Poštnima plaZana v ^olovTi^ •	Passssss&a s'ss^pjks so para
Telefon St. 276 - Cek. račun St 12853 O Cene inseratcm po dogovoru. O Rokopisi se ne vračalo. - Reklamacije (nezaprte) so poštnine proste.
%tm, 14
Glasilo narodne desnoicracile m	oblast.
izmm M$m petek
Naročnina: Mesečno D. 1'25, četrtletno Din 3.75, polletno Din. 7’SO, celoletno
Uredništvo in upravništvo „Narodnega lista j® v Harifeorai, 1 om. is. izven shs 20 om. Naročnm.
3určlčeva ulica St. 4	1	se plačale naprej.
V Maršfeores, v petek 21. avgusta 1922,
Leto 1,
Narodni poslanec dr. VEKOSLAV KUKOVEC:
Beseda o konstituiranju marierske oblasti.
1.	EConstituiranje Siovenije.
Ko smo po vojski bili v Sloveniji v 'položaju, satni vzeti oblast v svoje roke, so tekmovale vse stranke v težnji, ida si domačijo dobro uredimo. V zavesti velike odgovornosti pred zgodovino in v zavesti potrebe močne moralne podpore s strani ljudstva, združile so se koncem oktobra 1918. vse tri takrat obstoječ slovenske stranke v prvo narodno vlado. Javno mnenje bi takrat ne bilo dopustilo, da se meri moč strank naj poprej v razburi ji vili volitvab in da se šele po izidu volitev prevzame s strani večine odgovornost za javno upravo. Mora se tudi priznati, da se je na podlagi sporazuma vsaj v prvi dobi razvi]a živahna delavnost. celo preživabna, tako da je postajala nekaterim že nevarna. Toda omejiti se hočem danes na omembo 'dobe po vojni le v toliko, da obnovim spomin na takratno ljudskol prepričanje. da je veliko delo konstituiranja nove nprave zlasti od početka mogoče Prevzeti le ob vsestranski podpori celega naroda.
2.	SCorcstifiiimaJe države Srbov, Hrvatov in Slovencev.
To prepričanje je trajalo še dalje, ko je bilo celotnemu jugoslovanskemu narodu treba dati neko parlamentarno zastopstvo. Tudi začasno narodno predstavništvo se je sestavilo brez volitev, po sporazumu. Slovenske stranke so dale takratni vladi v Beogradu svoje zastopnike sporazumno na razpolago kot ministre. Poklicati hočem naši javnosti v spomin, da smo sedeli tudi v Beogradu v vladi več let skupaj demokrati in ljudska in socijalistima stranka ali po imenih članov vlade dr. Korošec, dr. Kramer, jaz, "Anton Kristan, Gostinčar, dr. Jankovič, Ttoš-fcar. Če po izvršenih' volitvab’ v ustavotvorno skupščino ni vse tako ostalo, dokazano je s tem, kar sem navedel, zadostno vsaj to. da se je storil tudi glede prve ureditve razmer v celotni državi resen poskus, z združenimi močmi opraviti delo, za ktero so se smatrale posamezne stranke kot preslabe.
3.	Mariborska konstituanta. Depolitizacija obšastneskup-ščine. Delovni program. Ustanovimo stranko delal
Vse to sem navedel, da opozorim na sličnost opisanega položaja z današ-njim. položajem, ko se ima položiti te-lokalni javni upravi v mariborski oblasti in ljudskemu zastopstvu v oblastni skupščini. Trije zakoni z dne , • aprila, tega leta pozivajo nas f-
konstituiranju. Stojimo takorelcoč pred mariborsko konstituanto, pred delom, ^kterega izvršitev narod nestrpno pričakuje. Mnenja sem, da usoda polmilij onskega slovenske go. prebival-stva ob severni meji države zavisi od Prave politične orijentacije tega ljudstva in od modre uvidevnosti danes obstoječih političnih organizacij. V u-godnem slučaju položimo lahko temelj napredku v gospodarstvu in kulturi, v slučaju brezplodnega poteka bližnje dobe pa lahko obsodimo pokrajino s;
propadanje, morebiti jo spravimo celo v nevarnost v narodnem njenem značaju. Zato stopam pred našo javnost s predlogom, da položaj nemudoma presodi, ter slediti vzgledu konstituiranja Slovenije in vzgledu konstituiranja Jugoslavije ali države SHS tudi ob konstituiranju mariborske oblasti, javne uprave in samouprave v nji. — Moje mnenje je, da morajo vse obstoječe stranke poskusiti doseči sporazum, po kterem izdelajo že pred volitvami program dela, ki jo potrebno za temelje ureditve mariborske oblasti, nadalje, da gredo stranke, ki se na tak" začasni delovni program zedinijo, kot skupna falangaJvsvolilno kampanjo, slednjič da v vsakem slučaju izida volitev prvo oblastno skupščino kar najbolj depolitizirajo, dokler niso rešene glavne točke delovnega programa. Da govorim takoj konkretno, predlagal bi, da obstoječe stranke v o-stalem ohranijo svoje organizacije, da pa za omenjeni program in njega izvršitev ustanovijo vsaj začasno stranko ad boe. nekako stranko dela za mariborsko oblast. V naslednjih izvajanjih skušani ta svoj načrt še podrobneje utemeljiti.
4.	ZalcaS Je mimo, da se marborsk® oblast kma!y ©živi?
Ko sem ob času delovanja začasnega narodnega predstavništva študiral srbske zakone o samoupravah' v okrožjih in hrvaški zakon o velikih županijah' in dotični!) samoupravah’, razgo-varjal sem se z bivšim banom Mihaj-lovićem o praktični vrednosti omenjenega hrvaškega zakona. Dobil sem od njega odgovor, ki je moje navdušenje za samouprave precej ohladil. Niti sledu o kakem uspešnem delovanju teli skupščin, komaj da se formalno sestanejo, seje držijo le županijski odbori, ki so po večini sestavljeni birokratski, na ktere se pa skupščina niti ne potrudi uplivati s kako inicijativno delavnostjo. To je bil prilično odgovor, Ce opazujem malomarnost, s katero naša javnost sprejema novi položaj pri nas, ne morem se otresti bojazni, da bode politična zaspanost, ki jo danes povsod vidimo, obsodila tudi pri nas samouprave v brezpomembnost ter da bode mariborska pokrajina zaspala priložnost, z njih pomočio povzdigniti domače gospodarstvo, kulturo in narodni napredek. Mesto da se zahtevajo takoj koraki, da stepi lokalna uprava, v veljavo in da se najboljši možje, iz ^naroda pritegnejo k delu, skušajo častihlepni birokrati plašiti narod že nanrej z velikimi stroški take uprave. Stranke, ki se imenujejo ljudske stranke, skušajo razpis volitev kar najbolj odložiti upajoče, da se v politični, situaciji zgodi kak' čudež, ki bodo jih’ rešil iz zagate, da ne bode treba stopiti pred narod in pokazati svojo sposobnost in svojo voljo za podrobno delo v ožji domovini. In vendar celo Radić, ki se najodločnejše u-pira novi ureditvi države v velikem, glede lokalne samouprave izjavlja, da ne bode opustil, te prilike, uveljaviti svojo stranka na domačih’ tleh, J£&~
sK'mj je rtudi felovenskim .strankam dolgo slepomišiti. Ljudska nevolja hode odnesla vsako stranko, ki bode pre-; zrla svojo dolžnost v težkih današnjih časih. Tudi oni. ki z rezervo sprejemajo današnjo ustavo iz plemenskih ali verskih predsodkov, po mojem mnenju svojemu stališču ne škodujejo, če vsaj začasno zastavijo vso svojo moč, da pridemo do uveljavljenja o-menjenili treh zakonov od 26. aprila. Jaz se danes ne bojim odgovornosti za to, da bi se zastavil celo za sporazum strank, ki so na stališču ustave, s strankami, ki se rezervirajo giede u-stave, vsaj glede določitve in izvršitve omejenega delovnega programa za ureditev mariborske obasti in njene skupščine in njenega odbora. Malo pozneje bom izjavil, kateri veliki interesi prebivalstva mariborske oblasti meni narekujejo ta predlog. Na tem mestu bi pa že poudaril, da ni oblast v naši državi, ki bi tako taktiko bolj opravičevala nego mariborska oblast. Ljubljanska oblast in stranke v ti oblasti mnogo lažje prenesejo odlaganje nego naša oblast in naše ljudstvo. — Najti je tam na vseh poljih' javnega udejstvovanja neko zvezo s predvojnim redom, dočim je ta pri nas povsod prekinjen. Kraji slovenske Štajerske so iztrgani iz enote z Gradcem, mežiška dolina od Celovca, Prekmurje Iz stare županijske organizacije v Madžarski, jednako seveda Medžimur-je, o kterem pa ne razpravljam podrobneje ker se želi združiti z Varaždinom in nam ne pride na misel, nasprotovati načelu njih svobodne samoodločbe. Vem, da, se da razpravljati o tem, da hi se bilo uredilo eno in 'drugo tudi v skupni javni upravi in v samoupravi cele Slovenije. Če z zakonitim stanjem izvedbe ustave v smislu zakonov 26. aprila računamo kot začasno gotovo stvarjo, bomo tudi lažje prešli preko očitkov našega prebivalstva, ki po iskušnji zadnjih štirih let mora nekoliko nezaupno misliti na verjetnost izpolnitve sam jih želja pod ljubljansko javno upravo ali samoupravo. V tem smo si Pa meuda vsi edini, da je, baš z ozirom na sestavitev mariborske nove pokrajine, naloga, dobre organizacije iste tako ogromna, da se morajo združiti vsaj v prvem početku vse sile prebivalstva v svrho srečnih uspehov konstituiranja te pokrajine. Razmere v okrilju vseh strank so pa danes zlasti glede onih 'delov, ki delujejo na ozemlju mariborske oblasti, prav malo razveseljive. Štreberji vseh strank so po prevratu ali nasičeni s pozemeljskim mamonom zavrgli vsako idejalno stremljenje ali z izsiljenjem uradniških mest. s kterimi pa tudi niso več zadovoljni, postali mrtvi za napredek in skoro ne štejejo več. Tajnik neke politične organizacije na Štajerskem, ki se je novrnil s potovanja po treh okrajih, mi je tožil, da je ves napredek povsod izumrl in da je še komaj zapaziti sledove nekdanjega lepšega političnega življenja. Ali se more računiti v takih razmerah' na izvolitev delazmožne oblastne skupščine? Če računamo s 60 mandati oblastne skupščine in s tekmo samo 5 obstoječih strank za te mandate, treba računiti
s 300 kandidati in ravno tolikim štev!* lom namestnikov, če se stranke v naprej ne zedinijo na delovni program oblastne skupščine, kdo bode jih mogel po taki valitvi zediniti? In če pride do razpada skupščine vsled njene nesposobnosti, ali ne bode narod obupal že prvikrat na tem, da si je sposoben sam pomagati, potem ko je poprej že odrekla birokracija! Prišlo bi neizogibno do tega, kar sem navedel gori o velikih županijah in njih samoupravah na Hrvaškem, To hi pa bila velika sramota za narod, ki je tako željen napredka, kakor je prebivalstvo mariborske oblasti, obenem pa brezmejna gospodarska škoda, ki bi obsodila pokrajino da hira in nmira.
5.	Zagotovitev avtonomne imovine mariborske oblasti
Za delovanje samouprave mariboir-slče oblasti bode seveda zelo važno, ali bode že v naprej mogla računati z neko imovino. Bivša štajerska kronovi-na je imela veliko avtonomno imovino. Mirovna pogodba je odločila, da likvidacije te imovine ne bode, ampak da je pripadlo Jugoslaviji kar leži nepremičnega premoženja na nam prisojenem ozemlju. Tu so dragocena imetja, kopališč Rogaške Slatine in Dobrne in nek ter ih deželnih železniških prog in dobrodelnih in gospodarskih zavodov. Na to imovino bi mogla mariborska oblast kot samoupravno telo opreti svoje kreditne operacije, k! bodo potrebne že v začetku. Pokrajinska' uprava Slovenije je vse to izročila za* časno v upravo države ter m! jte znano, da finančni minister ne misli na' to.^da bi ta podjetja iz rok dal. Nemogoče je pa misliti, da bi ljubljanska oblast svoja imetja od prej ohranila, naši pokrajini bi pa ne pripadlo bivše štajersko autonomno premoženj©. Ven dar bode le složno postopanje strank samoupravne enote mariborske moglo to zadevo uspešno urediti. Medsebojni boji bi utegnili zapraviti mariborski oblasti to lepo podlago ekonomskega razvoja. Mislim, da bi tudi ta vzrok sam za sebe zadostoval, da se utemelji potreba močne večine prve mariborske oblastne skupščine.
6.	likvidacija pokrajinske uprave ljubljanske, prenos poslov ministrstev na velikega lupana.
Veliki župani po zakonu ne bod* imenovani po zahtevi oblastne skupščinske večine, ampak bode (jih kraljevska vlada imenovala na svojo odgovornost. Mojo stališče je, da bi vendar naj ne bili drugo nego dobri urad. niki, ne pa baš eksponenti kake stranke. Vendar bi bilo za delo v pokrajini zelo neugodno, ako bi prišlo takoj d« borbe skupščinske večine proti velikemu županu. Želeti moramo, da bode našel že prvi veliki župan močno moralno oporo na oblastni skupščini. Ta mu bode prav posebno koristna nasproti osrednji kraljevski vladi v Beogradu. glede likvidacije poslov posameznih' ministrstev na eni strani, na drugi strani pa nasproti ljubljanskim
Snstanoain glede lilcvklacije, ki je po zakonu glede dosedanjih pokrajin predvidena. Zakon le splošno določuje, da hode veliki župan prevzel vse posle ivseh ministrov, ki se tičejo njegove oblasti. Podrobnosti bode urejeval minister z velikim županom, kteremu ibode tu zelo pomagala opora javnega mnenja, ktero bode predstavljala pkupščina. Ko sem se pred kratkim razgovarjal s vplivnim politikom o usodi prekmurske železnice, dejal mi je, če bode za to zgradbo neprestano stalo 20 poslancev, bomo jo dobili, sicer ni gotovo. Jaz bi dodjal: če bode pblastna skupščina na straži, bomo jo 'dobili. To bi veljalo glede vseh panog javne uprave. Istotako bi veliki župan, sam ne bil dovolj jak nasproti likvidaciji javne uprave, ki nam je dos!;-’-skupna v Ljubljani. Dovolj smešno je čuti, da se že zdaj skuša nekako sklepati o tem, ktere agende bodo ostale ljubljanski in mariborski oblasti skupne. Kakor če bi ne bil zakon dovolj jasen, da v državi ne bode dveh vrst oblasti. Samo po sebi se razume, da vsa javna uprava pokrajine preide na velikega župana. Veliki župan mariborski. ki bi hotel kaj prepustiti brez volje skupščine Ljubljani, bil bi smešna figura in bi ga bilo treba napoditi. Zmagal bode pa nasproti ljubljanskim birokratom le, če bode imel ta seboj močno večino.
7. Cestni ©rogram mariborske oblasti.
Štiri vojna leta pod Avstrijo in ^ela štiri povojna leta v Jugoslaviji se samouprava ni več brigala redno za svojo glavno nalogo gradbe in vzdrževanja cest. Obupne pritožbe že prihajajo. Najsibode vplivala, samoupravna skupščina in njen odbor lena javno gradbeno oblast in državni proračun, ali pa naj si prevzame ta delokrog v celoti ali deloma oblastna samouprava sama, jasno je. da je to na jtežja njena naloga in jo bode mogla obvladati Je močna oblastna skupščina, oziroma močna njena večina. Izdelati program najnujnejših zahtev in določiti vrstni red tega, kar se bodena skupne stroške delalo, bodo zelo mučna stvar. Mislim, da tudi ta vzgled govori za moj predlog, cla moramo vse storiti za pameten sporazum. Le skupščina, ki se bode opirala na veliko večino v javnem mnenju, more pristopiti k izvrševanju cestnega programa.
8. Zdravstvo.
Razmerje okrožnih zdravnikov jo bilo neurejeno v štajerski avtonomni upravi in ni napredovalo v mariborski oblasti niti za las za ves čas ljubljanske uprave. Ta veliki dolg nasproti zdravnikom more urediti le močna oblastna skupščina mariborska. Bodisi da ostane zdravstvo državno ali stvar samouprav, naravno mora biti zdravstvo prva skrb oblastnih skupščin. Le močna večina se bode pa mogla vspeš-no boritj proti prikaznim, kakor smo jih doživeli, da se brez vprašanja okrajev misli na zapiranje bolnic in da se tu dela razloček med ljubljansko in mariborsko oblastjo. Baš ta predmet nikakor ni primeren za že običajno demagogijo strank, ampak se bode dobro reševal le, če zdravstvo kot stvar ljudstva in ne birokratov vzame v roke složna oblastna skupščina.
9. Likvidacija okrajnih za-
stopov in konstituiranje srezov.
V enem oziru je pri na Štajerskem balo samoupravno življenje celo naprednejše nego v sosednji Kranjski. Imeli smo okrajne zastope in jih še imamo organizirane po sodnih okrajih. Zakon 26. aprila ustanavlja nove okraje. Ne bodo ostali nadalje v funkciji z malo izjemo niti sodni okraji kot samouprave, kakoršne smo tam doslej imeli, niti ne bodo ostala naprej do-sedajna politična okrajna glavarstva glede javne uprave. Ureditev teh nižjih instanc javne uprave in teh samouprav ima slediti že v nekaj mesecih. Pa bode prehod in likvidacija starih okrajev, samoupravnih in političnih, velika stvar za velikega župana kakor za oblastno skupščino, je menda jasno. Skupščina, ki bi imela nesigurno večino, ne bode y. teaa, težkem in za narod
važnem poslu mogla biti tako merodajna in tolikšna opora novim okrajem, kakor stvar sama zahteva,
10. Ziožitev ©fecm.
Nove razmere pri nas samih in cb-zir na druge pokrajine stavlja nas nadalje pred nujno nalogo, pristopiti vložitvi prenaglih občin, kmetskih kakor mestnih, da bodo svoje naloge enakomerno vršile. Naša pokrajina je naravnost klasična po malem obsegu občin. Take operacije ustvarjanja večjih občin se težko posrečijo, ako ne odgovarja tako spajanje močnemu javnemu mnenju. Slaba skupščinska večina te naloge ne bi mogla v roke vzeti.
11. Delovni program za po-vzdigo Rmetilstva, obril, industrije.
Naša pokrajina je od nekdaj zibelka kmetijskega zadružništva in obrtne, v zadnjem času tudi veleobrtne naprednosti. Če bode prevzela v naprej inicijativo ali pa moralno in dejansko podporo na teh poljih v svoj delokrog tudi oblastna skupščina, moglo bi to biti za celo blagostanje pokrajine v prihodnjosti merodajno. Baš to^bode pa mogoče, če se skupščina de^;M'.'i-zira.
12. Oblastne finance.
Zakon o samoupravi v oblastih je slednjič zelo nejasen glede sredstev, leje se naj vzamejo, kdo naj jili določuje in kako se naj porabljajo. Zato so nektemiki pesimistični in pravijo, da bodo oblastne skupščine brez financ brez vsake vrednosti. Drugi pa pov-darjajo, da bode mogoče ba.š v pokrajinah seči po posebnih virih, ki za celotno državo ne pridejo v poštev, in da bode se dalo dobiti bogate vire, če se pametno postopa- če je pa v tem težišče samouprave, sledi samo po sebi, da morajo stranke priti na^ nek način do take sestavitve skupščino, ki bode imela vpogled, da bode kaj smela in si kaj upala- Prvi oblastni proračun, ob enem finančni zakon oblasti, h kateremu mora dati soglasje vrli ovna finančna uprava, bode težko delo, ki bode spričevalo zrelosti za skupščino.
13.	Narodni značaf maribor-
ske oblasti.
Če govorim o potrebi, da se vzame oblastni skupščini kar najbolj politični značaj, razume se po sebi. da bode morala biti pri nas ta skupščina vendar čuvarica jugoslovanske narodno m državne misli. Usodepolno bi bilo, če bi sanjale stranke, da zmagajo.^ o paktiranju z nemškim življem. Naša častna dolžnost je, da sami izpolnimo nalogo, ki naj temelji na samoupravah, ne s pomočjo npslovanov, četudi se razume, da že v svojem interesu ščitimo vse prebivalce v napredku. Tudi Nemci naj sodelujejo, toda naša nesloga naj jim ne izpolni nade. da bodo vsled naše razdvojenosti jeziček ^ na vagi. Mariborska oblastna skupščina prevzema kot nekaka obmejna pokrajina še prav posebno častno dolžnost, biti tu na severni meji opora države. To nalogo bodo mogle le složne narodne stranko častno igrati.
14.	Mariborska oblast m centralizem Beograda in Izbijane.
Dotakniti se hočem kratko tudi še neke strani, ki se je že mnogo pretresala. Uprava države ni vzorna. Ne.t-temike žene to spoznanje do zaključkov, da bomo propadli, če ne bomo imeli kolikor toliko samostojne Slovenije. Ce bi tudi ta misel bila utemeljena, je vendar danes in v dogledni dobi ta načrt, če ne pride nek čudež, neiz-peljiv. Samouprava, in administrativna razdelitev po zakonih 26. aprila sicer res ni še samostojnost Slovencev. Nasproti dosedajni negotovosti je pa velik korak naprej- Kuko težka odgovornost bi današnjo generacijo zadela, če bi se no oprijela te rešilne bilke, prodno se . nas poloti v gospodarskem napredku jetika. Omenjenih zakonov mi nismo mogli preprečiti, četudi niso najbolji. Vsled tega smo skusili _ iz njih napraviti, kar je bilo dosegljivo. Sedaj pa sme in mora veljati za nas
načelo lokalnega egoizma v polni meri, kakor ga vidimo v pretirani meri povsod d ni god. Administrativne težave v državi so od leta do leta vendar manjše. Čim manj nalog bode ostalo skupni državni upravi in čim bolj bodo na delu oblasti glede splošne uprave kakor v samoupravi, tem manj bode. upajmo, konfliktov in kriz. Štajerski Slovenci, da ta izraz rabim, dali smo se na razpolago upravi Slovenije, Slovenci skupno upravi celokupne države, ko je položaj to zahteval. Zdaj je prišel čas, da začnemo misliti na sebe, kakor so drugi že davno v obilni meri in v prvi vrsti na sebe mislili. Če je mariborska oblast nova politična tvorba, če bodo težave njenega konstituiranja podeseterjeno težje nego v Ljubljani, zato ni treba misliti, da nima bodočnosti. Bodočnost njena je pa na nas, na patrijotizimi strankarskih organizacij v zvezi z delavnostjo strokovnih organizacij. Iz mariborske oblasti bodo postalo in lahko postane to. kar bomo mi sami hoteli.
15. Poziv gospodarskim in političnim organizacijam.
Mislim, da posamezni vzgledi za sebe in v celoti kažejo, da moj predlog ni sanjarija. Mislim, da ga diktira stvarna potreba, politični in gospodarski položai pokrajine in pravi patrijo-tizem, če bi bil tudi lokalni patrijoti-zem. ki ni le opravičljiv, ampak je celo legalen. Ne prihajam danes v imenu svoje strankarske organizacije, ki ji je nasprotno popolnoma svobodno glede tega javno prednašanega načrta zavzeti merodajno stališče, kteremu se bom tudi jaz pokoril. Ne bodo pa mogli mojih razlogov prezreti zlasti gospodarski krogi in njih organizacije, od kterih pričakujem, da bodo dali izvedeti svoje stališče politični javnosti, da ga upošteva. S strani politične javnosti ne pričakujem in ne zahtevam, da vzame moj predlog kot nekaj popolnega, ampak pričakujem stvarno pretresanje predmeta z ono resnostjo, s ktero sem se ga skusil lotiti jaz.
Moje poznavanje javnih’ razmer doma in v Beogradu, kolikor sem si ga pridobil, me’ne le opravičuje, ampak mi nalaga dolžnost moje mnenje o tem perečem vprašanju obrazložiti naši javnosti. Jaz se tudi nadejam, da do nekega rezultata pride, če ne do ustanovitve formalne stranke dela, kakor jo predlagam, pa morebiti vsaj do tesnega začasnega bloka strank mariborske oblasti v točkah skupnega delovnega programa. Mnenja sem, da bi se s tem izkazala velika usluga naši skupni stvari.
Politimi pregled.
Min. predsednik Pašić se je vozil minuli pondeljek .skozi Ljubljano, Celje in Maribor na Češko, kjer se vrši te dni konfnrenca Male antante. Na vseh postajah je bil šef naše vlade od slov. Občinstva živahno pozdravljen.
Dozdajni bolgarski poslanik v Beogradu, Todorov, je bil te dni zamenjan z novim, Slavčo Pomenovim. Todorov je odšel kot agent bolgarske vlade v Moskvo.
Obsodba Madžarske. Zveza narodov je te dni razpravljala o spomenici madžarske vlade glede krivic, ki jih baje dela naša vlada madžarskim manjšinam v Jugoslaviji. Zveza narodov se je prepričala, da so madžarske pritožbe neupravičene, da je pa nasprotno postopanje naših oblasti proti madžarskim rovarjem v naši državi upravičeno.
Avstrijo rešujejo. Avstrija je banke-rotna. Njena valuta je na ničli. Nihče ji nič več ne zaupa. Zato se je podal te dni avstrijski zvezni kancler (min. predsednik) dr. Seipel v Prago in Berlin, da bi pridobil tamošnj e pol. kroge za to, da bi podprli Avstrijo finančno in pa s svojim vplivom pri Zvezi narodov. Zveza narodov bo v prihodnji seji razpravljala o kreditih, ki bi se naj dali Avstriji.
—- Vlada In 'draginja. Na zadnji seji ministrskega sveta, se je razpravljalo o naraščanju draginje in o merah, bi jih naj podvzamc vlada, da prepreči nadaljno naraščanje cen. Sprejeto .1® bilo poročilo posebnega ministrskega odbora o dosedanjih protidraginjskih odredbah. Odbor se je pooblastil, da
določi za celo državo cene vseh živil (n potrebščin. V svrbo preskrbe pasivnih krajev se dovoli carine prost uvoz žita iz Rumunije in Belgije, nasnrotno pa se izvozna carina poviša. Ministrstvo šum je dobilo nalog, da preskrbi iz državnih gozdov drve za državne urade in uradništvo. Na ta način se upa doseči padec cen.
— Zakonodajni odbor Narodna skupščine bo sklican za 1. sept. in bo kot prvo vprašanje obravnaval uradniško pragmatiko.
* Radie kapitalist. Dr. J. Politeo piše v »Slobodni Tribuni«, da je Stjepan Radič posestnik in trgovec, torej kapitalist »par excelence«, ki se je v Mrvats. bloku združil z vsemi bankokrati in ostalimi kapitalist, katerih nikdar ne napada, zato pa napada siromašno hrvatsko inteligenco in če ne more nič drugega, pa ji očita, da je »gospodska«. Kmečko ljudstvo bo moralo uvideti, da so ravno ti demag. ona gospoda ki je proti kmetom in delavcem. Pozna jih pač le tako dolgo, dokler jih lahko izkorišča.
Iz naše stranke.
Zbor zaupnikov JDS za mariborsko oblast, ki je bil radi sokolskih slavnosti preložen od 13. avgusta na 3. septembra, se vrši nepreklicno ta dan to je 3. sept* ob pol 9. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma v Celju. Kot najvažnejša točka dnevnega reda je poročilo in razprava o organizaciji uprave v mariborski oblasti, kateremu vprašanju se mora zlasti Demokratska stranka z vso pozornostjo posvetiti. Podrobnosti še objavimo.
—------------------------t
Blažena Avstrija.
(Odlomki iz »Arbeiterwille« 19, 8- 1922, št. 227: Der Zusammenbruch unserer Valuta.)
Vrednost krone je padla v Curihu pod tisočinko. Na Dunaju bo veljal hleb kruha 4190 K. 42 stokronskih bankovcev se bo moralo dati zanj. Teh 42 bankovcevi ne reprezentira niti 20 vinarjev iz predvojnega časa! Vprašanje po stroških za izdelavo bankovcev razsvetli bliskovito stanje naše denarne veljave. Nobena, tehnično še tako popolna tiskarna ni v sta4 nu 42 umetniško tiskanih papirnih listKOVi kakršni so naši stokronski bankovci, napraviti za vrednost hleba kruha in četudi bi se šlo za milijardno naklado. Proti potvorjenju bankovcev smo zavarovani. Ponarejevalec bi moral vtakniti večji kapital v svoje podjetje, kakor bi smel upati, da iz njega dobi. Kurzna vrednost našega denarja ne pokrije niti stroškov izi delave. Celo tiskanje bankovcev je po-* stalo pasivno. Mi imamo sicer denarne označbe, a nimamo denarja. Naša valuta je tirana do smrti, svoje funkcije opravlja le po zakonu vztrajnosti.
Sliši se, da ravno inozemske banke (Anglobanka, Landerbank) pomoč zavlačujejo, če ne celo odpovedujejo, kar seveda na druge zavode ne vpliva privlačno. In vlada ne ve za drug svet, kot a-pelirati nujno na inozemstvo in se pritoževati, da je obetana pomoč odpovedala. Zveza narodov naj sedaj poišče izhod in kedaj naj ga najde, to vedo bogovi. Meščansko časopisje že fantazira O eventualni razdelitvi Avstrije in si beli glavo, kako bo, ako se spravijo naši dobri prijatelji na svoj plen.
Med tem, ko so tlačene široke masa od težke skrbi za jutrišnjo usodo, živa številni miljarderi brezskrbno življenje* Novi bogataši po mestih in na deželi dr-že krčevito svojo posest in nočejo dati n<^ benega vinarja, da se odvrne katastrof1' Mislite, da bodo mirno gladu ginevali nfb lijoni delavnega, a brezposestnega ljudstva, med tem ko drugi varujejo svoja zaklade? To mnenje bo doživelo težko razočaranje. Skrbelo se bo za to, da na bo nobenega bogataša več, preden država razpade.
Lepi dogodki še torej čakajo od naših nemškutarjev tako oboževano Avstrijo! Kakor je videti, gre voz rapidno navzdol. Nobena, šc tako pametna operacija bolnega avstrijskega telesa ne reši -več; stvar je zamujena! Pa tudi umevno, vsaj so vse odredbe raznih vlad ostale le na papirju, zanašajoč se na pomoč od zunaj, odkoder je ni in ne bo! Avstrijo bi biil rešili le ogromni davki pred začasnim polomom, kateri pa bi nazadnje, prei ali slej — le prišel. Zatorej se vprašani0 Avstrije zamore rešiti le — potom pri-1
'PTa'ro'ffn’ TBt
klopitve k Nemčiji. Seveda moramo priti pri tej priliki Slovenci na svoj račun. Oropana Koroška mora nazaj k materi Jugoslaviji — druga Avstrija pa naj gre kamor jo vleče srce.
Domače vesti.
f , Zupan — starosta Josip Šinko.
Središče, 23. avg. Danes o1o 1412. Uri je po dolgem in mučnem trpljenju umrl tukajšnji mnogoletni bivši žn-pan, nčitelj v p. in posestnik Jos. Šinko, v 73. letu starosti. Ne le v ožjem ormoškem okraju, ampak širom Slovenije je bil znan kot eden najkreme-nitejših narodnih značajev, ki je pod avstrijsko nemško strahovlado z vso doslednostjo stal na braniku pravic našega naroda in jezika nasproti vsem oblastem in vsem mogočnikom. Še med vojno so ga kot častitljivega star-ca zato gonili po ječah in sodiščih, a on ni klonil. Za gospodarski razvoj občine in okraja je kot župan in kot odličen politični delavec neizmerno veliko storil. Ljubilo in spoštovalo ga jo vse. tudi najhujši politični nasprotniki. Rajnki Šinko je stal vgikdar odločno v vrstah narodne in demokratske stranke. Pogreb bo v petek ob :^2 uri popoldne.
Štrajk premogarjev. V Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Kočevju je izbruhnil v pondeliek rudarski štrajk. Mnogo zahtevajo premogarji v Trbovljah. Zvišanje mezd za 100 odstotkov skokoma naenkrat je nekaj neobičajnega v gospodarskem življenju. Gotovo je, da bi bili delavci šn pred kratkim sprejeli tudi manjše povišanje mezd. Podjetje je pa seveda bilo na stališču, da ne sme brez boja dati niti pravičnega poviška, kar se bode sedaj na podjetju in na vsem našem gospodarstvu maščevalo. Naša želja mora seveda biti, da naši delavci dobe poboljšek mezde in se štrajk kmalu konča.
— Nepoboljšljiv rovar je bivši klerikalni župan v Zrkovcih pri Mariboru, Rebernik. Še vedno se ne more potolažiti radi izgube županskega stolca, zato rovari sedal proti enemu, sedaj Proti drugemu, o katerih sumi, da so krivi njegove »nesreče«. Še je v spominu njegova gonja proti županu Selu in drugim Zrkovčanom, radi česar 5e bil že večkrat žigosan pred sodiščem. Sedaj pa so je spravil nad učitelja Zemljiča in v družbi z raznimi temnimi elementi zbira po vasi proti njemu podpise. Rebernik si naj zapomni staro prislovieo: vsak vrč, ki ee ga dolgo nosi k studencu, se končno razbije...
* Kaj dela klerikalizem, če propada. Kljub vsem glasovom, da klerikalizmu na Slovaškem cvete pšenica, no moro niti HJinka niti kdo drugi zatajiti dejstva, da se slovaški klerikalizem nahaja ravno radi nesposobnosti, svojih voditeljev v agoniji. V tem obupnem stanju, propadanja so slovaški klerikalci iznašli originalno zdravilo: Njihov organ »Slovak« je pisal dne 12. i. m.,.da bo »treba pristašem vseh drugih političnih strank naložiti cerkvene kazni ali ,ish izobčiti iz svete katoliške cerkve.« Klerikalci bi tedaj hoteli zopet poseči po inkviziciji! Iz to izjave je pa razvidno tudi to, da so klerikalci izgubili vsak rešpekt pred misterijem božanstva in vsak pravi verski čut ter vidijo v veri in cerkvi le orožje za u-trditev svoje posvetne moči in oblasti. To smo mi vedno trdili, a zato so klerikalni demagogi udarili po nas s "razo o ^»brezvercih«. Fanatična izjava slovaških klerikalcev tolče vse klerikalce po zobeh!
— Suša na Ptujskem polju. Na peščenih krajih je suša že uničila koruzo, krompir, ajdo. repo. pašo in otavo. 'V nekaterih dneh pa nastopi tudi na boljših legah ob Dravi usodna kata-strofa. Ljudstva se polašča strah’ pred pomanjkanjem, ki mu preti v prihodnji simi
. , Vroet dogodek na zagrebškem k todvorn. ^ četrtek se je pripeljala Za-greo kmetica Jaga Zimič iz banj luske okolice. Na peronu državnega k lodvora ji je nenadoma postalo sla! in kmalu naMo je porodila zdravo m sko dete. Rešilni oddelek je cdpelj mater in novorojenčka v porodišnicc v Gozdni požari. D Negotina p roča jo, da je izbruhnil požar "v velike državnem gozdu Cvetanovac. Požar fii lokaliziran. Tudi v Rosni in TTor,
Maribor'. 2?. av
govini so izbruhnili na raznih mestih gozdni požari in zavzeli velikanske dimenzije. Vlada je odposlala na pomoč vojaštvo.
Premovanje plemenskih konjev se vrši one 28. avgusta v Ormožu in 29. avgusta v Ptuju za dotične okraje. Na obeh se bode razdelilo blizu 40.000 K državnih okrajnih in zasebnih daril. Natančnejše v razglasih pri občinah.
— Kakšne notarje imajo na Hrvat-skein. Kr. javni bilježnik dr. Nikola Mikic v Brodu na S. je imel do zadnjega časa na svoji pisarni madžarski grb. Štiri leta že obstoja ujedinjena država, a hrvatski »republikanec« še časti krono sv. Štefana. Ker so mu omladinci zamazali ta izzivajoči grb, je dr. Mikic vložil tožbo proti njim in sicer zaradi zločina javnega nasilja!!).
— Značilna izjava N,j. Vel. kralja. Ko se je vozil kralj po obisku Ribnice s pokrajinskim namestnikom proti Ljubljani, mu je rekel: »Vsa Slovenja je pravi zemeljski raj; edino, kar ta raj kvari, so pijanci, katerih človek toliko srečava po cesti.« G. pokrajinski namestnik je pooblaščen, da to izjavo kralja objavi.
— Odlikovanje odličnega rojaka. Z redom Belega, orla 5. vrste je odlikovan načelnik v ministrstvu in državni svetnik g. dr. Štefan Sagadin, znani učenjak, naš rojak z Dravskega polja. —-Naše čstitke!
— Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je nastopil dvomesečni dopust. V njegovi odsotnosti ga zastopa v vseh stvareh podnamestnik dr. Vilko Baltič.
— Bogoslovci zopet oproščeni vojaške službe. Katoliški škofje so pri vojnem ministru prosili za oprostitev katoliških bogoslovcev od vojaške službe. Vojni minister je prošnji ugodil ter izdal naredbo, s katero se bogoslovci vseh veroizpovedi (ne samo katoliški!) oproščajo od obvezne vojaške-službe.
— Gozdni požar. Dne 15. t. m. se je na Slapu pri Zidanem mostu vnel gozd in je nastala nevarnost za sosedno vas Milano. Občinstvo je ob pravem času omejilo požar. Zažgale so najbrž iskre iz železniškega stroja.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sporoča vsem podružnicam in prijateljem CM družbe, da se vrši glavna skupščina dffe 10. sept. t. 1. — Natančnejši spored se objavi pravočasno-
m Devizni promet pri mariborski Narodni banki. Nar. poslanec dr. Kukovec jo prejel od pomočnika ministra financ, g. Popoviča, pismo, v katerem javlja, da je ministrstvo financ potrebno odredilo, da se ugodi nujni potrebi in zahtevi mariborskih gospodarskih krogov in da. se tudi pri tukajšnji podružnici Narodne banko ustanovi odsek za devizni promet. Značilno je, da je to žo davno dobila podružnica Narodne banke v Varaždinu, v mestu, ki v gospodarskem oziru ne pomeni niti od daleč tega, kar pomeni naš obmejni Maribor. Zanimivo in poučno za one, ki hočejo ostati v enotni Sloveniji z Ljubljano kot centralo, je vsekakor, da se je otvoritvi deviznega prometa pri mariborski Narodni banki upirala Ljubljana, ki pač stremi za tem, da Maribor gospodarsko čim bolj zaostane. Zato je pač v nujnem interesu mariborskih gospodarskih krogov, da se čim bolj emancipirajo od Ljubljane.
m Smrtni padec iz vlaka. 22. t. m. zvečer je padel 271etni uradnik mariborske finančne direkcije Franc Mlakar med postajama Slovenska Bistrica in Pragersko iz vlaka in ostal na, mestu mrtev. V vozu II. razreda je zagledal več svojih’ prijateljev ter je hotel k njim. Med tem je zavozil vlak v predor. Bodisi vsled teme ali lastne neprevidnosti je padel pri tem pod vlak. Potniki II. razreda so to sicer zapazili, toda vsled razburjenosti ni nikdo mislil na to, da bi ustavil vlak. Šele na Pragerskem so obvestili uslužbenstvo o nesreči. — Mlakarja so našli v predoru .vsega razmesarjenega. Med padcem je prišel pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi in tudi na rokah in glavi Je zadobil smrtne poškodbe. Njegovo trunio so 23. t.m. zjutraj ob 2. uri prepeljali v Maribor. Pogreb seje vršil v torek ob 18. uri iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču.
— Poboljšajte se! Pišejo nam z dežele: So še nekateri gostilniški 1 v Mariboru in bližnji okolici kj ;;e
19??.
dobiš slovenskega časopisa, pač pa samo nemške. Kdo jo temu krivec! Nikdo drugi nego brezbrižnost in mlačnost mariborskega slovenstva. Ko bi dosledno vsaj vsak inteligent povprašal zopet in zopet po tem in tem slovenskem časniku, prišedši v gostilno, pa bi še ne bilo več teh nezdravih razmer. Posebno domača dva lista »Tabor« in »Narodni List« bi pač naj bila na razpolago v vsaki gostilni v mestu in okolici. Tukaj ne veljaj nobeden izgovor na gostilničarje. Stopil sem v pondeljek, prišedši v Maribor, v delikatesno trgovino Anton Brauer v Aleksandrovi ulici. Tam visi ooleg »Marburgeree« tudi »Cillier-Zeitung« — a slovenskega časopisa nobenega. Povprašam natakarico, kako to, a ona namrdne usta, kakor da bi rada nekaj v opravičbo povedala, pa si ne upa ali pa ne ve, kako in kaj bi povedala. Dragi rodni bratje mariborski, zdramite se in dvignite Maribor k narodni odločnosti! Ali naj mi okoličani vas budimo in dvigamo, mesto da bi vi nas, kakor ste na« doslej 1 Toraj — na boljše svidenje!
Prekmurske mvhe,
— Prehrana Prekmurja. Dodatno k naši novici pod zgornjim naslovom moremo danes poročati, da je že preteklo soboto dobila carinarnica v Murski Soboti uradno obvestilo, da je odpravljeno pobiranje carine glede uvoza žita iz Madžarske. S tem je izpolnjena po dolgem prizadevanju poslanca dr. Kukovca opravičena želja siromašnega prebivalstva severnega Prekmurja, ki živi le od svojega zaslužka pri poljskem delu na Madžarskem in dobiva mezdo v žitu za domačo porabo.
Koroške novic©.
Iz Prevalj se huduje neki naš naročnik, češ, da nismo med zakoni, ki pridejo kot najvažnejši in nujni pred narodno skupščino, omenili tudi uradniškega zakona. Da je ta zakon prvi, ki pride v razpravo, smo že večkrat omenjali, — tako da so bili mnogi uradniki že hudi, zakaj toliko o tem pišemo. Smešno je torej misliti, da smo ga namenoma izpustili.
Guštanj. Poročila sta se minolo nedeljo g. Miha Zavodnik, pekarski mojster in gospica Micka Korak. Svojemu vnetemu članu je pevsko društvo zapelo lepo podoknico! Čestitamo!
Guštanj. Neznosen zabavljač je trgovec Skutnik. Pogosto ga vidiš po gostilnah, kjer zabavlja čez državo in davke! Priporočamo sitnežu, da poveže culo in gre v toliko zaželjeno Avstrijo! Nihče ne bo jokal za njim! Dobro bi bilo, da bi oblasti tega človeka malo bolj opazovale. Leta 1918, ko je razpadla stara Avstrija, je bila njegova trgovina od nemškutar-skega delavstva jeklarne popolnoma izropana. čez to pa se mož nikdar ne poleži. Zanimivo bi bilo vedeti, od česa je mogla družina dosedaj živeti — ko Skutnik ni izvrševal dosedaj nobene obrti? Gotovo v državi, kjer more kdo brezposelno tri leta živeti, ne more biti tako slabo! Sicer pa, gospod Skutnik, zakaj ne sledite svojim somišljenikom, ki so bili konsekventnejši ter šli tja, kamor jih je srce vleklo.
Dopis!.
Svečina. (Izlet). Za višje oddelke naše šolske mladine se je prirdil dne 1. t. m. izlet v dravsko dolino. Omogočili pa so izlet požrtvovalni starši, ki so dali svoje konjiče napreči ter mladež pod vodstvom učiteljstva peljali v Maribor. Štirje vozovi so drdrali z veselo živahno mladino do glavnega kolodvora, od kamor se je izlet po železnici nadaljeval do Fale. kjer si je ogledala veliko elektrarno. Odtam je mladina veselo korakala po lepi ravnini v Selnico, ogledujoč si na levi strani goli Kozjak, a na desni strani Drave pa še višje, gozdnato Pohorje. Vsem blagim prijateljem šolske mladine, ki so pripomogli do lepega izleta, kakor rudi vsem cenjenim dobrotnikom v Selnici, ki so našo mladež tako prisrčno sprejeli na prenočišče ter jo povrh še pogostili, se izreka naj iskrenejša zahvala.
Sv. Marjeta na Dr. p. Za tuk. Sokola
je daroval naš rojak g. dr. Klasinc, od-j:etnik v Gradcu 400 K. Prisrčna hvala!
.efratt S.
— Selnica ob Bravi. Organizacija vojnih invalidov, poverjeništvo Maribor se zahvaljuje vsem p. n. sodeloval-cem, posebno pa gospodu stražmojstru, gospodu nadučitelju Majcenu in gospodom finančne straže za njihovo veliko požrtvovalnost v korist ubogim vojnim žrtvam, kakor tudi vsem p. n. obiskovalcem veselice vojnih invalidov. Iz čistega dobička so bile razdeljene sledeče podpore: Marija Lorbek 400 K, Franja Kunej 200 K, Josip Čander 200 K, Ivan Šetarič 200 K, Anton Kaubo 150 K, Franjo Namestnik 150 K, Anton Kure 150 K, Franjo Sivec 150 K, Organizacija vojnih invalidov, poverjeništvo Maribor.
Bevka Marija v Brezja. Našo »žeg-nanje« je letos poteklo prav mirno in dostojno. Ute so bile od ranega jutra do večera vso nabito polne. Pripomniti moramo le. da se je v eni prav pridne nemškutarilo, kar pa je zabrisala zopet druga, kjer je naša mladina prav pridno prepevala lepe narodne pesmi.
— V Sp. Kungoti smo dne 21. t. m« spremili k večnemu počitku občespo-štovanega in priljubljenega gostilničarja in posestnika g. Franca Nekre-pa iz Rošpoha, znanega tudi mnogoštevilnim mariborskim izletnikom y severne obmejne kraje. Bil je vzor marljivega in skrbnega gospodarja; kot občinski odbornik in član kraj. šol. sveta je čez 35 let požrtvovalno vršil svojo dolžnost v blagor Občinarjev in šolstva. Bodi mu lahka gruda domača! Žalujoči rodbini naša iskreno sožalje.
Polenšak pri Ptuju, V 33. št. »Slov. Gosodarja« me je počastil dopisnik kar v, dveh člankih, ki sta pa tako neumno zlagana, da sem se prav od srca smejal o-tročje-smešnemu dopisniku. Če prelju-beznjivemu prijatelju dopisniku ni všeč, da sem prepovedal šoloobvezni mladini sodelovati pri orlovskih prireditvah in , misli, da v to nisem opravičen, se le naj kar pritoži na pristojno oblast. Zelo značilno pa je, da spravlja dopisnik s tem vi zvezo sodišče in paragraf. Dopisnik mora biti gotovo zelo vnet za paragrafe in se menda tudi prav rad toži. Povem nm še na uho, da je daroval naš župnik Po-platnik 1000 K za Sokolski sklad na Po-lenšaku. Človek z zdravim razumom bi sklepal, sodeč po Vašem dopisu, kjer pršite, da je Sokol »brezverski«: tud5 župnik, ki daruje za Sokola, je brezverec.
Še bolj duhovit pa je drugi članek, ki ga je pa menda dopisnik sanjal. V tem članku piše namreč o šolskem izletu M Ptuj ter me prav po hribovsko napada. Citira cele stavke, ki bi jih jaz naj ta dan govoril v Ptuju, a jaz, reci: Tone Fink, šolski vodja na Polenšaku niti nisem bil omenjenega dne v Ptuju. Šolski izlet je namreč napravila le mladina II. razreda pod vodstvom razredne učiteljice. Jaz pa sem imel ta dan pouk na Polenšaku. Prijaznemu dopisniku bi svetoval, da bi si še priskrbel druge očali, da bo bolje videl in ne bo v prihodnjič tako smešno nasedel. V ostalem pa sem popolnoma mnenja tovarišice učiteljice, ki je prepovedala kupovati otrokom nezrele jabolke. 27. julija zrele jabolke — pa kakšne! —-Na ostale brezmiselnosti dopisnika niti ne odgovarjam ter mu ne bom kalil sladkega upanja ,da bo prišel čas, ko bo z me-« noj obračunal — dopisnik pravi, da bomo »obračunali« — kdo neki? Menda pa ja niste tako nobel, da sami sebe »vikate«. No, pa brihtni obračunarji kar z ime*-ni na dan! Zdravo! Fink Tone.
Zšđaniniosf. V pondeljek je dospel V, Zidanimost stavkujoči rudar Jug Jaka iz Trbovelj ter se hotel peljati v Rajhenburg Na peronu je začel tam službujočega o-rožnika izzivati. Ta je spoznal, da je Jug vinjen in ga je zlepa hotel spraviti na že za odhod pripravljen vlak. Šele, ko se je vlak začel premikati, je Jug šel k vozu ter hotel skočil na stopnice. Prišel bi lahko pod kolesa, ako ga orožnik ne bi potegnil nazaj. Ker je potem spet zabavljal in izzival je bil orožnik primoran ga aretirati.
Pokrajinska raistava v Mariboru.
Zadnji čas je za prijave .vajeniških' del. Prijave se sprejemajo samo še do 31. avgusta. Ponovno smo že opozarjali na to, da je razstavni odbor dal za razstavo vajeniških del na razpolago popolnoma brezplačno potrebni prostor, konstatirati pa moramo, da so dosedaj poka-
rali mojstri za to važno panogo zelo malo razumevanja. Prijavljenih je jedva 15 vajencev, dočim bi jih lahko bilo vsaj toliko, kakor mojstrov. Še je čas, da se to popravi! Obrtniki, pokažite, da ste dobri mojstri in učitelji, katerim se lahko zaupa mladino!
Dodelitev prostorov se je danes pričela in razposlala vsem razstavljalcem tozadevna obvestila. Eventuelni ugovori naj se uveljavijo najkasneje tekom treh dni, ker so poznejše zpremembe popolnoma izključene. Razstavni odbor se trudi, da dodeli vsakomur primeren prostor, kar naj blagovolijo razstavljale! upoštevati.
Dovoz blaga mora biti najkasneje v nedeljo, dne 3. septembra, zaključen, ker je sicer nemogoče, pravočasno razvrstiti vse blago in opremiti prostore. Pozneje došlo blago za ocenitev in podelitev priznanj pod nobenim pogojem ne pride več v poštev.
Pisarna razstavnega odbora je na razstavnem prostoru. Vhod iz Prešernove ulice ali Razlagove ulice.
Gospodarstvo.
Povišanje trošarine.
Glasom razpisa ministrstva financ, generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu z dne 2. avgusta 1922, štev. 19.256 so se nekatere splošne trošarine z dnem 15. avgusta 1.1. povišale, in sicer:
Na sladkor od sladkorne pese ali sladkornega trsa na 100 kg od 400 na 500 Din. Na vse druge vrste sladkorja na 100 kg od 80 na 200 Dinarjev.
Na kavo na 100 kg od 200 na 400 Din.
Na pivo: Izven Srbije in Črnegore pd hi od 4 na 5 Dinarjev.
Na fino vino: od 100 1 od 600 na 800 Dinarjev.
Na bencin na 100 1 od 10 na 300 Din.
Imetniki trošarinskih predmetov, na katere je trošarina povišana, morajo količine predmetov, ki se pri njih nahajajo dne 15. avgusta 1922, najkasneje do 19. avgusta 1922 prijaviti pri najbližjem oddelku finančne kontrole n plačati razliko na trošarini najdalje v roku petih dni.
Od plačevanja razlike na trošarini so oproščene one osebe, ki nimajo več kakor 10 kg sladkorja, 2 kg kave, 5 litrov finih vin, 10 litrov piva in 5 litrov bencina. Istotako je oproščen od plačevanja razlike na trošarini sladkor, ki se nahaja v skladiščih državnih podjetij in ustanov ter pri potrošnih zadrugah in oni bencin, ki je po točki 17 člena 118 trošarinskega pravilnika prost trošarine.
Ako se zatno zgoraj omenjenega dne cq vrste predmeti v večjih količinah, nego jih navaja prejšnji odstavek, se mora plačati trošarinska razlika za vso zateto količino. Prijavo o količinah, ki niso o-proščene, treba pismeno ali ustmeno oddati v dveh izvodih. Prijaviti se mora ime in priimek ter poklic prijavnika, vrsta in količina trošarinskih predmetov po stanju dne 15. avgusta 1922 in kraj, kjer se nahajajo ti predmeti.
Ako so količine trošarinskih predme-tov, ki so zavezani razliki trošarine, med
Star© lit©
časom, ko se morajo ti predmeti prijaviti, na potu (prevozu), jih mora oni, ki jih sprejme, pravočasno prijaviti; če pa je prijavni rok že potekel, jih mora prijaviti najkasneje v 48 urah po prejemu blaga ter plačati razliko trošarine.
Po uradni ugotovitvi zaloge trošarinskih predmetov izračuni kontrolni organ odpadajočo trošarino, izpolni poštno-če-kovho položnico, glasečo se na poštno-čekovni račun delegacije ministrstva financ v Ljubljani št- 10.011 in jo izroči stranki z enim izvodom potrjene prijave. Odpadajoča svota se plača pri najbližjem poštnem uradu-
Opuščena ali netočna prijava tvori trošarinski (dohodarstveni) prestopek; po leg prikrajšane trošarine bi prestopnik moral plačati globo v višini štiri do o-semkratne utajene trošarine. Netočna je prijava ,ako znaša diferenca med prijavljeno in faktično zalogo več kakor 5 procentov.
Predmet izvršenega trošarinskega prestopka zapade brez odškodnine .vs korist države.
g Na svinjski sejem v Mariboru, dne"l8. avg. 1922 se je pripeljal) 252 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi ora-šiči 5—6 tednov stari kom. 550—680 K, 7—9 tednov stari koimd 820—1000 K,
3—	4 mesce stari komad 1200—1500 K,
4—	6 mesce stari komad 1600—1900 K, 1—10 mescev stari kom. 2500—3000 K, 8 in pol leta stari kom. 3500—4000 K,
1 kg žive teže 66 K.
g Lesni trg. Hrastovi hlodi I. od 3000 do 4500, II. od 1600 do 2400, hrastovi hlodi za furnirje od 4000 do 4500, fin hrastov les od 10 do 12 tisoč, doge za sode od 180 do 220, francoske doge za sode 1000 kosov od 4080 do 6000, jesenovi hlodi od 1600 do 2400, javorjevi hlodi od 1800 do 2500, hrastovi brzojavni drogi od 1060 do 2000 in bukovi pragi od 90 do 110 kron; bukov les za kurjavo je veljal od 6500 do 9000 kron.
g Žitni trg v Zagrebu (dne 17. t. m.) I Pšenica (ca. 76 kg) 1890—1900 K, koruza 1580—1610 K, rž (70—71 kg,) 1600 K, ječmen za pivovarne 1700—1750 K, ječmen za krmo 1580—1600 K, oves 1390—1440 K, fižol pisani 1200—1250 K, beli 1300— 1350 K, moka št. 0 2700—2800 K, št. 2 2600—2700 K, št. 6 2500—2600 K, otrobi 950—970 K za 100 kg postavno vagon postaja. Vsled glasov o zabrani izvoza nekoliko večja ponudba in slabše cene.
g XIV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskrh nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne Lp avg. 1922. Od našega zadnjega poročila imamo sušo. katera je obiranje goldinega zakasnila in se bo to delo pričelo šele okoli 20. t. m. Nekateri hmeljarji so ga pa že obrali in se prepričali, da je odlične kakovosti: kobule imajo namreč normalno obliko, njih barva, je egalna, imajo mnogo lupnlrna in najboljši aroma. Poznji hmelj prehaja v koble in bi mu pohlevni in izdaten dez bil nujno potreben. Kakor nam iz Žatca ČSR poročajo, je toča in burja povzročila v petih občinah on-dotnega hmelj, okoliša prav veliko škodo v hmeljskih nasadih.
Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne L oktobra 1922. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 15. septembra prošnjo ter ji priložiti: 1. rojsi. in krst. list. 2. domovinski list. 3. zadnje šolsko izpričevalo. 4. učno izpričevalo. 5. u-božni list. 6. nravnostno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto, stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podit ovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
g Letošnja letina sliv. Po poročilu z zapad. Srbije in Bosne bo letina sliv zelo dobra. Ker so se slive pocenile in so kvalitativno boljše, bodo lahko konkurirale kaiifornski slivi. V Nemčiji in Angliji je veliko povpraševanje po naših slivah. Prometno ministrstvo je določilo veliko število vagonov za izvoz sliv, tako da 1k> v oktobru :zvoz sliv v Nemčijo in Anglijo zelo živahen. Tudi pekmez bodo to leto v veliki meri izvažali; veliko izvozničarjev bo kuhalo pekmez zaradi tega, ker ne morejo izvažati same slive.
g Produktna borza v Novem Sadu (dne 16. t. m.) Pšenica 467-5 Din. baški oves 350 Din, ječmen 393.75—400 Din, baška koruza 380—381.25 Din, moka št. 0 662.5—688.75 Din, št. 2 635—644 Din, št. 6 587.5 Din, št. 7 475 Din, Tendenca mlačna.
Draginja v Avstriji. Kakor javlja »Wiener Zeitung«, so strokovnjaki izračunali. da so življenski stroški od 15. julija do 14- avgusta narasli za 124 procentov. Državni indeks 124 procentov pomeni zvišanje državnih izdatkov samo za u-radnike od 134 milijard na 344 milijard, pomeni torej, da so dogodki v zgoraj navedenem času, torej v enem mesecu požrli polovico Seipelnovega finančnega načrta. Iz tega razloga zahtevajo socialisti, da morajo posestniki v razmerju z rastočo draginjo tudi plačati davke, ako nočejo, da po njihovi krivdi država razpade. In pri nas je še mnogo ljudi, ki pričakujejo rešitve izpod jugoslovenskega jarma od uboge skrahirane Avstrije! Kedaj le bo srečala norce pamet!
Širite,Narodni list'!
2 e 1 © g @
ffemcaf&e Iss šl rite wsaki im j nakegnejšl • j
v vseh množinah kupujejo Strojne tovarne n livarne	Ust** "
pođryiitka	Gosposka ul. št. 24
Telefon ravnatelja 317	Telefon menjalnice 318
USTANOVLJENA LETA 1846
Delnilka glavnica K 2CQ.G00.009'— Rezervni zaklad K 13O,0OQ.OOO-—
VLOGE: K 2„500,000.000-
Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S, Celje, Crikvenica Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Kraljevica, Križevci, Maribor, Mitroviča, Nova Gradiška, Ogulin, Osijek Gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Seni, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Velika Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun. — — — _
Eksposlture: Osijek Dol. grad, Vinica kod Varaždina. Menjalnica: Zagreb, Ilica 5,	— — — —	—
Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu- in inozemske menice. Izdaja 4 y2 «/0 založnice, koje imajo pupilarnost, varnost in jam-cevno sposobnost. Izdaja uverenja čekov in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na podlagi akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Izvršuje borzne naloge vestno in kulantno. — — —
Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, Zurichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. t d. ter v Ameriki. — — — — — — — — — — —
d. d. v Ljubljani.
Brzojavni naslov:
P8A5TEDEGNA
k
r
-3

Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju
S .1 i ptuja se takoj proda. Pojasnila daje Ivan Wučko Rogoznica štev. 6, pri Ptuju	70
pjadi	s® fak©!
jedilnica (miza, gredenca, 8 stolov z usnjem) spalnica (2 postelji, 2 nočni omarici, 2 omari, 1 umivalnik, 1 toaletna miza s stolom). Vse iz orehovega lesa. Ogleda se lahko vsak dan od 10.—12. in od 5.—8. ure. Ptuj, Vičava 47, prva hiša za vojašnico. 71
Lzdeiuje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo^ Cene nizke, postrežba točna*

len©, slani©* đrm,	lit®,
krompir, Šsisd!j0 in druge deželne pridelke kupuje in prodaja	63
©SET, Maribor, Aleksandr. c.5)
•'dnefia konzorcija v Mariboru. — Pisk Mariborske tiskarne d. d. — Odgovorni urednik Vekoslav Špindler,