pri s Bo' tlc*ni.
llld a lnllkaj imam« lepe šole. V °, ioim°ra vsak' hoditi do šest-lway ^ tega ieta. g0la je vsak
‘/l C .v’ lazen sobote in nedelje.
s*s a L - e ‘Se °b osmih zjutraj in
leaIf: „ 'l Poldne, potem pa od
rC1.: ^Ul’e do štirih. Kdor hoče
m°ra izvršiti 12
* Lr °V‘ ^az Godini zdaj v
6 n\, 'i razi’ed. Po nas, kateri
nga,itfti “i0'3 oddal.ieni, pride zju-
nme l ijv, 3us’” zvečer nas pa zopet
1 ci;°v P^Pelje. Kosilce po na-
,e , _ Vzarnemo seboj; lahko si
a tudi v šoli kupimo za 15 'UN *nov.
fun i’’ razred ima na teden eno
'(1 fhi avanJa in eno uro tejo-ijjgj.deklice se učimo tudi
1st, * šivati, dečki pa roko-H® stya. t j i • •	i-
.i (TGriiv, Izdelujejo razhcnc
WT?e‘e’ kot stole, mize, ali -ls f 0rl'6 kateri hoče. To učenje 110	1 tukSedme«a razreda naprej.
„ i fi.,, a? bi radi znali, kako je strah . ug?h državah> Naj bi ka.
the,i cal a I2 dru£*h držav kaj po-: lall' o tem.
jf 0u(. l( S- you find this “do-*U C°(i 3ba	for the Nova
t0P Elit t WiU be an e lcourage-0 e°s aiKi, '' Write some more. My jk t n the old country c al' , k th ! ' fi enjoyment in read-e -^ova Doba and other
so skoro vsi tukajšni rojaki zavarovani; pa tudi v mladinskem oddelku JSKJ nas je precej.
Vsaki teden komaj čakam, da dobimo Novo Dobo, ker je v njej vedno dosti zanimivega. Dobivamo pri nas samo en iztis, ker drugega pošilja upravništvo v Jugoslavijo mojemu stricu. Tudi on se zanima za JSKJ, ker pred 25 leti je bil član te organizacije, in sicer v Braddocku, ker v Exportu takrat še ni bilo nikakih društev. Seveda, ne mislite, da sem že jaz toliko stara, da se vsega tega spominjam; izvedela sem od starišev.
Upam, da se člani in članice mladinskega oddelka pogosto oglašajo tudi iz drugih krajev. S tem se bomo medsebojno bolj spoznali in se bomo začeli bolj zanimati za JSKJ. V prihodnjih 25 letih bo napredek JSKJ po večini odvisen od nas mladih. Ako bomo v tem času toliko napredovali, kot so naši stariši v prvih 25 letih, bomo lahko ponosni. Jaz imam še deset mesecev za biti v mladinskem oddelku, potem prestopim v odraslega.
Pozdrav vsem bratcem in sestricam !
Pauline Supancic, društvo št. 57 JSKJ.
NAŠ MLINČEK Teče mlinček kraj vode, neprestano mlinček gre. Melje zrnje noč in dan, prav nikoli ni ugnan.
Dete naše čebenja, jezik vedno mu miglja. Kruhek vedno vam drobi, nikdar mlinček ne stoji. (Poslala Ivanka Šenčur, dr. št. 57 JSKJ).
t'hj^!! lJaPers, while he sits
old
seph
boonii
a«ees Kurent (15 let),
(Mlad- Štvo St 200 JSKJ-šo, j^a Sestra naj še večkrat
Pra
zapeček.
kir ne bo pravilno, u^nika)dniŠtVU popravil°-
ni ^r> ?lec°j dobra v slo-I Phf belila 1v tGm 86 bo še b()lj i, b° v'
uarjai
0 itf‘ .
1 plesj Dve J j,
tnkii joVj J*1 Za majhen kotiček
:ot ^osifv, ,°J1, Takoi v vur-ot
d v»i 1 “<« K.
Export, Pa.
v
lukoj v začetku ■fi[*niši^r7 S' urednika, da svoj iiS' ’ & Za to -i l)0'stavi pred vra-en JVel tu fi časa> da bo zamo-nara|jim °pls urediti. Sicer se
iiO*| , ’ da
“na
-flji nio
J'e 'Jf^lnje,^^0 imeH tu vse
ga Arkokr«fCasa jako ostro- Ne-
1 ust1 Jtj0_ ^t srno jmej.
mraz pod
3ala-
NAGRADE
7j(i dopise, priobčene v mladinski prilogi meseca januarja in februarja, so bile določene mladinskim dopisnikom sledeče nagrade:.
Amalija Zupančič, dr. št. 2!), $3.00; Johanna Kum.se, dr. št. ‘J, $2.00; Frank Muhvich, dr. št..l2t) — $1.00; John Peček, dr. 'št. 2 — $1.00; Philip Botz, dr. št. 78 — $1.00; Rudolph Novlun, dr. št. 110 — $1.00.
Po en iztis I. Zormanove knjige “Slovene (Jugoslav) Poetry” so dobili sledeči mladinski dopisniki:
Olga Vehar, dr. št. 37; Stanley Debevc, dr. št. 20; Victoria Penca, dr. št. 37; Matilda Ster-le, dr. št. 92; Ljudmila Ilovar, dr. št. 155, in Hedda Botz, dr. it. 78.
-------o------
RAZBOJNIKI V CERKVI
Razbojniki so vlomili v cerkev in jeli snemati vse, kar je bilo zlatega in srebrnega. Ali svetiljke, ki je visela nad oltarjem, niso mogli doseči. Za to se* eden iz med njih vzpne na oltar, kakor da se ne boji Boga ne vraga. “Kaj pa laš?” mu zakličejo pajdaši, strela te udari! Ce se ž< spravljaš na oltar, zakaj ne se zuješ opank?”
“Molčite, budala! Kaj pa veste? Ne gleda Bog na u zane opanke, ampak na i in pravično srce.”
no bo zagledal bele-
do
clru£ih V’!m’ -kak° Prestajajo
nel jta, *' krajih, odkoder se
obrV bnitci mraz še huJ«j- Ubo-: im1 r)fl !,n ^strice, ubogi njih
nap 0 Pod ni-!rajih’ kjer je 30 ali << nas "° pride imeli 1 'uvaza> pa smo vse-,! ')snJ”e zime dovolj
li tH11, dega , ne
kot J|i Zasiuv..l'UKaJ še dosti dobro, W»s Jh!jo t J° naši očetje le bolj ina”i lavnih t,a »c Preživimo.
il0 XaJ ni m	POUČn ih prireditev
ljucU^t „ iniamo,
r- V ni	vauj	uiki n ne,
ne^fcnov^tneeafdu’ kjor imajo
« W TU	im.	koncerte
društva • ° lazbena podpor-U^Vo sv 1?1 med njimi tudi K- J. Vll,«ii», St. 57 J. . n«	11	J.	S.	K.	Jeiluoti
stia«1'
POLŽKOV DOM Polžek povedi, k,je si doma: ali na gori ali v ravnici ali med bori ali v pšenici ali ob mlinu ali v pelinu ali na gredi — hitro povedi!
“Polžek povsodi domek ima, v hišico smukne — pa je doma!” (K.
Širok).
BRIGHT SAYINGS
Jean, aged five, was ha: her Sunday morning romp : her father. Suddenly, rum her fingers lovingly thro his thinning hair, she touc an almost bald spot and claimed:	“Oh,	Daddy, I
the place where you are get to be a grandfather!”
IZ URADA GL. TAJNIKA			141	86.96	53.50	64	.45
			142			66	23.85
RAČUN MED DRUŠTVI			143	82.39		68	6.75
	IN JEDNOTO.		144	292.17	7.00	69	2.25
ZA MESEC JANUAR 1929.			145	234.04		70	
	Odrasli Oddelek.		146	62.27		71	14.85
št. dr.	Dohodki. Izdatki.		147	63.92	76.00	72	.90
1	$ 818.46 $	25.00	148	58.58	22.00	75	7.35
2	634.86	443.00	149	262.66	231.50	76	2.85
3	158.32	16.50	150	175.30	255.00	77	6.75
4	152.71	98.50	151	55.46		78	8.55
5		97.00	152	99.36	8.00	79	1.05
6	619.12	209.00	153	17.99		81	4.65
9	539.94	573.42	154	173.08	214.00	82	2.70
11	169.03	122.00	155	36.61	54.00	83	2.25
12	276.45	222.50	156	63.84		84	6.45
13	103.99		157	45.66		85	8.10
14	54.70	23.00	158	115.53	155.00	86	4.35
15	328.25	101.67	159	86.28	14.00	87	4.95
16	281.62	180.00	160	89.60	87.00	88	3.15
18	468.62	317.50	161	21.36	20.00	89	7.65
20	419.25	501.00	162	207.19	9.00	90	
21	391.85	125.00	163	32.21		92	9.30
22	243.18	146.00	164	68.21,	51.00	94	21.75
25	511.91	207.68	165	83.85	8.00	99	9.60
26	695.54	505.67	166	94.37	7.00	101	3.60
•27	141.91	136.00	167	78.00	38.00	103	4.20
28	81.15	14.00	168	84.20		104	5.10
29	255.26	70.00	169	54.45		105	4.20
30	600.31	510.67	170	36.01	31.00	106	7.35
31	308.63	146.00	171	224.09	244.00	107	1.65
32	71.27	72.00	172	59.17	34.00	108	9.60
33	295.63	89.00	173	67.15		109	3.00
35	202.08	404.00	174	150.31	117.00	110	8.85
36	767.45	430.50	175	42.94	54.00	111	8.25
37	1,190.99	591.50	176	164.85	110.00	112	2.10
39	443.65	200.00	178	35.88	116.00	114	14.40
40	382.67	142.17	179	49.90	166.00	116	10.05
41	94.56		180	138.01		117	3.15
42	283.95		181	31.95	72.00	118	3.45
43	148.39	125.50	182	86.95		119	3.30
44	387.98	30.00	183	67.81		120	9.00
45		460.50	184	68.12	49.00	121	3.00
47	152.16	53.30	185	48.23	42.00	122	12.15
49	285.73	77.00	186	77.85		123	4.50
50	154.52	72.00	187	36.-10		124	4.20
51	38.75	29.50	188	29.96	67.00	125	1.50
52	67.98	14.00	189	20.51		126	5.40
53 54	323.38 103.41	76.00	190 191	120.20 51.80	15.00	127 128	1.65 3.30
55	207.23	50.00	192	53.04		129	9.45
57 58 60 61 64	247.10 192.72 99.15 204.89 39.97	142.00 14.00 23.00 36.50	193 194 195 196 197	61.46 39.24 28.17 49.52 17.18	36.00 32.00	130 131 132 133 134 135 136 137	4.65 , 2.25 8.85 5.85 5.85
66 68	420.47 141.32	120.00 18.00	198 199	29.78 37.34	10.00		5.10 3.75
69 70 71 72 75	7.6.99 515.47 55.50 177.89	179.00 204.50 143.00 96.50	200	390.59 201	20.84 za dec. 142 82.69 182 98.55				
						138 139 140 141 142	5.85 .90 4.20 1.35
76	93.90						3.45 4.05
77 78	179.52 215.70	83.00 53.00		$29,448.23 ?16,217.80		143 144	
- 79	31.46	58.00	RAČUN MEI) DRUŠTVI			145 146	4.25 1.20
81	84.54	84.00		IN JEDNOTO.		147	1.95
82 83 84	238.19 64.32 220.08	275.00 34.00	ZA	MESEC JANUAR 1929. Mladinski Oddelek.		148 149	2.25 13.50
85	250.92	56.00	St.dr.	Dohodki	Izdatki	150	4.05
86	103.51	38.00	1	$ 31.20		151	.90
87	126.70	97.00	2	34.80		152	3.30
88	196.45	35.00	3	3.75		153	.15
89	195.22		4 £	4.20		154 155	4.05 1.95
90 92 94 99 101	62.66 178.29 391.38 165.12 132.11	22.00 30.00 174.00 225.00	o 6 9 11 12	17.70 5.85 7.05 9.60 9.90 6.15 14.55 12.15 20.25 12.30 4.95 19.80 37.05 3.00 1.80 17.85		156 157 158 159 160	.30 .60 1.95 4.20 3.90
103 104 105 106 107 108	253.15 145.82 243.49 154.83 85.58 211.20	31.00 27.00 241.67 479.00 205.62	JLO 15 16 18 20 21 22		$398.00	161 162 163 164 165 166	1.05 6.60 .45 .45 3.45 5.55
109 110 111 112 114	125.18 158.80 118.00 106.09 382.03	68.00 38.00 46.00 347.50	25 26 27 28 29			167 168 169 170 171	2.70 4.20 1.35 1.95 7.80
116 117	135.06 56.11	62.13 42.80	30 31	18.00 9.45		172 173	3.00 1.20
118 119 120	94.78 56.84 305.48	50.00 85.00	32 o o 35	1.50 16.05 8.85		174 175 176	7.80 .60 4.50
121	46.70	17.00	36	27.00		178	.60
122	297.92	321.00	37	23.10		179	1.35
123	77.31	42.00	39	11.70		180	1.65
121	102.56	122.00	40	10.05		181	
125	95.52	112.00	41	5.25		182	4.20
126	77.66	204.01	42	10.05		183	1.65
127	37.09	36.00	43	4.80		185	1.95
128	212.40	102.5C	44	15.00		187	2.55
129	198.02	136.0C	45			189	.30
130	55.84	15.0C	47	2.85		190	2.25
131	102.43		49	11.40		191	1.05
g 132	252.13	56.0(	50	1.05	O	192	.30
, 133	197.35	312.(M	52	1.65		198	.45
p	91.53	372.01	53	12.30		199	1.35
h 135	<		54	2.10		200	7.80
d 136	65.78	28.01	55	8.25		142 za	dec. 3.45
. 137	272.22	27.0(	1 57	9.30		182	4.20
e 138	111.06	35.0(	> 58	6.45				
g 139	70.66	66.0(	GO	4.65		Skupaj	$1,005.20
140	151.50 \	37.0(	■> 61	11.25		Joseph Pishler, glav	
DOPISI
(Nadaljevanje ir 2. strani)
v društvu sv. Barbare, z dobro voljo in lepo begedo, razložimo jim, kaj deli društvo in Jedno-ta v slučaju bolezni ali smrti. Kakor mislim, tako tudi želim iz vsega srca, in če se potrudimo vsi, vsak po svoji moči, sem prepričan, da bomo napredovali in ob koncu leta bomo lahko z I veseljem in ponosom, gledali sad j našega dela.
Z bratskim pozdravom Anton Kastigar, tajnik.
Gowanda, N. Y.
Vsem Slovencem v Gowandi in bližnji okolici sporočam tem potom, da priredi tukajšni Slovenski Dom veselico na večer ! 16. marca. Na programu bosta tudi dve igri, in sicer “Kmet in vrag” v slovenščini, in “Pa’s Housekeeper” v angleščini. Vstopnina za moške je 50 za ženske 25 centov. Pričetek veselice točno ob osmi uri zvečer. .Torej na svidenje 16. marca zvečer v Slovenskem Do-
mu !
Leo Štovanja, tajnik.
Chicago, 111.
Članstvu društva Jugoslovan, št. 104 JSKJ naznanjam, da se vrši prihodnja seja 19. marca, j Ob enem sporočam tistim članom, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, da plačajo v mesecu marcu po en dolar naklade v jed-notino blagajno. Prosim tudi članstvo, da bolj pozorno čita naznanila in dopise v našem glasilu, da ne bo potem toliko nepotrebnega pisanja in stroškov za društvo. Kar bo važnega, bom vedno objavil v glasilu, glede drugih zadev se pr lahko pogovorimo na sejah Ker ni več mraza, upam, da bo v bodoče večja udeležba na sejah, kot je bila dosedaj. — Z bratskim pozdravom,
Anton Krapenc, i	tajnik dr. št. 104 JSKJ.
naša članica, Sophia Cekuta, soproga znanega trgovca Jos. Cekute. Nahaja se v City Hospital. Upamo, da kmalu okreva in se povrne k družini — Bratski pozdrav!
John Dolčič, tajnik dr. št. 108 JSKJ.
Anaconda, Mont.
Na seji društva Slovenec, št. 142 JSKJ, ki se je vršila dne 8. februarja, je bilo sklenjeno, da društvo priredi kot svojo prvo pomladno zabavo veliko plesno veselico na večer 31. marca, to je na velikonočno nedeljo. Veselica se bo vršila v dvorani sv. Petra in Pavia in se prične ob 8 :30 zvečer. Igrali bodo slovenski tamburaši.
Vsi člani našega društva so vabljeni, da se udeležijo te prireditve in da privedejo seboj kar največ mogoče znancev in prijateljev.^ Vabljeni so tudi rojaki iz Butte, Mont., da nas posetijo na velikonočno nedeljo na naši zabavi, in nam pripomorejo do boljšega uspeha. O priliki bomo skušali uslugo povrniti.
Za to veselico plačajo člani za vstopnino 50, članice pa po 25 centov, in sicer z asesmen-tom v mesecu aprilu. Za tekoči mesec je iz glavnega urada razpisan izredni asesment enega dolarja za vse tiste člane, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore. Za druge člane ni izrednega ases-menta.
Torej, rojaki v Anacondi, Butte in okolici, da se vidimo na plesni veselici na velikonočno nedeljo, to je 31. marca zvečer! — Z bratskim pozdravom,	Frank	Petrovčič,
tajnik dr. št. 142 JSKJ.
Sharon, Pa
Tu je dne 28. marca smrl ugrabila našo rojakinjo Anto nijo Gasper, ki je živela v tej naselbini nad 27 let. Bila j< i torej med prvimi tukajšnimi naseljenci. Bolehala je same nekaj tednov. Ob času smrti je bila stara 47 let. Bila je člani ca društva št. 31 SNPJ, ki ji j c poklonilo lep venec v zadnj j pozdrav in aranžiralo lep po 1 greb, katerega se je, z malimi : izjemami, udeležilo vse članstvo omenjenega društva. Da ! je bila pokojnica tu splošno pri-i ljubljena, dokazovali so števil ni venci in šopki, ki so bili prispevam od raznih strank. I/ prvega zakona zapušča pokoj nica štiri že odrasle otroke, namreč tri sinove in eno hčer: dva od teh sta že poročena. Ir drugega zakona ni bilo otrok.
Delavski položaj se tukaj polagoma izboljšuje. Ni pa priporočljivo, da bi kdo hodil semkaj dela iskat, ker je tu še dosti delovne moči obeh spo lov rta razpolago. — Pozdrav!
Mihael Lenarčič, član dr. št. 174 JSKJ
*398.00
tajnik.
Youngstown, O
Članstvo društva sv. Antona, št. 108 JSKJ poživljam, da sc polnoštevilno udeleži prihodnje seje. Ne pozabite, da je to mesec marc in da bi se vsak član moral udeležiti seje vsaj enkrat na tri mesece. Za ukrepati imamo o več važnih zadevali. Dalje obveščam člane, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, da imajo plačati v mesecu marcu en dolar naklade. Tako se glasi sklep glavnega odbora ker se v dvadolarskom skladu nahaja primanjkljaj. Nakla do plačajo samo tisti člani, ki so zavarovani za dva dolarja Naj to obvestilo vpoštevajo posebno tisti člani, ki pošiljajo svoje asesmente po pošti. — Ob enem sporočam, da se je morala podati v bolnišnico v Yoimgstownu zaradi operacije
Roslyn, Wash.
Tem potom javljam bratom in sestram JSKJ žalostno vest, da je nemila smrt vzela iz naše srede brata Vinka Brozovich. 3il je dober in pošten član od svojega detinstva, kajti v mladinski oddelek društva sv. 3arbare, št. 39 JSKJ je bil vpisan leta 1914, leta 1928 pa je od tam prestopil v odrasli oddelek. Pokojni sobrat Vinko Brozovich ni bil nikoli prej bo-an in nikoli ni potreboval zdravnika. Dne 17. februarja pa je zbolel in 23. februarja zvečer je za vedno zatisnil oči. Pokopan je bil 26. februarja po cerkvenih obredih. Nagrobno slovo mu je izrekel društveni predsednik Sam Mi-kulich, tako, da je vsakega v srce ganilo. Pokojnik zapušča tu žalujočo mater vin očeta, tri brate in eno sestro, in mnogo Irugih sorodnikov, znancev in prijateljev. Naj bo dragemu sobratu lahka ameriška grudi1., njegovim milim in dragim pa bodi izrečeno iskreno sožalje.
Bratje in sestre, ki svojih otrok še nimate vpisanih v naši dobri JSKJ, ne odlašajte. V bolezni ali ob smrti je denarna pomoč marsikateremu neob-hodno potrebna. In nihče ne ve, kdaj in kje ga čaka bolezen ali smrt. Tudi mlade ljudi položi bolezen v posteljo ali jih pokosi neizprosna smrt. Zato. rojaki, ki še niste člani nobene podporne organizacije, stopite v vrste članov J. S. K. J e dno te, dokler ni prepozno! — Sestrski pozdrav!	Ivka	Segota,
tajnica dr. št. 39 JSKJ.
Farrell-Sharon, Pa.
Slovenski Dom iz Girarda, O., nas je uradno obvestil, da bosta girardsko naselbino po-setila pevca-umetnika:	gospa
Lovšetova in g. šubelj. Ta dva sta nam že poznana, zato mislim, da ne bo pri omenjenem koncertu v Girardu nobenega nas manjkalo. Slišali bomo točke iz svetovno znanih oper, kar se nam morda ne bo nudilo nikdar več v življenju. Dotični večer bo obenem nekak poslovilni večer gospe Lovšetove, ki misli v kratkem odpotovati nazaj v domovino. Vsa natančna pojasnila glede koncerta, ka-(Dalje na 6. strani).
nova doba, march isth 1929
n;
*+**■
f:
i
z
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M.
PROBLEMI PRISELJENCA
(Nadaljevanje i* 2. strani)
Izpolnjeno T> treba je
tiskovino Form
(Nadaljevanje)
Prenehal sem, kajli bil sem brez sape, da vam povem, in v mojo veliko začudenje se ni niti eden od njih ganil, temveč vsi so sedeli ni debelo zrli v mene kot ovce. Medtem pa sem zopet začel:
“In sedaj, gospod Silver,” sem rekel, “mislim, da ste tukaj vodja, in če pride do najhujscga, se nadejam te vaše prijaznosti, da boste zdravniku povedali, kako sem se obnašal.”
“Si bom že zapomnil,” je rekel Silvov s tako čudnim naglasom, da nisem mogel na noben način spoznati, ali se je rogal moji prošnji, ali pa je moj pogum nanj ugodno vplival.
“In jaz povem še eno,” je zavpil stari mornar z mahago-nastim obrazom — Morgan po imenu — ki sem ga bil videl v gostilni Dolgega Johna na obrežju v Pristolu, “on je bil, ki jo spoznal črnega psa!”
“Dobro in še več!” je pristavil mornarski kuhar. “Grom in strela! Jaz povem tudi to, da je to oni dečak, ki je Billyju Bonesu' ukradel zemljevid. Od začetka pa do danes se n&m jo vse izjalovilo samo radi tega Jakca Hawkinsa!”
“Potem pa proč ž njim!” je zakričal Morgan in zaklel.
In skočil je pokonci in potegnil svoj nož, kakor da bi bil dvajset let star.
“Proč, nazaj!” je zavpil Silver. “Kdo pa si ti, Tom Morgan? Morebiti misliš, da si kapitan tu. Preklicano, toda jaz le naučim nekaj drugega! Le ustavi se mi in potem pojdeš isto pot, po kateri je šel že marsikedo pred teboj teh zadnjih trideset let — nekateri gori na drog jader, nekateri pa čez krov, vsi pa ribam za hrano. Ni ga človeka, ki : mo je ostro pogledal v obraz, da se mu ne bi potem slabo godilo, Tom Morgan, zanesi se na to!”
Morgan se je ustavil, toda novo godrnjanje je bilo čuti med ostalimi.
“Tom ima prav,” je rekel eden.
“Dolgo časa me je trpinčil eden,” je dejal drugi, “in na vislice naj pridem, ako bi me hotel mučiti še ti, John Silver!” “Ali želi kdo gospodov imeti opravila z menoj?” je zar jul Silver in se nagnil daleč naprej s svojega sedeža na sodu in pipa mu je še vedno gorela v njegovi desnici; “povejte naravnost, česa želite; mislim, da niste nemi. Kdor hoče kaj imeti, dobi. Ali sem mar zato živel, da mi bode navsezadnje kak sin rumovega soda delal ncprilike? Vsaj veste, kako je; vi vsi ste gospodje sreče po vsem svojem življenju. Dobro, jaz sem pripravljen. Naj vzame sabljo v roke, kdor se uf>a in videti hočem kakšne barve je znotraj, kljub temu, da imam berglje, predno bo ta pipa izgorela!”
“Ali je to vaše obnašanje, kaj?” je pristavil in utaknil svojo pipo zopet v usta. “Na vsak način, lepa tolpa ste. Niste dosti vredni za boj, ne. Morda pa razumete angleščino kralja Jurija. Jaz sem tukaj kapitan, ker ste me izvolili. Jaz sem kapitan tukaj, kor sem najboljši možak v obsegu dobre morske milje na okoli. Nočete se bojevati, kakor gre gospodom sreče; potem pa grom in strela, boste ubogali in zanesite se na to! Jaz imam tega fanta rad; nikdar nisem videl boljšega fanta od njega. On je več moža, kakor kterikoli od vas podgan tukaj v hiši, in to-le vam povem: rad bi videl onega, ki bi položil svojo roko nanj — to je vse, kar vam povem, in zanesite se na to!” Nato je nastal dolg premor. Stal sem ob steni pokonci, srce mi je še vedno utripalo kot kladivo, toda žarek upanja je sedaj zasijal v moje srce. Silver je stal naslonjen nazaj proti steni, s prekrižanimi rokami in s svojo pipo v ustih, ravno tako miren, kakor da bi bil v cerkvi; njegovo oko pa je skrivoma švigalo semintja in gledalo svoje uporne privržence. Oni so se polagoma umaknili v oddaljeni del koče in tiho sikanje njihovega šepetanja je neprestano šumelo na moja ušesa kot šume nje vode. Drug za drugim so pogledovali kvišku in rudeča svetloba baklje je za trenutek posvetila na njihove razburjene obraze; vendar niso proti meni obračali svojih pogledov temveč proti Silver ju.
“Zdi se mi, da imate nekaj povedati,” je opomnil Silver in pljunil visoko v zrak. “Le naprej in povejte, ali pa mir!”
“Oprostite, gospod,” je odvrnil eden mož, “vi ravnate zelo svobodno z nekaterimi naših postav; morebiti boste tako prijazni ter se boste ozirali tudi na ostale. Ti možje so nezadovoljni; ti možje ne marajo, da bi se njim nasproti vedno bahali z železom; ti možje imajo svoje pravice kot drugi možje, in jaz sem tako prost, da vam to povem. Oprostite, gospod, da priznavamo, da ste kapitan v trenutku; vendar zahtevamo pravico in gremo venkaj, da se posvetujemo.”
In z dovršenim mornarskim pozdravom je ta dolgi človek hudobnega obraza, rumenih oči in kakih petintrideset let star, korakal hladnokrvno proti vratom in izginil iz hiše. Ostali so drug za drugim, sledili njegovemu zgledu, in vsak je pozdravil ko je stopal mimo in vsak je povedal kak izgovor:	“Z ozirom
na postave,” je rekel eden; “svet mornarjev,” je dejal Morgan In tako so z eno ali drugo opazko vsi odkorakali iz koče ter pustili notri Silverja in mene z bakljo vred.
Mornarski kuhar je v tem trenutku odložil svojo pipo. “Sedaj vidiš, Jakec Hawkins,” je rekel šepetaje, tako da ga je bilo komaj slišati, “tebi grozi smrt in kar je še mnogo hujše, trpinčenje. Oni me nameravajo odstaviti. Toda, zapomni si, jaz ti pomagam v vsakem slučaju. Jaz nisem hotel ničesar reči, dokler se nisi oglasil. Skoro sem že obupal, da izgubim toliko denarja in pridem še na vislice navsezadnje. Vendar vi dim, da si ti pravi dečko. Pravim sam pri sebi:	Ti pomagaš
Jakcu Hawkinsu, John, in Hawkins bo pomagal tebi. Ti si njegova poslednja karta, in grom in strela! John pa tvoja! Rama ob rami, pravim. Ti rešiš svojo pričo, on bo pa rešil tvoj vrat!” Začelo se mi je nekaj svitati.
“Ali mislite, da je vse izgubljeno?” sem ga vprašal.
"Da, preklicano, da!” je odgovoril. “Ladja izgubljena, vrat izgubljen — tako stoje stvari. Ko sem zadnjič pogledal na zaliv, Jakec Hawkins, in nisem več videl ladje — no, žilav in vztrajen sem, vendar sem obupal. Kar se te tolpe in njenega posvetovanja tiče, moram reči, da so sami tepci in nerode! Jaz ti rešim življenje, če bom le mogel. Toda glej, Jakec — enako za
enako — ti pa reši Dolgega,Joljna vislic.”. .... ..	 „
(Dalje prihodnjič)
ljeniško postajo, l<i je Vas pripustila v to zemljo (ako Now York tedaj na:	Commissioner
of Immigration, Ellis Island, Now York City). Priložite ne-prilepljeno znamko za f> centov.
Ko bo priseljeniška postaja ugotovila Vaš postavni prihod, obvesti ameriškega konzula
inozemstvu, pod katerega ju- J( risdikcijo Vaša žena živi, hi konzul bo sprejel prošnjo Vašo žene v vpis v seznam prednost- j( nih kletnih priseljencev. Po- ! n tom bo morala čakati, dokler pride na vrste in jo konzul ob- j vesti, naj pride po vizo.
Priporočljivo je, da pošljete^ svoji ženi istočasno ‘affidavit of support” (zapriseženo izjavo o vzdrževanju) — najbolj- j še v tropisu. En prepis affida- j vita naj Vaša žena izroči konzulu, ko zaprosi za vizo.	•
Število delavcev v avtomobilski s industriji.	j.
Vprašanje:	Izvolite navesti | j,
približno število delavcev za-poslenih v avtomobilski indus- j tri j i, vštevši profesijonalne šo- , ferje, delavce v garažah itd. — ^ K. V. — Chicago, 111.
Odgovor:	Leta 1927 je bilo j
zaposlenih v avtomobilski in <. dustriji ( v najširšem zmislu) |, nekaj več od 3,365,000 ljudi. V to številko je vštetih 900,000 j profesijonalnih šoferjev tovornih avtomobilov, 500,000 profesijonalnih šoferjev osebnih avtomobilov, tovarniški delavci, delavci v garažah itd. Ra-zun teh je bilo indirektno zaposlenih v tej industriji 379,000 J delavcev (drvarjev, orodarjev, , steklarjev, usnjarjev itd.) Ničvredne delnice. Vprašanje:	Kupil	sem	pred
dvema letoma neke petrolejske j delnice (oil shares) od new-1 yorskega “brokerja.” Zasigu-rali so me, da bom' vsako leto dobival dividendo od $2 za delnico. Ker nisem do sedaj dobil niti enega centa dividende, bojim se, da sem nepremišljeno investiral svoj denar in da morda je vse zgubljeno. K.je naj i poizvem, kaj je na stvari? — A. D. Newark, N. J.
Odgovor: Ako pišete na naslov “Wall Street Journal, 41 Broad Street, New York City” in priložite povratno kuverto z! znamko, Vam to podjetje odgovori in poda informacije c družbi, v katero ste vložili svo.j denar. Poročali Vam bodo, dali je ta družba plačala kake dividende v prošlosti in dali je upati, da jih bo v bodočnosti, kakor tudi Vam bodo poročali, kak glas uživa dotična družba v poslovnem svetu.
The Better Business Bureau, 280 Broadway, New York City, je druga organizacija, ki utegne imeti informacije, ako se dotična družba nahaja med sumljivimi ustanovami. Ta organizacija namreč vodi neprestano borbo proti vsakovrstnim ne čednim podjetjem.
Poduk mehanike za poljedelce.
Vprašanje: Kje bi se mogel človek, ki zna angleški, naučiti farmarske mehanike — kako popraviti plinski stroj, brigati se za pumpe in vodni sistem, zvariti razne kovine, popraviti traktorje itd.? — O. L., Brewster, N. Y.
Odgovor:	Poljedelska	šola
College of Agriculture v Ithaca, N. Y., vzdržuje brezplačne tečaje za farmarsko mehaniko in ima lepe delavnice za rabo 'učencev. Tu se podučuje farmarsko tesarstvo, konstrukcija iz cementa, kovaštvo, popravljanje konjskih oprem, zvarja-nje kovin, popravljanje poljedelskih strojev in razni drugi koristni predmeti.
V drugih državah slične poljedelske šole nudijo kratke praktične tečaje za farmarje o mehaniki.
Kaj je aker? Vprašanje:	Koliko	znaša
ISK0V1NE
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
G1 1 7 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND,OHIO
Za VELIKO NI
šunki:
Šunke so preparirane po Q'l vi kranjski metodi po v stsjf kraju izučenem mesarju. °!j| naših šunk je neprekosljiv. lita jo od 8 do 10 funtov.
PLEČETA
Plečeta so istotako propan? na enako kot šunke. Vsa m as1! ba odstranjena. Fin okus. ,1
<0.
p
I
'
iker zemlje v primeri z evrop-ikimi merami? -— A. 1!.. Ely, Minn.
Odgovor:	Aker (aoro) jo j
>nola za merjenje površine, ki , ;e rabi v Združenih Državah. p Originalno so to mero prinesli , angleški naseljenci in jo izvir- v no predstavljala površino, ki jo ) en človek more preorati v onem c :lnevu s pomočjo dveh volov. > Zakoniti aker (statute acre) j znaša 43,5(50 kvadratnih čov- ) l.jov ali 4840 kvadratnih jard. s Aker je približno enak štirim i desetinam hektarja. 640 a k rov i je ena kvadratna milja.	i
V Evropi se čim dalje bolj ; rabi metrični sistem. Hektar < jo stoti dol kvadratnega kilometra. Deli se v 100 arov in ar jo enak 100 kvadratnim me-Irorn. 1 hektar je enak '1A1\ akrov oziroma en aker .je enak 0.4047 hektarjev. 10 akrov je približno enako 4 hektarjem.
Vzlic metričnemu sistemu, ki je mnogo bolj praktičen, se tu di v Evropi še vedno vzdržujejo itare mere, kot na primor nemški Morgen (1.40 akrov), avstrijski Joe h (1.42 akrov) rus-' ka Desjatina (2.70 akrov) itd. Naše “jutro” ali dan oranja razlikuje se v poedinih pokrajinah. Katastralno jutro, ki jo služilo kot merilo za zemljiški kataster na Avstro-Ogrskem, je enako 1.42 akrov. Slavonsko jutro pa je enako 1.78 akrov. Srbski “dan oranja” je enak katastralnemu jutru. FLIS.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Po statistiki, ki jo jo izdelal dr. Miloš Popovič v Beogradu. ■>e popije v Jugoslaviji letno nad tri in pol milijona hektolitrov piva, en milijon hi. vina in nad milijon hektolitrov žga-j-ija in likerjev. V Sloveniji se ! )opije nad pol milijona hektolitrov vina in 30,000 hektoli-j rov žganja. — Skupna vrednost opojnih pijač, ki se popijejo v Jugosjavi.ji letno, se ceni na skoro osem milijard di nar jev.
Smrt slovenske kuharice. V ljubljanski javni bolnici je umrla tašča g. inž. Marka Kranjca, ga. Terezija Turšič na posledicah težke bolezni. Pokojnica je živela dolgo let \ Ameriki, kjer je uživala sloves sne najboljših kuharic. Svo.jo-časno je prejela na kuharski azstavi v St. Louisu prvo odlikovanje za svojo kuharsko umetnost. Pokojnica je v Ame-•i k i zbolela. Vrnila se je v do-[ movino, da bi v svoji rodni grudi našla zadnji počitek. Blag ji spomin!
RAZSTAVA PERUŠKO-VIH SLIK
Naš rojak, imigrant H. C. Porušek, ki so jo z lastno pridnostjo in zmožnostjo povzpel v slikarski umetnosti tako visoko, da si je pridobil priznanje tudi v ameriških umetniških krogih, lio razstavil meseca maja večje število svojih slik v mestu Milwaukee, Wis. Od vodstva Art Institute v Milwaukee je namreč dobil povabilo, da razstavi svoje slike. V ta namen sta mu določeni dve krasni razstavni sobi. To je posneto iz daljšega poročila, katero je bilo poslano uredništvu, in ki bo priobčeno, ko bo prostor dopuščal.
DOPISI
(Nadaljevanje iz 5. strani) kor tudi vstopnico, dobite v našem Domu.
Dne 13. aprila bomo pa pri nas imeli “žegnanje.” In sicei bo priredilo koncert v našem Domu znano pevsko društvo “Zvon.” Dolžnost nas vseh jo seveda, da so na to žegnanje dostojno pripravimo. Dokleta naj si nabavijo nova krila (če so za kak palec daljša kot do-zdaj, nebo nič škodilo), možaki s»knje s takimi žepi, da bodo držali dovolj bankovcev, kar nas .je počlarjev, se bomo postavili z novimi “cilindri,’ kot fantje iz vasi.
Tukajšni rojaki, ne pozabite, da gremo v Girard dne IG. marca. Prijavite sc pravočasno, da bomo vedeli za zadostno število oseb preskrbeti “moto-vila.” Seveda tudi pričakujemo, da nas bodo rojaki iz Gi rarda posetili 13. aprila.
! V Sharonu je preminila Mrs.
, ^ Antonija Gašper, po domače . Strnišatova mati. Pokojnica, ki je bila članica SNPJ, je bila pokopana dne 4. marca. Doma je bila iz šentjernejske župnije na Dolenjskem. Zapušča soproga, tri sinove in eno hčer. Sorodnikom iskreno . sožalje!	F.	Kramar.
Joseph Mantel,
JAVNI NOTAR
v Ely, Minnesota,
OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE
ŽELODCI
ŽELODCI so prvovrstni ter nadevani iz samega svinjs»l mesa. Fin okus in idealne “lunch”.
KLOBASE
KLOBASE
ne
p rekosjl*'
(v
Mii on z a sol &dzo
i Pit lelež SK.J, H n
>t' st
lielane so iz samega svhds1
mesa ter prekajene po krajskem načinu.
sli"
bil pttl ;
Kadar naročite meso, vanj, potreba pošiljati denarja. ‘ eali boste ko prejmete. Mi -0 aj cijaliziramo samo v Pre stor nem mesu in vse je sušen«J	1
izvršeno po starokrajski mjlsti di, kar stori, da je meso in base pravi KRANJSKI T dukt. Glejte, da bodo vaša 1 nel ročila v naših rokah vsaj ll,’j |,.i pred Velikonočjo. Naše niesllJ iarnčeno tako v kakovosti I V y čistoči. .	k]n0f
z 1
Slovene Provision
Slovensko trgovina suhega T '°
fcn
3452 Independence Plii CLEVELAND, O
Cleveland, O.
NAZNANILO. — Članom in članicam društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, naznanjam, da .je za mesec marc en dolar naklade.
Vsi tisti, ki pošiljajo svoje asesmente po druzih članih ali po otrocih, naj izvolijo to vpo-števati, in naj jim dajo dovolj denarja za asesment. Kdor ne bo prinesel ali poslal dovoljne svote, od tistega sploh ne bom vzel asesmenta. Upam, da to obvestilo ne bo ostalo brez odmeva.
Z bratskim pozdravom,
Frank Kačar, tajnik.
ne Ijše Vori
Telefon: Broadway 1.153-jf^'
id i
az a 1
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Bntler Street,
Pittsburgh,
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoWi vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameri*0 stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. . zai
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vaeb e , in izdelkov dobite pri nas.	nn
FRANK	ČERNE	(s	1
8033 St. Clair Are. in 930	E. 79th St., Clevalaad,	O.	,
rjr
Zagonetna smrt ženina in neveste. V Vivodini pri Metliki se je na pustno nedeljo po točil posetnika sin Jože Frlan z Marijo Hrestakovo iz Rakovca. Po ženitovanju na Vivodini so se svatje podali na nevestin dom v Rakovcu. Razpoloženje je bilo prav dobro, edino ženin in nevesta sta tožila, da čutita bolečine v prsih. V sredo zvečer so se svatje razšli in novoporočenca sta legla k počitku v nezakurjeni sobi, kjer sta dobro odeta in pokrita prespala že prejšnjo noč. Ko pa ju v četrtek zjutraj le ni bilo iz spalnice, je nevestina teta odprla vrata in na strašno presenečenje uvidela, da je ženin že mrtev in ves hladen, dočim je \ nevesti še tlela iskra življenja. Pomoči pa tudi za njo ni bilo več. Ob splošni žalosti sorodnikov obeh poročeVieev sta bili trupli preneseni v mrtvašnico, kjer se je vršila obdukcija, ki bo pojasnila zagonetko in dognala vzrok nepričakovan^ smrti obeh novoporočencev.
Cleveland, O.
Poživljam člane društva Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, da se gotovo udeležijo seje, katera se bo vršila v nedeljo 17. marca ob 9. uri dopoldne v S. N. Domu. Na dnevnem redu bodo za rešiti zelo važne reči, zato upam, da se člani polnoštevilno udeležijo.
Z bratskim pozdravom John Zalar, predsednik.
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
V
IZŠEL JE j „ Slovensko Amcrikan^r^c
KOLEDAR;
za leto	f 11
1929	|k°‘
Cena 50c dst
O 1^
Naročila pošljite na ,
Slovenic Publish^
I ^
pai
zc
Co.
82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
 'it
V SPOMIN Dragi John, sinko in brat, dne 24. februarja je minilo štiri leta, ko si nas nagloma zapustil, star komaj 14 let. Tvoj spomin ostal bo svetal med nami, dokler ne pridemo za Teboj, in Tvojo gomilo, k j or sladko spavaš poleg svojih bratcev, bodo kinčale pestre ' cvetlice, dokler bo v bližini ljubeča roka, ki jih bo negovala.
Družina Supančič,
Export, Pa.
Dobremu članu JSKJ je vsak dan najboljši dan za pridobivanje novih članov.
MIKE UNETICH
SLOVENSKI JAVNI NOTAR V REPUBLIC, PA.
Opravlja točno in korektno vse v notarsko stroko spadajoče posle. Phone: 181-J, Republic, Pa.
Za Veliko Noč
Nakazila v dinarjih, lirah in dolarjih ^ ^
ei
Pry
|re
fev;
|0d
a)
pošiljamo vedno z najhitrejšimi parniki preko najboljših zvez.
Za pravočasno izplačilo se obrnite pra^}0
tlO’
, 15 fan ,5e
časno na
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York City
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stro** spadajoče posle.
933 E. 185th SL	Cleveland,	Olii«'