Leto V. > V Celji, dne 25. marca 1. 1895. Štev. 9. Izhaja 6., 15. in 25. dan vsakega meseca — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Ro&opisi ae ne vračajo. — Za inserate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr. Naročnina naj ae pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celji. 0 našem narodnem razvoju. Naš narod je žal jako pozno nastopil na oder političnega življenja. Krive temu pa so bile sila neugodne naše razmere. In kdo bi se pač bil potegoval za naše narodne pravice ? Pri drugih narodih se je borilo plemstvo za svoje in pravice svojega naroda z mogočnim svojim vplivom, borili so se tudi drugi v javnem življenju znameniti slojevi, borilo se je trgovstvo, borilo obrtništvo. In ko se je z letom 1848. začelo prosto gibanje političnega in narodnega življenja, imeli so drugi narodi osobito Nemci že na mestu vse svoje delavce, ki so izkoriščali svobodo svojemu rodu. Tu je delalo plemstvo, trgovstvo in obrtništvo. Vsi ti javni slojevi, kar jih je bilo med nami, bili so Nemci. In namesto, da bi storili kaj za nas, delali so proti nam, mi pa smo jih za-to prav dobro — redili. Nemško ali bolj-ponemčeno plemstvoj' trgovstvo in obrtništvo ■Cažfc ie odvzelo tknfiižUrfiiMT0 Y trcnhin ififi&tih in še danes m ohSH Slovenec v svoji hiši, v svojih trgih in mestih do gospodarstva. Vse kar je imel narod slovenski postaviti v javno življenje, si edini ti slovenski kmet. A naše ljudstvo, naše kmetstvo ni umelo vrednosti in potrebnosti javnega političnega življenja. K sreči pa je pošiljal narod slovenski svoje sine rad v šole, in si tako vzgojil voditelje in učitelje narodnemu življenju, vzgojil si je slovenske duhovnike in posvetne veljake, ki so poznali težnje in krivice naše, ki so podučili svoj narod, ktera pot ga vodi do narodne zmage in narodnih pravic. In slovenski narod je umel svoje sinove voditelje, ter se zbiral in družil v gostih trumah krog njih, da v taborih, shodih in pri volitvah na glas pove svetu, da rad daje državi kar je državnega, da rad prevzame državne dolžnosti v gmotnem in krvnem davku, a za to pa tudi zahteva vse svoje pravice. In tukaj se je živo pokazalo, da se ne da prezreti glas zastopnikov, za kterimi stoji združena soglasna ogromna narodna množica. Vendar vsaka pravica, ktero je izterjal narod slovenski od svoje države kot stari dolg, stala nas je težkega truda, težkega napora. V mnogih slučajih in težnjah smo pravi pasterki naši državi. Kaj je temu krivo? V prvi vrsti volilni red. Volilna pravica je narodom glavni in najznamenitejši odplatek za vse dolžnosti v krvi in davku. Volilno pravico pa daje naša država posameznim skupinam, skupini plemskega veliko-posestva, skupini trgovcev, obrtnikov in kmetski skupini. Vsi ti slojevi so za državo znamenitega bistvenega pomena. Če gledamo Slovenci v tem oziru na sebe, vidimo, da stva, nimamo skupine trgovcev, ne obrtnikov, štarno v kmečki snupi u amo zastgpam, m sicer še tu popolnoma neprimerno zastopani glede na dolžnosti, ktere nam nalaga država. Drugi narodi se borijo za svoje pravice v vseh štirih skupinah. Naravno je za to, da vse skupine v složnem postopanju lažje kaj dosežejo, kakor naša edina kmetska. Druge skupine pa, kolikor jih je med nami, odločno nasprotujejo našim težnjam in jih ovirajo z vsemi močmi in sredstvi. Hvala Bogu, da je steber na kterem sloni napredek in blagor našega naroda, naše kmetstvo vrlo in zavedno, žal, da ne brez izjeme. Mnogokteri Slovenec, kmet, tržan ali meščan se da vjeti v nastavljene mreže naših ljutih nasprotnikov, in tako podira in ovira naš narodni razvoj, ovira tako rekoč svoje gospodarstvo, namesto da bi ga podpiral. Prva potreba, prvi korak, ki nas vodi do veljave naše narodnosti, do naših pravic, je zavednost slehernega Slovenca. Kdor je Slovenec, bodi si svest svoje narodnosti, bodi ponosen, da te je rodila slovenska mati, ktero častiti in ljubiti ti veleva um in srce, ti veleva nebo. Kdor je Slovenec poštenjak, bodi si svest svoje dolžnosti, delati v korist svojega rodu povsod in vselej. Omenili smo že, da je naše narodno napredovanje tudi zato tako težavno, ker nimamo svojega plemstva, ne svojih trgovcev, ne svojih obrtnikov. Pridobiti in ustvariti si plemstvo, ni v naših močeh. Lahko pa je mogoče ustvariti si narodno trgovstvo in narodno obrtništvo; a tukaj mnogo greši naš narod. Veliko število naših mla-denčev dajo Slovenci v šole, a za trgovino in 10 takega, ki za gimnazijo nima sposobnosti. In vendar zahteva danda-uee> urgovoivu m GbitniSbva. najbolj št glave! Vendar je trgovstvo in obrtništvo glavni vir blagostanja. Zatoraj je naša prva potreba, da skrbimo za narodno trgovstvo in obrtništvo, treba je, da tej stroki posvetimo najboljše moči. Tako se bomo otresli tujega vpliva, tako bomo ohranili glavni vir blagostanja svojemu narodu, tako bomo s svojim trgovstvom in obrtništvom tem zdatneje in vspešneje zahtevali narodne naše pravice. Zakaj bi Slovenec ne bil veliki trgovec, veliki obrtnik podjetnik, zakaj bi si Slovenec ne smel pridobiti bogastva, ampak ga prepustiti samo našim nasprotnikom. Vendar slabe moči vzgajati za te stanove, se pravi samemu sebi škodovati, samega sebe ugonobiti. Neizurjeni, nevešči, nepodjetni trgovci ne morejo prospevati, LISTEK. Slovenci v severnih Alpah. Spomin na potovanje od Lajte do Rena. (Berilo Igo Kaš-a, v slovenskem klubu na Dunaji, dne 15. grudna leta 1894.) Pred nekoliko leti govoril sem na tem mestu šaljivo in resno o ostalinah slovenskih naselbin okoli Dunaja. Prečital sem tudi mnogo knjig o tej stvari govorečih, posebno pa Kaemmelna, ki piše o naselitvi Nemcev v gornjem in spodnjem avstrijskem kraji v dvanajstem in trinajstem stoletji. In pri mojih šetnjah po gorovji dunajskem prepričal sem se, da hodim po nekedaj slovenskih tleh, prepričal sem se, da so Slovenci nekedaj obdelovali to zemljo, kjer nas zdaj tujce zovejo, rekoč: Mi smo bili prvi na teh tleh, in vi ste se priklatili! Kolikokrat sem si mislil, od kod neki ta imena, ona cel6 nenemška imena za raznotere reke, potoke, gore, doline itd. Od kodi? So jih Nemci si izmislili, — ker sami — tako »barbarskih" imen dati niso mogli — ka-li? No, to ni težko odločiti: Imena so slovenska, — v nemškem načinu prestrojena, ali ne takč navidno slabo, kakor so nemški činovniki prestrojili n. pr. Vojnik v Hochenegg, Konjice v K Gonobitz, Vitanje v Weitenstein in tisoč drugih v nebo vpijočih grdob . . . Ona imena spremenila so se v teku mnogih let organično v današnjo obliko, iz ktere lahko najdemo nekedanjo izvirno snov. Na potovanji od Novega mesta dunajskega proti večeru, — skoro ob meji med severnimi in srednjimi Alpami, presenetilo me je dostikrat ime kake gore ali kakega potoka, — ime, koje ljudski govor povse drugače izgovarja, kakor je pisano, — ime, ki mi je na prvi hip vzbudilo misel: ti si slovenske korenine. In kar je najvaž-neje, imč se strinja z okolnostmi; — to hoče reči — kakoršni okraj, takošno imč. . . Kolikokrat sem dejal g. ravnatelju Schlei-ferju, s katerim sem pregazil gorovje od Lajte do Rena: Čuj! čisto slovensko ime — in glej! — kar nama kaže imč, kaže nama tudi zemljišče! — In enkrat sem iz gornjega Štajerja pisal prijatelju D. Hribarju: „Iz nekdaj slovenskih krajin srčne pozdrave vam v domovini. (V Osolji 11. avgusta 1894.)." Seveda, enkrat podneten, prežal sem na vsako priliko in pojasnoval sem vsa imena po mojem mnenji. In ravno v tem načinu hočem danes nekoliko objaviti, kakor sem videl in čul in čutil! — Saj nečemo drugega govoriti, nego o spominih; — in mislim in nadejam se, da bode vsaj polovica po dokazih opravičena. Pa ker jaz subjektivno sodim, naj objektivno sodijo veščaki. — Potovala sva od Novega mesta dunajskega preko Klokotnice (Gloggnitz) po dolini Ševarice dalje in dalje med gorovjem, vseskozi slovenskih imen, o katerih sem že enkrat govoril v „ Ostalinah nekdaj slovenskih naselbin okoli Dunaja." Mimo Marije celjske ob Solici (Salca) dospeje se do Admonta, kjer naju je tudi neki gospod pri odhodu v slovenščini pozdravil. To je bila prva trdnjava prihajajočih Nemcev v slovenskem gorovji. Od te trdnjave so jih pridobili dobremu katoličanstvu in jih uklanjali nemštvu. Okoli Admonta stara imena še sedaj govore o prošlih časih. V okolici vzdigujejo se Plešivrh, Posruk, Gasek na severu, in Plašnik na jugu do Solčave — zvane danes Selzthal. Od Ljučne do Jarnika prostira se močvirna ravnina Aniže-reke; — mi krenemo desno pod Kriv-nik (Grimming). Srečali smo še popreje selo v Vršah (Worschach) in dospejemo v Klahovo, blizo kterega sela se nahaja še neka stareja naselbina — Daublitz — Toplice. Ne daleko od todi pritečeta dva potoka, ena Solica in Grobnik (Grobning). Prvi večer nisem si mogel pojasniti ime Krivnik, — koje on-dašnji ljudje izgovarjajo kakor Kriwing; ali drugi s tujo konkurenco, pridejo sami v škodo in narodu samemu niso na čast. Slovenski narod ne zna čislati in ceniti trgovskega in obrtniškega stanu, za to pa je tem veča naša dolžnost, skrbeti za trgovinski in obrtniški naraščaj. Lepo je, da imamo svoje duhovnike, pravnike, učitelje, potrebno pa je tudi da si vzgojimo trgovce, obrtnike in osobito tudi tehnike inže-nerje, kterih mesta nam sedaj zavzemajo tujci v našo lastno škodo. Kako je s slovenstvom na naši štajerski slovensko - nemški meji. Kar je Slovencev na Štajerskem pod mariborsko škofijo, kar jih spada pod celjsko okrožno sodišče, za te Slovence se nam ni veliko bati; kajti v župnije te vladikovine se ne bodo pošiljali duhovniki, kateri bi ne bili slovenščine zmožni. Za bližno bodočnost se nam menda tudi tega ni bati, da bi se k sodnijam, pod celjsko okrožno sodišče spadajočim, pošiljali uradniki, slovenščine nezmožni. Večjo skrb moramo imeti Slovenci za tiste župnije, katere spadajo že pod sekovsko škofijo ali pod graško deželno sodnijo, ali oboje. Duhovske gosposke sicer tudi v Gradci menda še pripoznajo, da imajo v svoji škofiji Slovence, in se na nje morebiti tudi nekoliko še ozirajo. Deželna sodnija v Gradci pa je znabiti že več kakor v enem slučaji se izjavila, da v njenem področji ni slovenščina deželni jezik. Te okolšči-ne nalagajo slovenskim domoljubom skrb, da se včasih ozirajo na te svoje rojake ob mejah. To skrb jim nalagajo tudi te neugodne razmere, da imajo ti naši bratje večinoma le nemške šole, in da preže na te Slovence »šulferein," »Sudmarka" in nemške Raiffeisenove posojilnice. — Pod nemško cmureško sodnijo, pa vendar še pod mariborsko vladikovino spadajo: Sv. Ana na Krembergu, Marija Snežna na Veliki, Sladka gora (?) V teh župnijah je že nekaj Nemcev in ponemčenih Slovencev. Šole so slovensko-nemške, na Sladki gori pa čisto nemška, čeravno se je v poslednji župniji 1. 1890 še veliko Slovencev naštelo, in je v šoli »/» otrok slovenske narodnosti. Slovenstvo pri Sv. Ani in pri Mariji Snežni ne peša; temu je dokaz število udov družbe sv. Mohorja, ki je v obeh krajih v 10 letih precej narastlo; n, pr. pri Sv Ani od 62 (1. 1884) 102 (1. 1894) uda; pri Mariji Snežni pa od 39 na 56 udov. Slabo je za Slovence v župniji Sladka gora, kjer ne šteje vrla naša družba nobenega uda.*) Slovenci bivajo tudi v radgonskem sodnijskem okraji; kjer pa spadajo vse vasi in župnije že pod graško vladikovino. Število Slovencev je *) Število Slovencev se v cmureškem okraji v 10 letih ni zmanjšalo, marveč se je Slovencev še nekoliko več naštelo. Leta 1880 jih je bilo 2389, 1. 1890 pa 2549. dan sem videl, da je gorovje res v treh velikih na jug izbočenih polokrogih zakrivljeno, ter imenu ni odreči pomena. Ali dalje med gorovjem vodi pot, mimo sela Zauchen — gotovo ni nemško ime — do Kainischa — konjišča. Da je bilo v tem kraji nekaj posebnega, nekaj zasebnega, to pričata dve seli izvan okraja; prvo se zove izvan konjišča (ausser Kainisch) drugo pod konjiščem (untern (sic!) Kainisch). Od tega sela ni daleko do Osolja (Aussee). Da nemško ime ne meri na kako jezero, to je očividno, kajti do bližnjega jezera je skoro uro hoda — in samo osoljsko jezero, blizo kterega so soline, se zovejo Ausseer. see — osoljsko jezero (ne pa Aus see.) Okolo tega jezera so višine, kterih imena ni moči drugače nego slovenski tolmačiti: Pečina (Potschenhohe) Tresna (Tressenstein) Zlojim (Zlaim), reke Travne (Traun) in nad Grundel-skim jezerom, 2 kilometra dolgo topliško jezero: Toplitzsee. Ob Travni pride se zdaj do hallstadtskega jezera, znanega po starodavnih naselbinah. Na jugu strmi gora Hirlac, na večeru Plešna. Ob teh gorovjih bojevali so se nekdanji prebivalci zarad solin, ki se nahajajo še danes na južnem kraji Plešne. Da je bilo ono gorovje nekdaj obljudeno, priča nam marsikaj, posebno pa veli- je sicer ostalo v desetih letih precej nespremenjeno, kajti leta 1880 so jih našteli 1422 in 1. 1890 pa 1436. Tudi družba sv. Mohorja šteje v župniji radgonski 92 udov (1. 1884 le 46) in v župniji v Apačah 16 (I. 1884 le 10 ); toda šole, v katere morajo ti Slovenci svoje otroke pošiljati, so čisto nemške, in učitelji Nemci ali nemškutarji. V Apačah je 1u slovenskih otrok, a nihče se na njih materinski jezik ne ozira; v šoli za radgonsko okolico je pa 3/4 Slovencev, in vendar je ta učilnica čisto nemška. Veliko Slovencev je v arveškem sodnijskem okraji (okrajno glavarstvo lipniško); leta 1880 so jih našteli 1852, leta 1890 pa cel<5 2713. Tukaj so fare Sv. Duh in Kaplja; slednja je skoro čisto slovenska; kajti poleg 1185 Slovencev je bilo leta 1890 le 119 Nemcev; šola je slov,-nemška. Narodna zavest se pa vendar tukaj ne krepča več; kajti 1. 1884 je imela družba sv. Mohora tukaj 42, 1. 1894 pa le 41 udov. Fara Sv. Duh ima menda že polovico Nemcev, šola je slov.-nemška, narodna zavest se pa menda krepča, kajti 1. 1884 se je v tej župniji štelo le 23 udov, 1. 1894 pa 51 udov te naše prekoristne družbe. Zel<5 slabo je za Slovence preskrbljeno v tem okraji v Lučanah. Tukaj je morebiti še 2/s Slovencev, vsaj med šolskimi otroci jih je toliko slovenske narodnosti. Ker je pa trg skoro čisto ponemčen in se je kot posebna občina ustanovil, zato ima žali Bog čisto nemško šolo. Slovenska narodna zavest tukaj peša; leta 1884 se je štelo v tej župniji še 20 udov, leta 1894 pa samo 15 udov družbe sv Mohorja. Še slabše se godi tisti peščici Slovencev, kateri so v lipniškem sodnijskem okraji, namreč v župnijah Spielfeld in Gomilica. Šole v teh krajih so že čisto nemške, čeravno ste v Spielfeldu dve petini slovenskih otrok in v Račah (Gomiliška župnija) ena desetinka. Slovencev v teh župnijah pri ljudskem štetji žali Bog nič več v poštev ne jemljejo, narodna zavest je zaspala in za slovensko knjigo se nihče več ne briga. Zato si družba sv. Mohora v teh krajih ni mogla več udov pridobiti in štela jih je leta 1894 v obeh župnijah le 8 udov. To nam daje mnogo misliti in treba bode na vsak način kaj storiti, da nam ne zgine v valovil" tufstva toliko naroda. Celjske novice. (Denarni zavodi v Celju.) V zadnjej številki »Domovine" smo na veli iz računov celjske mestne (tako imenovane »nemške") hranilnice zneske čistega dobička, katerega je imel v zadnjih letih ta denarni zavod. Videli smo, kako ima ista od leta do leta manje čistega dobička, da je toraj v tem oziru nastopila, nekako rakovo pot. Danes hočemo te številke navesti še enkrat, ter jih primerjati s čistim dobičkom, katerega ste napravili »Južno štajerska hranilnica v Celju" in pa »Posojilnica v Celju". Čisti dobiček: kansko grobišče nad Strupom, kjer so skoro do 30.000 okostij po grobovih našli. Na Hirlacu pa je neki starec pred dvemi leti našel medeni meč, ki je skoro neoškodovan in morebiti že tri tisoč let ležal med pečinami. Obrežje jezera v tem času niso bila obseljena, saj še današnji Hallstadt mučno najde prostora za svoje hiše, ki po pečinah vise, kakor lastovična gnjezda. Po gorovji so pa živeli ljudje se svojimi govedi in ovcami, in po gorovji so se borili za one kraje, kjer se nahaja sol, Kelti in Germani in Slaveni v najstarejših časih. — Ob jezeru vodi pot proti severu do Kozove otline (Gosauhals), in po tej med krasnimi šu-mami do Kozove doline, v kterej se šteje — do tri sto hiš — na uro hoda, — vse zasebne in jedna od druge oddaljene, kakor da bi se sosed bal soseda. Ali od todi se vzdiguje cesta na predel Gschiitt, kjer počenja ozka dolina »Ruše" — (Ruhgbach) polna ruševin, apnenčevih pečin, v kterih se nahajajo okamneli polži in druge istovrstne živali, in iz kterih izdelujejo kaj krasne spominejza potnike (se ve da jih mora vsak drago plačati! Na severu vidi se planina Tabor, na dru-gej strani Blatek, in preko sela Abtenau prispeje se do Golnika na reki Salzach (Solčava). Neka a) mestne celjske hranilnice: leta 1891 gld. 25.66712, leta 1892 gld. 21.383-27, leta 1893 gld. 17.128-72, leta 1894 gld. 12.995"931/a, b) »Južnoštaj erstka hranilnica v Celju" leta 1891 gld. 3.938 421/a, leta 1892 gld. 5 313 21»/«, leta 1893 gld. 8.29513, leta 1894 gld. 8.266, c) »Posojilnica v Celju" 1.1891 gl. 10.74577, leta 1892 gld. 12.528-53, leta 1893 gl. 13.834-74, leta 1894 gld. 15.173-78. »Posojilnica" in »Južno-štajerska hranilnica" ste toraj imeli čistega dobička: leta 1891 gld. 14.684-19Va, leta 1892 gld. 17.841-74VS, leta 1893 gld. 22.03987, leta 1894 gld. 23.439 78. Iz tega toraj vidimo, kako se »Južnoštajerska hranilnica" in »Posojilnica" lepo razvijate in veselo napredujete. Čisti dobiček množi se od leta do leta, ter je samo v preteklem letu dosegel 23.439 gld. 78 kr., toraj malo manj kot 2krat več, kakor ga je izkazala mestna celjska hranilnica. (Važno za nova društva.) Finančno ministerstvo je odločilo, da se morajo prošnje ali naznanila o novih društvih kolekovati s 50 kr. Priložena pravila se kolekujejo po 15 kr. na vsako polo. Priložiti se mora pa še kolek za 1 gld. za prvo polo, oziroma kolek po 50 kr. za vsako naslednjo polo tistih pravil, na katera pride vladno dovoljenje za novo društvo. Ako se pa društvo ne dovoli, vrne se dotični kolek za 1 gld, oziroma še oni po 50 kr. (Odlikovanje.) Presvitli cesar je dovolil doktorandu prava g. Ivanu Žolgar, konceptnemu praktikantu pri namestništvu v Gradci in artilerijskemu poročniku v rezervi, promocijo sub auspitiis imperatoris. Čestitamo! (Bismarkovanje.) Nemški nacijonalci bis-markovci delajo na vse kriplje za proslavo Bismarkovo. Znano je, da mu poklonijo štajarski bismarkovci dragocen pokal, na kterem sta zapisana — zaradi večjega pristnega grmanstva tudi Slov. Gradec in Slov. Bistrica. No dobro! Začudenje pa je vzbudilo v javnem mnenji, da so se tudi vseučiliščni profesorji v Inomostu dali vloviti za Bismarkovo proslavljanje in so podpisali dotično okrožnico. Vendar so se ti gospodje premislili in spametovali ter preklicali svoje podpise. Nekateri pravijo za to, ker se niso hoteli dati zlorabljati za protiavstrijsko demonstracijo bismarkovcev; drugi pa pravijo »da so ti vseučiliščni profesorji preklicali svoje sodelovanje na višji miglaj! Bodi si temu kakor hoti, toliko je gotovo, da z Bismarkovim bogovanjem ni vse tako v redu, kakor bi radi naši bismarkovci. Nemški konservativci so pisali, da bodo dali o priliki Bismarkovega proslavljanja služiti črne maše zadušnice, za vse avstrijske bojnike, ki so leta 1866. po Bismarkovi krivdi močili bojno polje s svojo krvjo in jo pokrivali s svojimi trupli. Da so tudi naši Celjani goreči in vneti slavitelji trolasnega Bismarka, temu se ni čuditi, ko imajo tudi izvan Avstrije — gotovo v Bismarkovi bližini svoj dom. Vredno pa je omeniti, da sela, ki spominjajo na našo domačijo naj omenim: Severno od Golnika (Golling) Jelova (Kellau), Bo-rek, v Tonah, v Grbah (Grubah dalje Vigaun (Bignje), dalje Weidach (v Vitah), Storah v Što-rah in že blizo Solnograda Parsch in Gojšni breg (Gaisberg). Med Solnogradom in hallstadskim jezerom najdemo množino krajev, kterih imena pač za zdaj ne morem tolmačiti, kterim pa se vidi, da niso nemška niti keltska, kterim se naprotiv vidi, da so slovenske korenine, samo organično nekako prestrojena kakor Vranek (Bruneck) Tratno (Trattenberg) Krnjevo (Krinau-Sattel) — Fuschel-See, Talga, Taber, Pitschenberg i. dr. Ali podajmo se od Solnograda proti večeru — ob meji med severnimi in srednjimi Alpami. — Mimo Golnika vodi cesta najprej proti jugu v krajino, zvano danes Ponggau — slovenska Ponikva. Staro selo onde je Št. Janž — proti vzhodu Ogrinje, Wagrein. Cesta krene proti večeru; ali proti jugu skoz strašanske otline, po kterih šumi in gromi divji potok, pelje pot na visoke planine Tavrinske proti jugu, in sicer pod ledenikom »Plešnica", Pleschnitz proti Malnici, mimo Loš na Beljak. Druga pot vodi po gostinjski dolini (Gasteiner-Thal) najprej v Gostinje potem na južno zapadno stran preko velikanskih planin v Kolm-Saigurn (Opazko imaBadecker: windisch: bo — kakor je glas — pri dotični Bismarkovi slovesnosti govoril slavnostni govor — sodnik slovenskega ljudstva, znani naš prijatelj c. kr. adjunkt Wokaun. Gospodje vseučeliščni profesorji inomoški so kakor omenjeno — svoje sodelovanje preklical; dr. E. Wokaun pa bo vkljub in nalašč temu tem znamenitneji slavni govor govoril — saj on vendar ni vseučeliščni profesor. (Slovenščino je zopet enkrat posebno častila) iz Celja pobegla »vahterica". Da vrednost slovenščine pokaže v pravi luči, dokazuje, da nam rabi za nemško besedo Abenteuer, beseda »večerna jajca". Nazadnje pa res ni nemogoče, da bi se ne bila rabila ta beseda. Saj smo mnogokrat čitali »seveda novoslovensko besedo", »osem dati" za achtgeben, »okol prinesti", za umbringen, »okolstave" za Umstande — zakaj bi se potem ne moglo glasiti za mimogrede pristno nemško besedo Abenteuer — »večerna jajca". Začuden bo vprašal bralec, kje neki se je kaj takega čitalo? Znani »Kmetski prijatelj" po do. mače »Celjski butel", plemeniti sin plemenite »vahterice" je spravljal takega blaga na beli svet, kolikor ga je hotel. In če pomislimo, da spada ta list tudi med slovensko slovstvo, — vsaj je zaznamovan v dotični matičini bibliografiji — potem bode pač vsakdo prepričan, da ima »vahterica" popolnoma prav v svoji »oceni". (Celjske vsporednice) še vedno nimajo miru. Nemški lažilisti z velikim veseljem pišejo, da se je sreča glede preosnove celjske gimnazije oziroma glede ustanovitve nove spodnje gimnazije za Slovence na slabo obrnila. Vidi se pred vsem iz tega prozorna želja naših nasprotnikov. Mi bi lahko popolnoma molčali za zdaj v tej zadevi, vendar je pri tem vednem vrišču naša dolžnost, da označimo resnično stališče. Položaj je za nas nespremenjen. Da bi nam odpovedali konservativci svojo naklonjenost, je samo pobožna izmišljotina. Značilno je samo, da je po nemških trobilih začel pisati praktični šolnik, da je baje celjska pripravnica bolj — za Nemce, kakor za Slovence. Pri tem se dela, kakor da ga je smatrati Bog ve kako resnega. Pa Bog že ve— če drugi ne — zakaj je praktičen tak praktični šolnik, ki je nekdaj navduševal slovenske svoje učence za slovenske narodne svetinje, sedaj pa piše praktične članke za praktičnost praktične pripravnice na gimnaziji v Celji — zares občudovanja vreden praktičen človek. (Doktorjem vsega zdravilstva) bil je dne 18. t. m. promoviran g. Julius Friedrich, sin znane narodne obitelji v Mirazanu pri Petrovčah. Čestiatmo ! (Sokolski večer celjskega »Sokola)" vršil se bode v nedeljo, dne 24. marca v prostorih »Narodne čitalnice" v Celji. Predstavljala se bo priljubljena gledališka igra »Županova Micika". Nastopila pa bodeta tudi klub atletov in tambu-raški zbor. Mnogostranski vzpored obeta lep večer. Začetek je ob 8. uri zvečer. Določena vstopnina porabila se bode za sokolsko zastavo, odnosno za dotični fond. — V odborovi seji dne 15. t. m. je »Sokol" sklenil, udeležiti se sokolske slavnosti v Pragi po večji deputaciji. (Zaupnice). Slovenski deželni poslanci dobivajo dopise od občin, v katerim jim le te izrekajo zahvalo in popolno zaupanje, za njih vrlo in možato zastopanje v deželnem zboru štajerskem. Tak dopis je prejel g. dr. Ivan D e č k o od občine Marija Gradec pri Laškem; istotako od občin Bučečovci in Sv. Križ pri Ljutomeru, kateri ob enem izrekati željo, da slovenski poslanci »naj ne stopijo zopet v deželni zbor, dokler se njim ne zagotovi izpolnitev najpotrebnejših in najbolj opravičenih zahtev glede zastopa v deželnem odboru in deželnem šolskem sovetu". (Slovensko gledališče). Dne 6. in 7. aprila 1.1. igrali bodo igralci slovenskega gledališča iz Ljubljane, pod vodstvom režiserja g. Josip Aniča, v celjski čitalnici. Natančneje poročamo v prihodnji številki. (Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj.) V nedeljo 3. marca t. L, ko je imelo to društvo svoj mesečni zbor, začelo je na vse božje jutro snežiti, kakor bi se bili resno spoprijeli vsi berači tega sveta. Le s strahom smo se podali društveniki od doma, češ, danes pač ni mogoče, da bi se nas snišlo zadostno število. A glej, ko je prišla zborovanju odločena ura, začela se je polniti društvena soba v celjski okoliški šoli in zbralo se nas je 16 udov in 3 ljubi gosti, sami junaki »od pete do vrha". Bodi mi dovoljeno najsličnejše teh junakov tu javno navesti. Prišli so gg.: Brinar Fr. iz Črešenc, Stukelj Iv. iz Svetine, Pustišek Ožbe iz Blagovne, Troha J. od Sv. Petra nad Laškim, Knaflič R. od Sv. Lenarta nad Laškim, Logar Iv. iz Trbovlj, Gradišnik Ar. iz Hrastnika, Rošker Fr. iz Št. Vida pri Šmarji, Rataj St. iz Slivnice i. dr. Kako čudno je človeku pri srci ko pogleda te junake ter jih primerja z nekaterim bljižnimi tovariši! Iz Griž zamogla sta n. pr. priti dva (gg. Supanek in Žmavc), dva ne, iz Šentjurja eden edini (g. Čulek), iz celjske okolice edini vrli naš B. Kregar, iz narodnega Zavca in Petrovč nobeden! — Odvračala je menda te izostale misel, da leži nad nami še vedno ona »jesenska megla", ki je morila vse društveno življenje in niso premislili, da je napravila prostor ljubemu ogrevajočemu spomladnemu solncu!-- Tovarišic tudi to pot nismo videli nobene, a za sedaj jim ne zamerimo toliko! V lepih besedah pozdravi društven predsednik g. A. Brezovnik zbrane, ki so posebno današnji dan pokazali, da jim kolegijalnost in ljubezen do društva in napredka ni »prazna pena", predstavi društvu novega uda g. Šumljaka iz Zidanega mosta ter omenja potem veliko izgubo, ki je zadela našo preslavno cesarsko rodovino in celo preljubo nam Avstrijo, s tem, da je umrl slavni vojskovodja nadvojvoda Albreht. Društveniki se v znak das Haus hinterm Berge, Kolm za goroj. In ta gora je zopet ledenik Zirknitz (Crknica). Ali pustimo srednje Alpe, kjer na južni strani nepre-gaznih ledenih in sneženih velikanov daleko v Tirol leže sela slovenskih imen, ali imen, ki zna-čijo, da so ondi kedaj živeli Slovenci n. pr. ledenik Tabernice (Tabernitz) Dollach, Windisch-Matrei, Zedlach, Bojowach, Wetzlach, Pregratten in množina drugih. Poglejmo tedaj na levi breg Solčave. — Pod bregom Vrbasom (Urpass) v mali dolini cerkvica sv. Vida, dalje po gorah Gošče (Gassen) in cela krajina zove se Pinzgau ali Bindschgau, to je: Windischgau, ki se prostira ob Solčavi do Ina. Krasno je jezero celjsko, na kojega vzhodnem bregu čepi stari grad Kotlinje (Kodtling). Od vseh krajev je obmejen z zelenim obrežjem, za kterim se vzdigujejo do temnih oblakov snežni ali pa goli velikani. Posebno veličastno pa se vidi na daljnem potu proti severu razrito peče-vito pogorje: »Kamnito morje" in dalje v kraji »Gora večnega snega". Zapustili smo Solčavo; mimo globokega jezera in prijaznega ob njem sela, hitimo proti severu po lepi dolinici, koje vode pa blizo jezera še v ravnini — nakrat krenejo na nasprotno stran, da sem se kar začudil, ker sem mislil, da je prvi veliki potok, do kterega sva prispela, pritok jezeru; na onem pritoku v gorah je selo v Savah, kterega pa nisem videl. Ob jezezeru na severnem bregu grad Predlo (Prielau), to je Predel, meja med vodotočjem dveh rek, tukaj med Zalo (Salach) in Solčavo (Salzach). Pozno na večer sva prišla do malega sela Leongang, čisto med gorovjem in goščavami. Vas me je celo spominjala naših gorskih vasi, — način hleva in p6da in skednja, samo nektere hiše so že bolje prirejene, saj pa tudi sčm za-hajo letnikovalci, kterim je Žalsko polje ali Celje pri jezeru predrago. — Na vzhod se vzdiguje dolina Vršlja (Urschlau). Prijetno bilo je potovanje po prostrani planini — nekoliko močvirnati, z malim jezerom, bolje z veliko lužo, po kterej so se gonile divje race. Dve mali seli Gadek in Hartl stojita ob cesti (ime Hart — ne znači drugega nego grad; kdo ne pozna mnogo krajev tega imena in se ne spominja, da je vsaki »Hart" na kakem griču, ali veliki gomili, ali pa da je še grad ali vsaj ruševina). Preden se cesta zopet spušča proti večeru navzdol, srečamo še na desni Branik (Warming) dalje na levej med gorami selo v Vi šah (Weih-zach). Na tej planinski ravnoti je tudi meja med Solnograškim in Tirolom. (Konec prihodnjič.) sožalja vzdignejo raz sedežev. Na to dž besedo g. J. Zupanek-u iz Griž, ki nam v jedrnatih besedah govori »o disciplini v ljudski šoli". V tem z veliko pohvalo sprejetem govoru pokazal se nam je g. Supanek zopet kot izvrsten učitelj in izgleden odgojitelj. — Prav zanimiva je bila točka »iz naše vprašalne skrinjice". Došli sta dve vprašanji. Prvo tikalo se je nekako nepravilnega podeljevanja starostnih doklad, drugo pa odloka okr. š. svet od 8. majnika 1894. št. 373. Po vsestranskem pomenjkovanji, sklenilo se je storiti potrebne korake, da se stvar razjasni. — Ko se še konečno določi, da praznuje društvo binkoštni torek v Celji svojo 251etnico, vzame g. predsednik v prisrčnih besedah v imenu društva slovo od vrlega tovariša g. O. Pustišek-a, ki se preseli kot nadučitelj v Koprivnico ter sklene zborovanje z željo, da bi nam bilo dne 10. aprila vreme prijaznejše ter da bi se nas tedaj zbralo še enkrat toliko kot danes! Spodnje-štajerske novice. (Premembe pri č. duhovščini). Župnijo v Olimljah je dobil č. g. Ivan Kapler, župnik v Sv. Križu pri Mariboru. — P. Janez A ž b e, ravnatelj »Uršulinske bratovščine" premeščen je v Gorico. Č. g. župnik Franc Walter v .Rajhen-bnrgu stopi s 1. majem v pokoj. (Premembe pri učiteljstvu). G. Martin R e-pič, učitelj na Dobrni, je dobil službo na novi šoli v Rakovcu. — Umrl je pri Št Janžu na Dr. p. g. H. Šnuderl, učitelj v Št. Ilji pod Turjakom. (V Vojniku) začeli bodo te dni s stavbo nove petrazredne ljudske šole, ki mora biti do jeseni gotova. Kakor hitro bo šola pod streho, začeli bodo staviti novo farno cerkev. — Mi-noli teden dobili smo dolgo pričakovane tam-burice. Tamburaši vadijo se pridno in po Veliki noči jih bomo morda že slišali. Bog! — Po fari kroži neka daljša pesen, v kateri se ostro šibajo oni štirji škofjevaški odborniki, ki so svoje tovariše po »vahtarici" blatili. Najbolj jo je skupil znani »mirni mož" Premšak. Če bi jo Vi, g. urednik radi čitali, pošljem Vam jo zdaj za post. (Umrla je) dne 13. t. m. v Št. Jurji na j. ž. gospdč. Marija Ipavic, sestra bratov dr. Gustav in Benjamin Ipavic. Ranja bila je v obče znana kot dobrotnica revežev in radi plemenitega značaja povsod čislana. — Naj počiva v miru! (Na vojaškem naboru) za vranski okraj je bilo 106 mladeničev spoznanih sposobnim za vojaško suknjo. Iz 3. in 2. razreda pobrali so skoraj vse. To kaže, da so slovenski fantje še vedno čvrsti in trdni. (Šmarsko učiteljsko društvo) zboruje v pondeljek 25. t. m. (Umrla sta) dva poštenjaka g. Andrej K r e i-ner, trgovec v Št. Ilju pod Turjakom, in gosp. Vincenc Kresnik, prvi poštar v Vuzenicah. Bila sta prijazna in zvesta naši narodnosti, posebno v burnih časih. Vsi znanci jih bodo ohranili v lepem spominu! (Povodnji) nastajajo po nižinjah na savskem polji; nekatere vasi so že nekoliko po vodo. (Za Krempljev spominek) pri Malinedelji se je ustanovil odbor v Ljutomeru, ki nabira darove. Krempelj je bil župnik pri Malinedelji in je med drugimi spisal prvo slovensko zgodovino štajerskih Slovencev, v ljutomerskem narečji. Temu slavnemu možu nameravajo postaviti tedaj spominek, v kateri namen se prosi darov. (Ljutomerske novice). Ljutomerska hranilnica je v nemških rokah, in Nemci jo prav pridno izkoriščajo v svoje politične in osebne namene. Da bi hranilnica volila v višjem volilnem razredu, plačuje prostovoljno več davka, kakor bi bilo treba. Politična oblast ve za to, povedalo se jej je to že javno, pa vendar se ne gane, da bi zavarovala koristi interesentov. Tudi tega nikakor neče videti, da bi pisarniški ravnatelj po hranilničnih pravilih moral brezplačno opravljati prostovoljno prevzete posle, dočim dobiva za to stalno plačo. Da gledajo za kontrolo postavljeni krogi vse to mirno, temu se prav nič ne čudimo! Slovenci se na društvenem polji marljivo gibljejo. Čitalnica je bila zopet v nedeljo priredila dramatsko predstavo. Narod- nega trgovca, g. Uršiča, je zadela nesreča. Pogorelo mu je v prodajalnici blaga skoro za 1000 goldinarjev. (Fara Sv. Lovrenc v Slov. gor.) je imela 1893. leta 92 udov društva sv. Mohorja, 1894. leta že 176, a v tem letu že šteje 225 udov t. j. 9'3°/o- Živila! Želeti bi bilo, da bi se obrok vplačevanja udnine podaljšal; gotovo bi še več udov pristopilo. Po zimi je pač malo zaslužka, radi tega tudi malo denarja. (Stariši, pazite na otroke!) Dne 5. t. m. je pri Sv. Lenartu v Slov. gor. neka viničarica šla precej daleč po vode, a med tem je pustila doma pri zakurjeni železni peči dva od 2—4 let stara otroka. Otroka se začneta igrati z ognjem, in vnamejo se drva, ki so bila poleg peči. Dim je kmalu napolnil malo sobico, in ko je mati prišla domov, sta se otročiča že zadušila. (Šoštanj), dne 19. marca, 1895. Dne 18. t. m. proslavilo se je godovanje tukaj šnemu c. kr. sodniku gospodu Josipu Miheliču. Mož, koji se je se svojim vrlim značajem v malih letih priljubil vsemu občinstvu, vkljub vsakoršnim neugodnostim, zaslužil si je spoštovanje, katero se mu je izrazilo. Ko je zvečer domača godba svi-rala na prostranem grajskem dvoru, razsvetljevali so raketi in raznovrstni umetalni ognji bližnjo okolico. Potem so zapeli gg. šoštanjski pevci prekrasne pesmi in še pozno v noč razlegalo se je prijetno petje po grajskih dvoranah. — Dal Bog, da se nam ohrani mož, koji zasluži vso čast, še mnoga leta! (Z Vidma) se nam poroča, da je posestnica malega ondotnega gradiča, H. Esler, na Dunaji umrla. — Brežki nemčurski agenti delajo na vse kriplje za volitev v okrajni zastop pri veleposestnikih na obeh obalih Save. V Krškem so baje že zopet vlovili znano gospo, kateri so se lani Slovenci kazali hvaležno. (Iz Ptuja.) V okrajni zastop so bili vo]jeni dne 16. in 20. t. m. ti le gg. kandidatje narodne stranke: 1.) Iz veleposestva: Brenčič Miha, tovarnar v Zabjaku, Čeh Alojz v Ločiči, Kova-čec Anton v Sp. Velovlaku, Miki Tomaž, trgovec pri sv. Marjeti, Ožgan Simon, c. kr. notar v Ptuju, dr. Ploj Jakob, odvetnik v Ptuju, Rodo-šek Martin, veleposestnik v Škorbi, č. o. Klement Šalamun, gvardijan v Ptuju, Strah Jurij, veleposestnik v Hvaletincih, in Franc Urbas,^veleposestnik pri Sv. Lovrencu. 2.) Iz skupine kmečkih občin: Anton Gregorič, veleposestnik v Ptuju, Jože Zelenik pri Sv. Urbanu, Fric Davorin v Staršah, Grahar Janez na Hajdinju, Sagadin Anton v Sesteržah, Ilešič Franc v Vitomarcih, Anton Potočnik v Kozmincih Janez Vidovič v Prvencih, Anton Korenjak pri Sv. Barbari v Halozah in Franc Koser, c. kr. poštar v Juršencih. Skupina veletržcev ima 10 zastopnikov, med temi narodnjak gosp. Andrej Jurca, drugi so Nemci. Iz skupine mest in trgov je voljenih 9 nemških zastopnikov za mesto Ptuj, in narodni kandidat g. Martin Krajnc za trg Črna gora. V novem okrajnem zastopu je tedaj 22 slovenskih, 17 nemških zastopnikov in eden (Adalbert Ružička) neutralen zastopnik. Nemci so napeli vse moči, da bi zmagali v velikem posestvu, ali niso mogli več glasov naberačiti kakor 50, a naših bilo je 178. Četirdeset volilcev ne bi skoraj moglo priti čez veliko Pesnico, a narodna zavest in disciplina premagala je tudi višjo moč — prijezdili so čez vodo! Lepo je bilo videti orjaške može na bistrih konjih. Živeli slovenski vitezi! (Naše utrakvistične ali dvojezične šole). Zadnjič smo na tem mestu opisali, kako je štajerski deželni odbor v svojem poročilu na deželni odbor navajal veliko premalo nemških šol na Spodnjem Štajerskem. Danes pa hočemo pre-tresti njegovo poročilo glede dvojezičnih šol. Da se dejanske razmere z dotičnim poročilom tudi v tem obziru popolnoma ne vjemajo, to hočemo v naslednjem dokazati. Najprvo omenimo, da bi dvojezičnih šol skoro v vseh tistih krajih, v katerih so, niti treba ne bilo, kajti ljudstvo v tistih krajih je slovensko; šole naj bi torej bile slovenske, in nemščina naj bi se na njih le učila kot predmet, ne pa rabila kot učni jezik. Ondi, kjer so zdaj nemške šole, naj bi bile dvojezične; to bi bila pravica. — Kje so torej po nepotrebnem dvojezične šole? V Brežicah (2), na Dobrni, v Vojniku, v Gornji Radgoni, pri Sv. Duhu v Lo- čah, v Čadramljih, v Vitanji, v Hrastniku, v Tr; bovljah (2), na Zidanem mostu (?) pri Sv. Lenartu v Slov. gor., v Ribnici na Pohorji, v Vozenici, v Vuhredu (skoro čisto nemška), v Ormoži(?), v Rogatci, v Sevnici, v Slovenski Bistrici, v Slo-venjigradci, v Šoštanji. V nekaterih teh šol se samo s početka uče otroci nekoliko slovenščine, branja in pisanja, potlej je pa vse nemško. Čisto gotovo je pa to, da so vse te šole v najvišjem (5., 4. in tudi v 3. razredu) čisto nemške. Vrh tega je pa na Spodnjem Štajerskem še kacih 10 šol, v katerih se v najvišjem razredu pri polovici predmetov rabi nemščina; kacih 20 šol je pa zopet takih, pri katerih se v tem razredu tretjina ali četrtina predmetov v nemščini razlaga. Najhujše pri tem je to, ko morajo imeti po nekaterih krajih učenci za nemške predmete le nemške knjige, katerih ne razumejo nič, ali pa za vsak predmet dvoje knjig, nemške in slovenske. Koliko morajo stariši denarja po nepotrebnem izdajati za tak šolski balast?! S trdnim prepričanjem lehko rečemo, da smemo na Spodnjem Štajerskem smatrati kacih 40—50 šol za dvojezične. Mar so pa ostale šole čisto slovenske? Kaj še! Kakor na Srednjem- in Zgornjem Štajerskem nobene ljudske šole ni, da ne bi bila čisto nemška, tako na Spodnjem Štajerskem nobene ni, kjer bi ne bila nemščina vsaj učni predmet. In to ni, pa ni pravično! V kmetske enorazrednice ne spada, pa ne spada tuj jezik. In vendar se ta jezik v toliki meri goji po naših enorazrednicah in še več po večrazrednih šolah! Koliko knjig si morajo učenci za nemški jezik kupovati! Koliko ur na teden se siromaki mučijo s tujim jezikom! In ko pridejo v Celje, še ne vstopijo v 1. razred gimnazije, o ne, zavoljo nemščine morajo iti še v tisto ljudsko šolo, ki ima ime pripravljevalni tečaj. Ali je to pravica na svetu? (Novo slovensko društvo v Gradci.) Ope-tovano se je že povdarjalo, da živi v Gradci na tisoče Slovencev, ki se potapljajo v nemškem morju, in priporočalo se je ondotnim našim rojakom, naj bi šli na delo, da rešijo ta slovenski živelj. Ti pozivi niso našli odziva mej slovensko inteligencijo, pač pa mej ljudstvom. V nedeljo dne 10. t. m. se je vršil v Steinzerjevi gostilni v Biirgergasse shod, na katerem so zborovalci sklenili ustanoviti slovensko pevsko in izobraževalno društvo »Edinost". Shod je bil mnogoštevilno obiskan in želeti je, da bi našlo novo društvo obilo podpore, da bi postalo središče slovenskega življa v Gradci. Začasnega odbora načelnik je g. Avgust Tomec, Marschalgasse št. 16—18, I. nadstropje, kateremu naj se pošiljajo društvu namenjene knjige in darovi. (Bismarkovanje) že v Nemčiji preseda pametnim možem, ki sicer vedo ceniti bivšega kan-celarja zasluge za zjedinjeno Nemčijo, a tudi niso še pozabili njegove železne pesti. A obče je znano, da Bismark nikdar ni bil prijatelj Avstriji, ki je krvavela na bojnem polju vsled njegovih zvijač in velikonemških teženj. Zato moramo z avstrijskega in slovenskega stališča odločno pro-testovati proti predrznosti štajerskih nemških kričačev, ki prirejajo slavnost v imenu »nemške Štajerske" na čast Bismarku povodom njegove 801etnice. Štajerska je zvesto udana prevzvišeni vladarski hiši habsburški in poleg tega šteje dobro tretjino slovenskega prebivalstva. Odo-brujemo in priporočamo, da slovenski zastopi štajerski odločno ugovarjajo tej pangermanski demonstraciji, kakor so že storile občine Griže, Braslovče in Mozirje. (Za prenaredbo domovinskega zakona) je doslej poslalo prošnje državnemu zboru 69 slovenskih občin na Štajerskem. Druge slovenske novice. (Družba sv. Cirila in Metoda) si je nabavila jako pripravnih in ob enem lepih nabiralnikov za na mize. Trdno upamo, da bodo ti nabiralniki v oskrbi čč. rodoljubkinj in rodoljubov družbi mnogo na korist. Naročati pa naj je blagovolijo naše podružnice ali tudi posamezniki ne pri podpisanem vodstvu — ampak pri bukvo-vezu Ivanu Bonač, Ljubljana — Šelenburgove ulice. Nabiralnike prepuščamo in pošiljamo pre- jemnikom brezplačno — so pa družbina lastnina. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Ljubljanska bolnica) se pridno gradi. Gotova bode še letošnjo jesen in prihodnjo pomlad bode otvorjena tudi za bolnike. Vsa je praktično zidana in tudi z elektriko razsvetljena. Luč električna bode dobivala moč iz Ljubljanice, in porabili bodo tudi za razsvetljavo v prisilni delavnici. (Slovenska višja dekliška šola) v Ljubljani se bode v jeseni odprla s prvim razredom. (Tečaj za ribiče) bode na Studencu pri Ljubljani od 16,—20. aprila. Kdor se hoče umnega ribarstva učiti, naj se oglasi do 4. aprila pri kmetijski družbi v Ljubljani, ki daje v ta namen nekaj podpore. (Mestna hranilnica ljubljanska) je imela v letu 1894. čistega dobička 17.741 gld., tako da sedaj iznašata njena splošna in posebna rezervna zaklada skupaj 34.715 gld., to je lep napredek. Koncem leta 1894. je imela hranilnih vlog vseh skupaj 3,387.952 gld. (Novi slovenski posojilnici) ste se ustanovili pri Sv. Petru na Krasu in na Blokah pri Ložu. — Za nekatere kranjske posojilnice se brez potrebe snuje v Ljubljani »Zveza kranjskih posojilnic". Vsaj imamo že v Celji »Zvezo slovenskih posojilnic". Čemu torej to strankarsko cepljenje? (Ljubljanski škofijski list) je bil doslej nemšk, a odslej bode izhajal v slovenskem jeziku, kar z veseljem pozdravljamo. (Za opazovanje padovin) na Kranjskem se namerava od strani deželne vlade ustanoviti 70 opazovalnic te vrste, na raznih krajih dežele. (Ljudsko šolstvo na Kranjskem). Na Kranjskem je v tem šolskem letu 324 ljudskih šol in jedna meščanska šola (Krško). Vse ljudske šole so štele 587 razredov, ki se razdele na posamezne okraje: mesto Ljubljana 8 (37 razredov), ljubljanska okolica 29 (49 razredov), Kamnik 29 (42 razredov), Kranj 39 (65 razredov), Radoljica 26 (41 razredov), Litija 21 (38 razredov), Krško 25 (54 razredov), Rudolfovo 32 (50 razredov), Črnomelj 20 (34 razredov), Kočevje 34 (64 razredov), Postojina 36 (57 razredov) in Logatec 25 (58 razredov). Jednorazrednic je bilo 186, dvo-razrednic 65, trirazrednic 28, štirirazrednic 36, petrazrednic 7 in jedna osemrazrednica. Na Kranjskem je bilo 17 privatnih ljudskih šol, 4 otroški vrteči z 1 otr. m zavetiščem. (Posojilnice in hranilnice leta 1894). Posojilnica na Vrhniki je imela lani 594.948 gld. prometa, 3441 gld. čistega dobička in 22.095 gld. rezervnega zaklada. — Posojilnica v Marn-bergu je imela 122.425 gld. prometa,, 964 gld. čistega dobička in 4271 gld. rezervnega zaklada. — Posojilnica v Mokronogu je imela 37.759 gld. prometa in 57 gld. čistega dobička — Posojilnica v Slovenski Bistrici je imela že 50.352 gld. prometa, 6 gld. čistega dobička in 201 gld. rezervnega zaklada. — Posojilnica v Celovci je izkazala 95.621 gld. prometa, 181 gld. čistega dobička in ima že 2580 gld. rezerve. — Posojilnica v Ziljski Bistrici je imela 45.028 gld. prometa, 75 gld. čistega dobička in 98 gld. rezervnega zaklada. — Posojilnica v Š m a r j i pri Jelšah je imela 33.940 gld. prometa, 235 gld. čistega dobička in 456 gld. rezerve. (Gospodarska razstava v Logatcu) bo — kakor smo že javili — meseca septembra, ob jednem pa se bo ondu namesto na Vrhnihi vrši' o premovanje konj. (Ozimina) je letos pod snegom zelo po-gnjila, kakor se nam poroča od raznih strani naše domovine, kjer so v veliki skrbi odkopavali sneg in se prepričali o tem. Cena žitu bode vsled tega poskočila. (Iz Novakov pri Cerknem) dne 17. marcija 1.1. V visokej planini Porezen v tolminskih hribih se je lansko poletje naselil neki mož iz Grahove. ki je kuhal oglje, tam je postavil iz brun kočo. In čujte! Ta »bajta" se je možu tako priljubila, da je nikakor ne more zapustiti. Celo le tošnjo zimo prebival je v visokih planinah sam, prav sam, ter pridno plete peharje na kolenih, oddaljen od ljudi do dve uri. Debel sneg mu je kočo večkrat popolnoma zametel, kajti tu gori je do dva sežnja snega. Živeža mu donašajo delavci, ki vlačijo oglje iz planine. Ne vem če je celo zimo kdaj cerkev videl? Kaj ne, da je „zal" ta naš „puščavnik!" (Nezgode na železnicah). Pri Podsusedu nad Zagrebom se je vdrl plaz snega in zemlje na tir in pokopal človeka. Ljudje so morali izstopiti in nekaj časa peš hoditi, kjer jih je drug vlak čakal; to se je več dni ponavljalo, dokler niso plaza odstranili. Med tem časom vozilo je manj vlakov po progi od Zidanega mostu naprej. ' Vsled snega in plazov so bile male nesreče tudi na Notranjskem. (Iz Celovca). (Kako se na Koroškem katehetom godi.) V 2. razredu v Lješah in v 4. razredu pri Fari v Prevaljah je kaplan, ki uči krščanski nauk, otrokom priskrbel slovenske katekizme in nekterim tudi zgodbe sv. pisma, j Dne 1. svečana je pa učitelj 4. razreda vse te slovenske knjige otrokom vzel. Na pritožbo je deželni šolski sov&t ukazal knjige lastnikom, t. j. starišem nazaj dati, toda ob enem je prepovedal rabo slovenščine pri krščanskem naukuvvseh prevaljskih šolah in cel<5 v Lješah, kjer so v 2. razredu razun dveh deklic vsi otroci slovenski. Otroci ne smejo več slovenskih katekizmov seboj v šolo prinesti. Kako bodo ubogi ka-teheti krščanski nauk učili brez slovenščine in brez katekizma, to vele slavni deželni šolski sovfet. Kristus je rekel aposteljnem: »Idite in učite vse narode!" Kako bo pa sv. katoliška cerkev ta najviši ukaz spolno vala, ako se ne sme posluževati jezikov dotičnih narodov ?! Tudi znamenje {asa. Živela koalicija s tako jasno odkritosrčnostjo in resničnostjo! (V Gorici) nameravajo v proslavo cesarske 501etnice zidati „ Narodni dom". — V Gorici je prebivalstvu proti koncu zime hudo predlo z gorivom. Akoprem imajo prav blizo velike državne gozde, se je letos vender dogodilo, da so ostali brez suhih drv in brez premoga, ko je bil namreč nekoliko dni železniški promet radi žametov na Kranjskem vstavljen. Druge avstrijske novice. (Državni zbor) razpravlja še vedno postavo novem načinu obdačevanja. Pri nadrobni razpravi se je oglasil tudi slovenski poslanec Pfei-fer, rekoč, daje besedilo davčnega načrta pretrdo in težko razumljivo ter da bo treba zato raznih dopolnilnih razlag, pri katerih'^ 3e bo dobro iz zakona izgubilo. Nadalje izjavlja bojazen davkoplačevalcev, da se bode po novem davku produkcija v Avstriji podražila, kar bi škodovalo naši državni polovici nasproti Ogerski. Govornik zatrdi, a bo, ako se njegove želje ne bodo uvaževale, glasoval zoper ves zakon. To bi morali vsi poslanci storiti, in ne samo ta poslanec. In glasovati bi morali sploh v vseh rečeh zoper sedanjo vlado, ki ima menda Slovence samo za strašilo, da jej je mogoče vladati edino le s tistimi elementi, kateri prave Slovane sovražijo. — Poslanec dr. L. Gregorec s tovariši se je pritoževal iioper sestave porot v Celovci in Celji. (Prenaredba volilnega reda) za državni zbor kar ne gre iz rok dotičnemu odseku, čeravno to vlada zelo želi. Mi to razumemo. Če se da volilna pravica vsem tistim, katerim bi šla po vsem državnem in človeškem pravu, utegnejo priti v državni zbor poslanci, katerih ne marajo sedanji nemško-judovsko-polski trinogi. Zato ugib-ljejo, kako bi na videz nekaj storili, sami pa vendar na krmilu ostali. To pa ni tako lahko izpeljati, kakor že pregovor pravi, „volk sit, ovca pa cela" ne gre, pa ne gre. (Na Dunaji) bodo pri državnozborski volitvi postavili Čehi svojega kandidata. Ako bi jih še drugi Slovani, katerih je vse polno na Dunaji, podpirali in še antisemitje in krščanski socijalisti, potem gotovo zmagajo. (Ministru Madeyskemu) se baje stol maja. i čuda, ker se gunca tako na njem, da bi n. pr. radi Celja rad Slovencem in njihovim največjim neprijateljem vstregel. Tudi to mu je baje škodovalo, ker je protivnik krščansko-socijalni stranki in ker je svojim sorodnikom do kruha in službe pomogel. (Nesreča v premogokopu). V Karvinu pri Moravski Ostrovici je bilo zopet ubitih kacih 40 ljudi v ondotnem premogokopu. (Italijani dosežejo vse, Slovenci nič). Za Trst in Istro se je sestavil na njih željo nov zapisnik porotnikov, ki zelo ugaja Italijanom, ker je v njih malo Slovanov. Ali je mar to zahvala, ker so tako ropotali zoper cesarske dvojezične napise ? Ali naj mar tudi Slovenci začno Italijane posnemati ? (Plemenite Turopoljce), te od starodavnosti plemenite hrvatske kmete pod Zagrebom, namerava hrvatska vlada s posebno postavo braniti, da bi njih posestva ne prišla v druge roke. A s to srednjeveško postavo je baje že^ prepozno prišla na dan. (Hrvatski deželni zbor) je imel skoro 4 mesece svoja posvetovanja; dognal je sicer več zakonov, ki pa nimajo nič prav naprednega duha. (Čudne volitve) imajo vedno na Ogerskem; te dni so zopet nekje ob Nevtri volili — s pomočjo vojakov in bajonetov. (Zoper madjarsko narodno vojsko) in kar je ž njo v zvezi se je izjavil prav odločno vojni minister Krieghammer. Dokler bode on minister, je rekel, ne bode nobene madjarske vojne akademije in nobene madjarske srednjefšole. Prav, sicer bi se Madjari prej ali slej odtrgali od Avstrije. Ogled po širnem svetu. (Beligrad). Kralj je dal objaviti ukaz, glasom katerega se sklicuje skupščina v zasedanje. (Rim). Papež je v tajnem konzistoriju imenoval 29 novih škofov. (Na Laškem) je velika lakota med prostim ljudstvom. (Madrid). Ministerstvo je dalo svojo ostavko vsled tega vse vre po mestu. (Nov kanal) se bode na severnem Nemškem pri Kielu otvoril; vezal bode severno morje z vzhodnim morjem. (Na Japonsko) je prišel kitajski poslanec, ki se bode radi sklepanja miru z Japonci pogajal. Dopisi. Iz Laškega trga. (Odborniki v marijagraški občini.) Gospod urednik! ne smem že ravno reči, da možje odborniki v občini marijagraški niso narodnjaki. So, so, pa — je že smola — nekako mlačni in čejprav sodim, imajo premalo odločnosti. Da si pa ne bom predbacival, da jim jaz s tem obsodkom, delam morda krivico, hočem Vam gospod urednik kar naravnost povedati, kaj me tišči Pri marijagraški občini službuje sluga K—č, na tega hočem Vašo pozornost obrniti. Ta je, kar se pravi, tako le pošteno skozi in skozi „tajč". Pa še kakšen „tajč". No zmeniti se ne zna tako pravilno nemško, ali reže jo le reže, kjer in kolikor jo more. Ne vem, kaj bi bilo, ako bi se še kaka druga oseba v odboru marijagraške okolice pokazala na isto stran, pa to vem, da bi ta ljuba nemščina kar cvetela še bolj kakor črešnja o sv. Telesi. V svojem službovanji je ta sluga narodnjakom v Laškem trgu mnogo neprilik napravil. Koder hodi in se trese, govori proti našemu „bralnemu društvu", namreč, da pač ljudje niso pametni, ker so udje našega društva narodnega, da nimajo prav, ker plačujejo udnino, saj nimajo nič od tega. Hi, stvarica ti! K. pridite vsaj enkrat v društveno sobo, pa poglejte na isto dolgo mizo. Kaj boste zagledali? Dolgi vrsti različnih časopisov, ino tudi nemških „cajhung" je nekaj na razpolago. Zraven tega imate lahko dvakrat na teden knjig različne vsebine, zabavno podučne ali strokovnjaške. Zdaj pa, kaj bi rajši brali, saj rečem, da so na razpolago. Ali je to veliko, ako za vsa ta berila kdo 10 kr. na mesec udnine plačuje? Ni li boljše, da lahko ljudje n. pr. v društveni sobi ob nedeljah večernic čakajo, kakor, da bi v krčmah popivali? Pridobijo si zraven tega še mnogo koristnega. Veste, naši kmetje so pametni in vedo, kaj je koristno, zaradi tega so pri društvu. He, pamet, pamet, pa bo! Pa ne smemo na naše društvo ponosni biti ? Veste vi K., da bi bili vi pri gledaliških predstavah bili, govorili bi o našem društvu po vsem drugače. No, kako je že od tistega moža, ki je govoril od Napoleona, pa ni vedel, je li bil isti ali hlapec, ali pastir — ali ... Pa ni samo ta ljubeznivi sluga K. samo proti „bralnemu društvu" govoril, ampak je tudi kmetom pred volitvijo občinskih odbornikov svetoval, naj bi v odbor volili — gospod urednik, kar za glavo se primite — no, da bi ljudje volili Witthalma, posestnika cementne tovarne. Kaj ne, prav ljubeznivo za našo občino, ki trpi takega sluga ? Toraj proti občini sami delujejo sluga K. Razven tega pa še pika K. narodnjake, kjer jih le more. Tako obrekuje proti ljudem še teh malo narodnih gostilnic, koje imamo v Laškem trgu. Priporočuje jim le take gostilnice, ki so „tajč", kakor on. Zraven še toži odlične narodnjake pri različnih višjih, vse, kar le zmore, napravi, samo da bi prispel do svojega smotra in pomagal odpravljati še teh malo narodnjakov. Pa ne samo to, ampak še vse druge zasluge si je pridobil izboren sluga za naSo marijagraško občino. Te Vam bom pa gospod urednik, drugokrat pri priliki javil. Veste, kje jih bom dobil? Iz občinske kronike marijagraške jih bom posnel. No, pa, že Stvarnik je rekel v paradižu, da ni dobro, če je človek sam, tako je tudi to prav posebno pri našem Ijubez-njivem občinskem slugi. Veste gospod urednik, njega podpira sama njegova »boljša polovica življenja". Če on omaga, ga pa ona porine dalje in mu daje pogum ter isto žilavost, ki jo pri svojih opravkih potrebuje. To Vam je, gospod urednik, prava žena. Saj je neki se izjavila v neki gostilni, da je vendar zelo dobro, da zna njen soprog tako izborno nemščino (?) in ker mu je tim ljubše, čim dalje mu je Slovenec od tri — e skoraj bi se bil zagovoril, od njegovega telesa. I pač res, tukaj pri nas Vi še ne veste gospod urednik, tukaj pri nas so marijagraški kmetje res sami Nemci. Nekoč sem se sprehajal po cesti proti tovarni g. Witthalma ter je po hišah tako rožljalo, kakor, da bi bili orehe tolkli. Jaz sem si pa mislil, da naš veliki Nemec ljudi nemški uči, pa sem se prekrižal ter korakal naprej. Glejte, da ima soproga K -jeva vendar prav s svojim izrekom. No pa dosti od tega. Zdaj, kaj si neki mislite, gospod urednik, kaj delajo odborniki naše marijagraške občine? Dne 7. t. m. so imeli sejo ter pred njo sklenili, da bodo iz-bacnili svojega vernega slugo. I, veste, da smo bili veseli te novice. Pa kaj si mislite, kaj so napravili? Drug druzega so se duvali pri seji rekoč: „Pa ti začni", „i ne, ti začni". Tako naprej je šlo, da je naš sluga še zdaj v tej službi in bo še dalje nasprotoval vsemu, kar je slovenskega. Kam neki mislijo naši občinski očetje? So li navezani na slugo, ki jim tako nasprotuje ? Ni li to sramota za občino, koja se za slovensko šteje? Seveda se niso upali kaj skleniti, ker ni bilo nekega odbornika veleč. gosp. Srn. pri seji. Čudno se nam zdaj dozdeva, da omenjenega gospoda odbornika pri sejah, pri kojih se kaj tako važnega sklepa, ni navzočega. Sicer je tako odločen narodnjak, vsa čast njemu, a odsotnosti pri tem zborovanji ne moremo opravičiti. Veste kaj, gospod urednik, znabiti so cenjeni odborniki zabeleževali zasluge svojega slugo v nevenljivo kroniko, da bodo še pozneji potomci vedeli o njih. Nazadnje mu bodo še podarili zlat križec za zasluge, saj ga je krvavo si pridobil, njegova soproga bo pa dobila medaljon iz „ledra". O jerum, jerum, jerum, — kako že gre tista pesem? Če bo zopet kaj veselega, bom Vam pa poročal. Do takrat pa zdravi, gospod urednik. Št. Jurij ob južni železnici. Vsak potnik, kterega pelje železnica todi mimo, divi se ob krasni legi našega trga. Saj je pa tudi lep naš Št. Jurij! Gotovo mi bodete pritrdili, g. urednik. Pa ne samo kot tak znan je naš trg po Slovenskem, ampak znan je tudi kot naroden. Tukaj je tekla zibelka prvakoma naših skladateljev g. Ipavcev. Koliko njunih pesni prepeva že naš narod. Tudi tebi, cenjeni bralec, bilo je milo pri srci, ko si slišal ali sam pel g. dr. Gustava pesem: „Se stolpa sem mi zvon doni" i. t. d., ravno tak te je navdušila pesem g. dr. Benjamina: „Srce po tebi hrepeni, oj slovanska pesen ti" itd. Ta dva gospoda sta vzrok, da se marsikateri Slovenec z neko spoštljivostjo ozira po našem trgu, ko ga vodi pot tukaj mimo. Mi Šentjurčani smo ponosni nad svojima rojakoma a pri tem zapazimo, da nam nekaj manjka. Posebno o letošnjem pustu smo britko občutili pomanjkanje narodnega društvenega ! življenja. Imeli smo namreč dne 17. svečana t. 1. ! plesni večer, h kteremu je bilo povabljeno vse iz Št. Jurja. Na narodnost se ni oziralo, ker je bil dobiček odmerjen šoli. Prišlo je pa tudi par gospodičen iz Celja, ki niso bile povabljene. Ve-seličin odbor je tako taktno postopal, da so se zabavljali vsi in vsak posebej. Ples se je dobro obnesel, slišal sem tudi, da je bil še nepričakovan proficit. Vse je bilo zadovoljno do nedelje t. j. do 10. sušca. Priromala je namreč ta dan »vahtarca" v naš trg. Njen članek » Abenteuer von Deutschen" aus Cilli in St. Georgen an der S. B." je poln laži in grdega obrekovanja; lahko si mislite, kako nas je to razburilo. Upam, da bo odbor takratne veselice vedel ravnati tako, da reši čast Šentjurčanov. Kaj je bil pa vzrok teh laži? Kaj mislite gospod urednik? Nič druzega ne, kot nek gospod se je predrznil v pričo teh gospodekov napiti Šentjurčanom v slovenski besedi. Slovenska beseda je tedaj bila vzrok onemu članku celjske „vahtarče". Da se kaj enacega več ne zgodi, stopimo v kolo in sicer v tako, kjer bo imela naša mila materinščina veljavo in v kterem se ne bodo shajale take pijavke, kteri se togotijo nad slovenskimi besedami. V slogi je moč in ako delujemo složno, osnujemo lahko društvo, ktero bi krasno prospevalo. Iz Trbovelj. Vrlo napredujoče pevsko društvo »Zvon" je priredilo, kakor je poročal Vaš cenjeni list, v prostorih g. Volavšeka veselico, ki je nepričakovano vspela. Dasi je snežilo, kakor bi šlo za stavo, bili so kmalo vsi prostori prenapolnjeni z odličnimi gosti. S posebno hvalo nam je omeniti vrle Laščane, ki so nas, ne meneč se za neprijazno vreme, obiskali v tako obilnem številu. Videl si pa tudi goste iz Šmartna, Radeč, Zagorja in posebno iz bratskega nam Hrastnika. Zbrane goste je pozdravil z jedrnatimi besedami neutrud-Ijivo delavni predsednik č. g. P. Gregorec. Nato se je pričela veselica. Vse točke vsporeda zvršile so se izborno. Petje je bilo krasno. Vsakdo se je moral čuditi lepem napredovanju trboveljskega »Zvona", ko je zaslišal milo in sladko petje naših nežnih pevkinj in krepke glase naših »Zvonovcev". Največje zasluge, da se je povzdignil „Zvon" že do take višine, imata seveda neustrašeni predsednik č. gosp. kaplan Gregorec in pevovodja g. Ličar, ki neumorno deluje, da bi »Zvon" vedno krepkejše in milejše donel, budeč Trboveljce iz spanja narodne mlačnosti. K lepemu vspehu veselice so mnogo pripomogli šmartinski tamburaši, ki so, vzbujajoč krasne glase iz slovanske tamburice, tako navdušili Trboveljce, da so sklenili ustanoviti tambu-raško društvo. Volja je dobra. Da bi le meso ne bilo slabo, da bi ne ostalo samo pri sklepu! Ena najboljših točk je bila krasna pesem »Oj ti moj dom!", katero je premilo zapel »Zvonček" zbor kakih deset dečkov in deklic. Navdušenje poslušalcev je pa prikipelo do vrhunca, ko je vzgleden narodnjak g. Gradišnik, učitelj iz Hrastnika, povdarjal v krepkem govoru, da nam je treba narodne odločnosti (Trboveljci jo bodo pač mnogo pri prihodnjih volitvah potrebovali!), da mora biti vsak mož, ki se ne boji vsakega ptujega navala in ki deluje le za svoj dom in rod. Tudi ljubi nam Laščani so zapeli krasno pesem, ki je dosegla mnogo odobravanja, kakor tudi izvrsten govor g. kaplana Skuhersky. Veselje in navdušenost si bral iz vsacega lica. Le nekaterim je mili glas slovanske pesni in tamburice donel kot »labodova pesen" na uho. No morebiti pa postanejo iz Savlov Pavli! Drugi del veselice je bila šaljiva loterija, ki je vzbudila mnogo veselja in smeha. Po dokončanem vsporedu se je pa pričel »ta nesrečni ples". In kogar so noge nosile, sukal se je do ranega jutra. Veliko pozneje, »ko mežnar odzvonil je dan", vračal se je vsakdo vesel in zadovoljen domov, upajoč, da bodo Trbovlje bolj in bolj napredovale in da se je zopet podrl steber namišljenega mostu do Adrije. Velikanedelja. Kakor je znano, snuje se pri nas »Feuerwehr" z nemškim poveljem in menda tudi z nemškimi pravili. — In če kdo ne zna, kje da je Velikanedelja, to mu pač lahko povemo, da je na Slovenskem Štajerskem, kjer žive z malo izjemo sami Slovenci, in da ni v Berolinu. — Seveda bodo ljudje potem zmajevali z glavami in se čudili bistroumnosti teh mož, ki se ne sramujejo zavreči rodni svoj materni slovenski jezik, ter vzeti tujega, ki ga malo kdo le za silo ume. Pojdite dragi rojaki, na Nemško, Francosko, Italijansko, Madžarsko, Hrvatsko in kamor hočete in videli bodete, da na vsem svetu ne najdete tega, kar se v Slovencih godi. Ali mar naš jezik ni lep? Ni blagoglasen, bolje kakor nemški, ako se pravilno govori. Zakaj hočete potem zavreči slovensko govorico pri-tem »fajerberu" ter vpeljati mesto nje nemščino. Dragi rojaki take sramote nam ne delajte! Pri nas je potrebna požarna bramba, to vsak razvidi in obstala bode iz samih slovenskih fantov in gospodarjev; tedaj ako imate srce za domači kraj, za svoje ljudi, za svoj rod, ne smete »Feuerwehr" obuditi. In mislite li, da bodete res toliko podpore dobili, ako bodete vzeli nemško povelje ter zavrgli svoj materni jezik ? To je samo lim, to so zanjke, na katere vas lovč. Muham tudi nastavljamo sladko jed, da se potem zraven tudi mišnice nasrkajo in počepajo. Samo ne dajmo se prekaniti. Nekteri že celo govorijo, da bi dobili od »Gauvereina" brizgalnico in vse potrebno zastonj. Povpraševali smo v tej zadevi in se nam je reklo, da daje »Gauverein" navadno podpore in sicer največ od 50—80 gld. in drugo nič. — To pa radi tega, da ima potem vse tiste društva, ki so pri njem na vrvici, da plešejo, kakor gospodje pri »Gauvereinu" piskajo. Pa zakaj nam bode dal? Morda za to, da se ustanovi društvo, ki nas bode branilo v slučaju požara? Potem pa nam lahko da, če je povelje tudi slovensko. D& nam jo toraj le kot nagrado, za to, da bi zavrgli svoj materni jezik. Potem oskrbništvo nemškega vitez, reda, ki se toliko trudi za ustanovitev požarne brambe z nemškim poveljem. Ali ono ne sprevidi, da naši ljudje niso Nemci — Slovenci so. Ali ne sprevidi, da, če je že par zaslepljencev, ki se sramujejo svojega rodu, jih je ogromna večina, ki obsojajo tako postopanje in o tem se pač lahko prepriča, ako ima blag namen, to je, ako je našemu oskrbništvu le blagostanje naših kmetov na srci, tedaj ne bode reklo mi bomo izpo-slovali le takrat podporo, ako bode povelje nemško, nego bode reklo: naša pomoč vam je zagotovljena, kakor tudi naše sodelovanje, če bode požarna bramba slovenska. Toraj iz tega lahko sodimo. Tudi občina bode primorana podpirati požarno brambo z občinskim denarjem, ker je to povsod navadno, to bi bilo lepo, da bi potem podpirala nemško komando pri Velikinedelji. Ali bi to ne bila neizmerna komedija? Premislite dobro vso to stvar in sprevideli bodete, da vse to kar bomo dobili samo radi tega, da bode komanda nemška; dobili bodemo kot nagrado, da zavržemo svoj materni jezik. Judež iškarijot je prodal svojega Odrešenika za trideset srebrnikov farizejem in kaj se mu je zgodilo, obupal je in se obesil. — Denar, ki ga bomo dobili za to, da bomo imeli nemško povelje, bodo ravno tisti judeževi srebrniki, ktere bomo dobili za to, da bomo prodali in izdali svoj materni jezik. — Naša mati učila nas je svoj prvi govor v slovenskem jeziku, komur spomin na svojo mater ni svet, mora biti že velik hudobnež in komur pa materina slov. beseda ni sveta, ne spoštuje tudi svoje matere. Odgovorimo toraj vsakemu, ki nas bo nagovarjal k pristopu, da pristopimo le takrat, če bode povelje, pravila in vse društvo slovensko, ker mi nočemo biti narodni judeži, izdajalci, mi se nočemo odpovedati svojemu jeziku, nego mi hočemo biti pošteni kristjani in Slovenci, in naša vera nam zapoveduje, da moramo ljubiti svoj rod in svoj jezik. Tudi bomo več podpore dobili če imamo slovensko povelje, kakor drugače. Slišali smo že več narodnih gospodov, društev itd. da so svojo podporo obljubili pod pogojem, da je požarna bramba slovenska in s slovenskim poveljem, na kar smemo računiti. Vse požarne brambe na Murskem polji, v Savinski dolini itd., prav dobro uspevajo in imajo slovensko povelje in kako lepo je slišati povelje v slovenski besedi. Samo mi bi se naj osramotili? Ne, to se ne sme zgoditi! Mi hočemo požarno brambo s slovenskim poveljem ali pa — nobene. Iz Št. Lovrenca v SI. goricah. Tukajšnje »Politično narodno gospodarsko društvo" je imelo dne 24. m. m. svoj letni občni zbor, katerega so se udeležili skoraj vsi društveniki. Po pozdravu gosp. predsednika povdarja in priporoča vč. častni kanonik g. Jak. Meško knjigi družbe sv. Mohora: »Živinozdravnik" in Škodljive rastline". Ko nam je ravno omenjeni g. nekoliko razložil sedanji politični položaj, vsprejela se je jednoglasno sledeča resolucija: »Politično narodno gospodarsko društvo pri Sv. Lovrenci v SI. goricah" odobruje popolnoma izstop naših poslancev iz deželnega zbora v Gradci, dne 8. t. m. zaradi nezaslišanega in nikakor opravičenega ravnanja liberalne nemške večine, glede slovenskih razredov na celjski nižji gimnaziji, ter jim (poslancem) izreče srčno zahvalo in popolno zaupanje. Stari odbor je bil zopet jednoglasno izvoljen. Na to sledila je zadnja točka programa, na katerega smo bili pač vsi zelo radovedni, namreč, prvi nastop naših domačih mladenčev, novih pevcev. Zapeli so pod vrlim vodstvom naduči-teljem g. K. Maršica pesni: »Pozdrav", »Slovenec sem", »Lepa naša domovina", »Plovi ladja", »Domovina", »Mrak" in »Pri zibeli", katerih več so morali na občno odobravanje ponavljati. G. predsednik spominja se s primernimi besedami našega presvitlega cesarja, na kar zaori trikratni živio! ter zapoje »Cesarska pesen", in s tem bilo je zborovanje končano. Potem sledila je prosta zabava pri kateri so pevci zapeli še več narodnih pesen. Ako povdarjamo, da so se naši priprosti kmečki mladenči le dobre tri mesece petja vadili in se v tem kratkem času 16 pesen naučili po sekiricah peti, iz mej katerih jim niti jedna ni »ušla", priznati moramo, da kaj tacega gotovo nismo pričakovali. Ne vemo komu gre večja pohvala, ali vstrajnosti in marljivosti pevcev, ki so vaje redno obiskovali ali marljivosti g. vodja, kateri se ni vstrašil truda in dela z vajami in prepisovanjem pesni. Le tako naprej vrli pevci in prepričani smo, da nas boste v kratkem zopet z nova iznenadili. Ne dela, ne truda Ne vstrašite se, Ker pesen slovenska Vsem sega v srce. Iz Orehovesi pri Mariboru. Cenjenim bralcem, kterim je tukaj šni kraj znan, so se gotovo čudili poročilu v »Domovini" št. 2 o ljudski štetvi. da je tukaj od 520 prebivalcev 186 oseb z nemškim občevalnim jezikom. Faktum je: Imeli smo župana liberalca, ker tako se je sam imenoval, nemškutar ga pa ne smemo imenovati, ker za tako besedo rad toži in eden tukajšni posestnik je bil na tri dni zapora kaznovan, ker mu je nemškutar rekel, kaj pa ko bi take ljudi nemškutarje imenovali? Naš župan bil je pravi trinog za tiste, ki niso hoteli v njegov rog trobiti, ter jim je na vsak mogoči način škodoval, in volilcem se je tako prikupil, da pri zadnji volitvi v občinski odbor niti enega glasa dobil ni. Človek je pač zmotljiv, prišel sem celo na drugi pot, ker poročati sem hotel o ljudski štetvi. Za štetnega komisarja bil je tej, kakor tudi več drugim občinam znani slovencežerec Rečnik od c. kr. okr. glavarstva (Heina) odredjen, kar se nam je jako čudno zdelo, da se nam taki ljudje vsiljujejo, in štel, oziroma zapisoval je tako-le: Komisar: kdaj si rojen? Stranka: leta 18 .. za dan pa ne vem. Komisar: ker si Jožef, kteri je 19. marca si okoli tistega časa rojen in zapisal je 14. marca 18 . . Komisar: kteri je občevalni jezik? Stranka: slovenski. Komisar: und pisl deutsch, ter je zapisal »teič". Pri nekaterih, ki so odločno rekli občevalni jezik je slovenski, je pa zapisal »teič" in na tak način je 186 Slovencev pohrustal. Pri predzadnji ljudski štetvi ni bilo nobenega Nemca in v istini tudi danes nobenega Nemca ni, in v celi občini se samo slovenski govori. Kaj rečete k temu gospod urednik! Kaj ne nemškutarji znajo uradnost pačiti in žalostno je kjer taki janičarji gospodarijo. Iz Celovca. (»Deutsche Wacht".) Slučajno nam je v roke prišla 20. št. celjske »vahtarice" ali »Deutsche Wacht". Spoznali smo, da je ta »vahtarica" prava sestra naše beljaške »Urše", kar se tiče surove pisave in brezmejnega sovraštva do Slovencev še posebej. V enem odstavku, kjer poveličuje Slovencem nasprotni govor dr. Gertscherja, sicer pravi, da ne sovraži slovenskega ljudstva, ampak da so jej »gnjusni" (!) le njegovi voditelji, v nekem drugem članku pa vender grdi slovenski jezik in ga imenuje »viteza žalostne podobe". Tam pravi, da so slovanski jeziki med arijskimi najgrši, ker imajo toliko sikavcev (s, š, c, š, z, ž, šč) in ker imajo mnogo besed brez vsakega samoglasnika, n. pr. »strd, krv". Zlasti o Čehih pravi, da »krulijo" (grunzen), kakor svinje! Na to jako »olikano" in »ljubeznjivo" pisavo odgovarjamo sledeče: Ni res, da imajo Slovani kako besedo brez samoglasnika, saj brez teh bi se ne moglo govoriti. Res je pa, da imajo Slovani veliko več samoglasnikov kakor Nemci, med njimi imajo tudi dva poluglasnika, in tudi poluglasnike gre šteti med samoglasnike. Po cirilskem pravopisu so se poluglasniki pisali v sedanji latinski pisavi, kakor jo rabijo Čehi, Hrvati in Slovenci, je pa izpuščajo. Tudi Nemci imajo več besed, kjer govorijo poluglasnike, pišejo jih pa s črko „e" »v'rgeb'n", „z'rtret'n". Razloček je tedaj samo v tem, da se pri Nemcih poluglasnik piše z neprimerno črko „e" pri nas se pa rajši izpušča. Nasproti modrijanom celjske »vahtarice" mi trdimo, da so slovanski jeziki lepši in miloglas-nejši, nego germanski jeziki, zlasti lepši ko trda in robata nemščina. »Vahtarica" sicer pravi, da je beseda »Milch" lepši nego »mleko", to je pač stvar okusa in bo težko razsoditi, toliko ložeje pa se zamore reči, da vedno ponavljajoča nemška končnica »ung, ung, ung" ni tako lepa, kakor slovanska »ost", in da n. pr. slovenska beseda »deželni odbornik" lepša ko nemška »Landes-ausschussbeisitzer". Takih zgledov bi se dalo na tisoče navesti, iz katerih bi zamogel vsak tujec spoznati, da je slovanski jezik lepši mimo nemškega. O takih stvareh pisati pa mi nimamo časa, le »vahtarica" goni nje nebrzdana nemška oholost, da Tšče nemških Tavorik še tam, kjer za nje le osat raste. — Pa preidimo k drugi stvari. »Mir" štev. 6. je prinesel vest, da je v Gradcu voljeni odbor za preosnovo šolskih knjig zavrgel Prešernov »Abecednik" za volj raznih napak. Na to je nekdo (najbrž Prešern sam) mahnil po slovenskem profesorju Apihu v Celovcu, češ, da je on Prešernov »Abecednik" pregledoval in popravljal, in da je dosti žalostno, če on kot izprašan profesor slovenščine še toliko slovensko ne zna, da bi bil popravil napake v »Abecedniku". Ob enem se je profesor Apih ovadil, da je .navdušen slovenski narodnjak". Ta notica se je brala v listu »Freie Stimmen", in beremo jo tudi v 20. štev. »vahtarice". K temu pa je pripomniti, da je list »Fr. St." kmalu potem prinesel popravek od profesorja Apiha, v katerem ta zatrjuje, da Prešernovega »Abecednika" še nikoli ni videl, toliko manj popravljal. Radovedni smo, ali se bo »vahtarica" na ta popravek ozrla ali ne. — Dotične številke »vahtarice" ima še več udarcev zoper Slovane in Slovence, zlasti štajerske, pa na te odgovarjati prepuščamo našim štajerskim listom. Narodno-gospodarske novice. Spoštovanim častilcem Antona Kremplja. Dne 27. januvarija t. 1. ob zborovanju bralnega društva pri Mali Nedelji se je ustanovil odbor, ki si je postavil zadačo, ukreniti vse potrebno , da se vendar enkrat postavi dostojen spomenik za narodno prosveto unetemu in zaslužnemu domoljubu tukaj delujočemu župniku Antonu Kremplju. Pol stoletja počiva že ta vzgledni mož v hladni zemlji — in niti ne vedeli bi za znamenje, kjer njegovi zemeljski ostanki ležč, ako bi mu trije častilci kmečkega stanu ne bili postavili priprostega spominka. Zob časa je pa v teku let to edino vidno znamenje tako oglodal, da nikakor več ne ustreza svojemu namenu, namreč opozarjati slovenski rod, da tu leži mož, kateri je bil za svojega življenja zastavil vse svoje duševne moči za povzdigo in duševni napredek svojega rodnega ljudstva. Nikakor ne smemo pripustiti, da bi izginil izmed priprostega ljudstva spomin na učenega, delavnega in pogumnega prvoborilca, ki je z uma svitlim mečem že v prvih desetletjih sedanjega stoletja v svojih spisih dokazoval, da »Od nekdaj stanuje že tukaj moj rod" . . . in kateri je na slovenskem književnem polju pomagal ledino orati. Naš nepozabni Božidar Raič je podal Krempljev življenjepis slovenskim matičarjem v letopisu iz 1868. Tam so naštete Krempljeve zasluge za cerkveno in posvetno slovstvo. Spisi »Molitve-nice", »Življenje svetnikov", »Evangeljišče" in »Dogodivščine" so o svojem času vzbujali pozornost na učenega in delavnega Kremplja. Malonedeljsko bralno društvo je bilo že sklenilo leta 1890., da bode nabiralo prostovoljnih doneskov za njegov spomenik ter je v to svrho nabralo tudi nekaj denarja. To, kar je nabranega, pa ne zadostuje. Potrebuje se še okoli 400 gld., ker spomenik sam, ki je naročen v Ljubljani, veljal bode tamkaj 300 gld. Prevažanje, vzidavanje in komisija za izkopavanje in prenašanje Krempljevih zemeljskih ostankov še bode stalo tudi precej denarja. Obračamo se torej do vseh častitih duhovnih in posvetnih častilcev Antona Kremplja širom naše domovine z uljudno prošnjo, naj nam blagovolijo priskočiti s prostovoljnimi doneski na pomoč, da bode odboru mogoče, izvršiti postavljeno si nalogo. Odkritje spomenika bode združeno s primerno slavnostjo, ki se bode vršila letos meseca avgusta. Podrobnosti se naznanijo pozneje. Dotične darove sprejemata vlč. g. Ivan Skuhala, dekan, in g. dr. Anton Mihalič, zdravnik, oba v Ljutomeru. Pri Mali Nedelji, dne 6. marcija 1895. Odbor za Krempljev spomenik. Književnost. (Izvestja muzejskega društva za Kranjsko.) Petega letnika prvi sešitek ima zelo zanimivo razpravo »Slovenska osebna imena koroških ple-mičev do 1. 1500, spisal F. Kavčič"; dalje spis »Podružnica sv. Petra na Vrhu v želimeljski fari"; donesek starejši zgodovini naslovljen: »Velesovski župnik Jožef Rahne in njegovi dohodki", priobčil J. Barle; korenito studijo A. Koblarja »Kranjske cerkvene dragocenosti 1. 1526. ter vestno sestavljen spis S. Robiča »Kranjski lišaji". V »malih zapiskih" je zbranih več zanimivih beležk, osobito mikavno predavanje ravnatelja Šubica o bodoči električni razsvetljavi Ljubljane. (Slovanske knjižnice) je izišel 36. snopič, ki obsega mično pripovedko »V gradu in pod gradom", iz peresa dobro znane češke pisateljice Božene Nemčeve, poslovenil Petrovič. Naslednji snopič izide dne 15. maja. (A. Kosi-ja »Zabavne knjižice") 4. zvezek je ravnokar izišel. Prinaša, kakor prejšnji zvezki, povesti, legende, poučne črtice, pregovore, izreke, pametnice, kratkočasnice in zabavne naloge — vse v prav lepi, pravilni besedi in mladini primerni obliki. Cena zvezku je le 15 kr. V vsakem oziru se torej »Zabavna knjižica" slovenski mladini toplo priporoča. Naroča se pri g. izdatelju in založniku Ant. Kosi-ju, učitelju v Središču, ki je postal neumorno delaven mladinski pisatelj. Današnjemu listu priložena je priloga v tvrdke J. Lorber & Comp. v Zalci, na kar posebno opominjamo cenjene čitatelje. Listnica uredništva. G. Martin Majcenu, učitelju na Teharjih. Izjavljamo, da niste Vi niti pisali, niti inspirirali nobenega zadnjih dopisov. Izjava. Ker se je moje ime zlorabljalo, da sem pisal v »Slovenski Gospodar" dopise iz Celja, zadevajoč razmere v celjskej čitalnici in »Celjskem Sokolu" pod imenom —s—, primoran sem v svojo obrambo izjaviti, da nisem pisal v »Slovenskega Gospodarja", ter z dotičnimi dopisi nisem v nikaki zvezi, da pa pravega dopisnika poznam. V Celji, dne 22. sušca 1895. ZPi-anjo Jošt- Javna zahvala. Blagorodni gospod Anton Gregorič okr. tajnik v Ptuju, naročil je učnih pripomočkov za uboge šolarje v znesku za 30 gl. Podpisani kr. šol. svet in šol. vodstvo blagemu podpiratelju uboge šol. mladeži tem potom najiskrenejo zahvalo izrekata. Kraj. šol. svet Malanedelja, 10. marca 1895. Cvahte, šol. vodja. Božič, nač. Zahvala. Kakor že poprejšnja leta, tako sta tudi v tej zimi dobrotljiva gospa in blagi gospod Gerec, tukajšni trgovec in veleposestnik, revnim šolskim otrokom darovala primerne obleke, katera se je pred Božičem 29 dečkom in 18 deklicam, toraj 47 otrokom podelila. Vrh tega je vrli gospod Gerec kot ravnatelj tu-kajšne posojilnice po sklepu posojilničnega odbora daroval od čistega dohodka zdatno svoto, s katero se je 25 revnim dečkom in deklicam priskrbela močna obutev ter se jim danes razdelila. Podpisano šolsko vodstvo izreka zgoraj imenovanim dobrotnikom, kakor tudi slavnemu odboru posojilnice za tako zdatni in obilni dar v imenu obdarovaaih šolskih otrok prisrčno zahvalo. Šolsko vodstvo v Pišecah, dne 11. sušca 1895. Šolski vodja. Zahvala. Novoustanovljenemu »Prostovoljnemu ognjegasil-nemu društvu v Logarovcih pri Ljutomeru" prispeli so v pretečenem društvenem letu za nabavo ognjegasnih orodij naslednji darovi od sledečih p. n. darovalcev: Slavna »Posojilnica v Ljutomeru" 160 kron; slavna »c. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti požarni škodi" v Gradcu 60 kron; prevzv. mil. g. dr. Mihael Napotnik, knezoškof labodski 30 kron; blg. g. vitez Jurij Hildebrand, najemnik lova na murskem polju 50 kron; vč. g. Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru 2 kroni; g. dr. Josip Križan, kr. profesor v Varaždinu 10 kron; g. Oton, Ploj, c. kr. notar v Gornji Radgoni 4 krone, g. Anton Šlamber-ger, c. kr. notar 4 krone, g. Josip Ivančič, c. kr. davč. kontrolor 2 kroni, g. dr. Josip Parkaš, zdravnik 2 kroni, g. Ivan Kukovec, veleposestnik in bivši dež. poslanec 2 kroni, g. Martin Čagran, urar 2 kroni, vsi v Ljutomeru; g. Ivan Gregorinčič, posestnik in lončar v Noršincih pri Ljutomeru 10 kron in g. Ignacij Hauptmann, posestnik in gostilničar v Križevcih na Murskem polju 1 krono. Imenovano društvo izreka tem potom vsem blagim p. n. darovateljem najprisrčnejšo zahvalo za njih blagohotno naklonjenost in njih veledušno podporo. V Logarovcih, dne 17. sušca 1895. Josip Slekovec, Radoslav Farkaš, blagajnik. načelnik. Molitvene bukviee priprosto, kakor tudi v najflnejih vezih, po vsakoršni ceni pri Dragotin HCribar-ju -v Oelji Posebno opozarjamo preč. g. katehete in duhovščino na velik izber molitvenikov za šolarčke, kakor tudi odrasle. Bilanca «Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji» za leto 1894 Aktiva Pasiva gld. kr. gld. kr. 1. Hiša vi. št. 346, Ptuj gld. 49500'- 2. Inventar te hiše . „ 4000 — 53500 1. Glavni 1 deleži . gld. 2000'— . od 4024 za- 2. Opravilni J družnikov „ 50134 - 52134 3. Hiša vi. št. 52, Ptuj..... 4. Inventar v pisarnici..... 5. Posojila 4009 zadružnikom . . 6. Zaostale obresti od posojil . . 7. Naloženi denar v hranilnicah . . gld. 45869 05 8. Nevzdignene obresti od tega . . . . „ 33 — 7250 263 654299 4567 76 62 3. Hranilne vloge s kapital, obr. vred od 1606 vložnikov..... 4. Za leto 1895 predplačane obresti 5. Splošni rezervni fond gld. 11768'28 6. Specijalni rezervni fond za slučajne zgube „ 42480'39 658222 6514 54248 86 23 67 45902 05 in ker je dal ostanek gld. 54248 67 čistega dobička v znesku.....„ 3751 33 9. V poštni hranilnici..... 10. Menice in tiskovine..... 11. Prehodni zneski...... 12. Gotovine v blagajni dne 31. de- cembra 1894 ....... 884 62 3000 8869 21 67 25 vsled sklepa današnjega občn. zbora k poseb. rezerv, fondu znašata oba rezervna fonda vkup.....gld. 58000 — 7. Penzijski fond za uradnike . . . 8. Čisti dobiček leta 1894 .... 2090 5388 80 778598 56 1 778598 56 V Ptuji, dne 31. decembra 1894. (50) 2—1 Ravnateljstvo. \ Zobozdravniško naznanilo. ^ I Dr. J. Riebl | 5 A uljudno naznanja, da bode od dne 15. novembra ordiniral vsaki dan za zobobolne od 9—12 ure Js* O. > *0 •>] dopoludne in od 2—5 ure popoludne. "v lastni liiši (191) io-6 ^ g yrtne ulice (Gartengasse) št. 9 v Celji $ Ustavlja umetne zobe in zobovje s zlato, kavčuk ^ ali platino podlogo brez vsakih bolečin in ga- ^ t°v4 rantuje za najpopolnejo izvršitev, enako najbolj- V šim dunajskem ali graškem delu. To zobovje o^J ne ovira čisto nič žvečenje ali govorenja. Manj- pv *>] kajoče zobne-krone namesti s zlatim ali email rv* kronam; plombovanje zob in vse zobne opera-cije zvrši brez bolečin in preskrbi za plombo ^ najbolja sredstva, za katerih trpežnost garantuje. Zahvala, Slavno društvo sv. Cirila in Metoda je blagovolilo precejšnje število lepih knjig darovati za knjižnico učencev, za kar jej bodi tem potom v imenu naše mladine in spoštljivo podpisanega kr. šol. sveta najtopleja zahvala. Krajni šolski svet v Veržeji. -A-lois Osterc, F. Šijanec, načelnik. tačas. voditelj. išče službe na Štajerskem. — Več pove uprav-ništvo tega lista. (31) ?—4 Učenec Javna zahvala za trgovino, ki ima primerno izobražbo sprejme se takoj. — Kje, pove Dragotin Hribar v Celji. Podpisano šolsko vodstvo si usoja v svojem ter v imenu izročene mu šolske mladine in njih roditeljev slavnej Ciril-Metodovej družbi tem potom za brezplačno podeljene začetnice in zvezke najiskrenejšo zahvalo izreči. Ako je kje nujne pomoči in rešitve treba, to bilo je izvestno tudi na tem mestu v prvej vrsti. Šolsko vodstvo pri sv. Jerneju nad Muto, dne 15. marca 1895. Ivan Adamič, šolovodja. Posebnost: Kranjsko laneno olje in laneno-oljnati firnež. Prodaja na debelo in drobno. rva kranjska tovarna oljnatih barv, laka, firneža in kleja ff Vabilo na naroebo. S tem uljudno vabim vse prijatelje slovenskega posojilništva na naročbo knjige: „Navod o snovanji in poslovanji slovenskih posojilnic", ki bode obsegala kacih 150 strani in stala 1 gld. (vezani iztis 1 gld. 20 kr.) V Krškem, 15. marca 1895. Ivar\ Lapajne. razpošilja na zahtevanje * K^« brezplačno in franko _svoj ilustrovani cenilnik =1 oljnatih barv, firnežev, lakov, suhih, kemič- = nih, prstenih in mineralnih barv, diissel- ; j dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za ! umetnike, barv za fotografe, emajl-, majolika- ;jš| in lazurnih barv, potrebščin za oljnato-in K i akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za obrtnjjo, [|:| šole in domačo Sa- rabo. (26) 10-4 Posebnost: Kranjsko laneno olje in laneno- KirsPdrroo£ ^^^^ v Ljubljani Glavni trg št. 25 priporoča slav. občinstvu in posebno prečast. duhovščini, svojo bogato, največjo zalogo švicarskih žepnih ur, po Mili (Iftfflflj, dobro vkoreninjena, prodaja Jakob Janič v Freienberg (Kristinenhof), pošta Celje, po 20 do 30 kr. komad. (49) 3—1 najnižjih cenah, zlatih, srebernih, nikelnastih in Kdor M pridelati r^tC obrne naj se na Ig. Mercina v Gornjem Kašlju, pošta Zalog na Kranjskem. 30 g semena pravega kašelskega zelja stane s poštnino vred 50 kr. Denar je poslati naprej. (51) 1—1 stenskih ur z nihalom (Pendeluhr), budilnic, ve- rižic vsake vrste, prsta- ^ nov, uhanov 'in vseh v njegovo stroko spadajočih stvari. Popravila naredim dobro, hitro, natančno in ceno. Poštna naročila izvršujejo se precej. Novi ceniki po pošti in brezplačno. V cenikih je natančneje popisano, koliko časa jamčim (garantiram) za katero stvar in kako zamenjavam. (47) 10—1 trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Celji priporoča gospodom trgovcem in prodajalcem svojo Veliko zalogo vsakovrstnega papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raznovrstno barvanega, svilnatega (za cvetlice), za vezanje knjig itd., zalogo raznih Neiiderskih zvezkov, Hardtmuthovih svinčnikov in angleških peres po originalnih cenah tovarniških ; dalje priporoča zavitke za pisma raznih velikosti in barv, peresnike, črnilo, tablice, črtalnik«}, brisalke, krede, gobice, pušice in škatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trgovske knjige, pečatni vosek itd. po najnižjih cenah Posebno lep izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih škatljah. Najbolje strune za cltre, gosli in kitare. Velik izber albumov za fotografije in spomenice, map za pisma in papirje, tintnikov, okvirov za fotografije, listnic itd. po ni zinili cenah.. "^Pl Sadjarstvo in vinarstvo je naša bodočnost! "Veršec sadjarska in vinarska šola na Bizeljskem pri Brežicah, Štajersko priporoča svojo veliko izbero sadnega drevja: jabolk, hrušek, češenj, sliv, breskev itd. sadnih divjakov, jagod, cepičev, kakor tudi visokih in nizkih vrtnic najpleme-nitejših vrst, dalje ameriških vkoreničenih trt in reznikov, veliko množino vplemeničenih trt najboljših vrst za prešanje in namiznih po najnižjih cenah. Cenilnike razpošiljam brezplačno in poštnine prosto. (38) 2-2 Samo Moric Unger, ključar za orodje, stavbe, stroje in umetno kljuearstvo v Celji oskrbuje uravnavanje tehtnic in uteži. — Dalje napravlja tehtnice in uteži ter nepravične popravlja najhitreje. ® Popravlja tudi stroje vsa- ^'flrR^V ke vrste (mlatilne, za re- .^jpS §SKfe>\ zanico, šivalne stroje itd.), /spr dem Pomankljive šivalne stro- |[l®VERDIENSTE gK i| je zamenjuje s prenovlje-1 ___ nimi ali kupuje. Dobč se pa šivalni stroji v zalogi ^Sll&lglp' zelo po ceni. Nadalje se ta priporoča za napravo in popravo sesalk za vodnjake vodovodne naprave in sprejema vsa dela spadajoča v #stavbinsko in umetno kiju- jtžžž^s^ čarstvo, kakor: okove za nove stavbe, okraske, grobne, altarne in pokopa-liščne ograje ter mrežasta vrata itd., strelovode, kakor tudi poskušanje starih strelo- ^^s^P^ vodov, kar izvršuje najbolje. (79) 12—10 V večjem kraju na Dolenjskem oddaje se takoj hiša z vrtom v najem DRAGOTIN HRIBAR trgovina umetnin v Celji za citre, gosli in kitare Strune in druge različne svete podobe v oljnatih barvah in jeklorezih priporočam vis. čast. duhovščiui, g uradnikom, učiteljem, slavnemu občinstvu. Dajem tudi na mesečne obroke. Cena podobam 5, 6, 7 in 8 gld. znano najboljše vrste iz tovarne . Kirchner na Dunaji priporoča. trgovina D. HRIBAR v Celji. Izvrstna zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, riža, finega olja, južnega sadja, masla, svinjske masti, ruma, čaja, vina v butiljkah, sremske slivovke, kranjskega brinovca, itd. itd. JOSIP HOČEVAR VSI STRpJI ZA POLJEDELSTVO!^ v Celji, Graske ulice 19 priporoča čast. duhovništvu in slav. občinstvu svojo veliko zalogo storjenih oblek za gospode in dečke ter najfinejše štofe od angleških in brnskih tvrdk i. t. d. za pomladanski in letni čas. Vsako naročilo zgotovi se solidno in takoj! Vse po najnižjej ceni. "PJ (151) 5—5 Banatska pšenična moka. po najniliih ceral. Hladnejšimi pogoji poSilja pod jamstvom m na poskušnja IG. HELLER, D*™ AJ-jegHSi, I fiSŠr* K"/ i /JWsy *°!,u "»trorui »> llr»nl »»""i' • T|bE 3jH SgK^Sčija » "rt" wa® « uUn»J> takoj zastonj jjBfc—. I 111 frepr,dajalci M Bh)a. > .(-»JSjB^ftSl/ I IH