Tristoletnica ruske vladarske liiše Romanov. --.,-_--¦  <.t,.*-*--?::-.:;- Danes,\cfne C. maroa, slavi mogočna Kusija 300- letnioo, odkar je ruski carski prestol zasedla še sedaj vladajoea rodovina Romanov. Veliki zgodovinski spo- inini nam vstajajo pred ocmi ob tej 3001etnici. Rusija ;1, 1013,. in Rusija 1. 1913, kolika razlika, kolik napre- .clefc, k'i je najtesiieje združen s liišo Romanov! L. 1584. je umrl Ivan IV. Vasiljevie, M si je prvi med ruskirai vladarji dal ime ,,.ca.r", Za ženo je ;imel blago in, plemenito Anastazijo iz odliene rodovine Ramanov, Po njeni smrti (1560) je postal Ivan IV. <ca,r velik razuzdanec in okrutnez, vsled česar mu je daJa zgodovinapriimek ,,Grozni". Po njegovi smrti ^e zasedol rusld prestol njegov siri Feodor L Ivanovič (1884—1598), ki je bil zelo blagega in pobožnega srca, kakor njegova rajna mati Anastazija Romar.oyna.Vladarske posle je izročil popolnoraa bratu svoje žene, Borisu1 Godunovu, ki je ze'lo spretno in premišljeno vlatlal rusko državo do smrti carja Feodora. Ko je pa Feodor umrl brez otrok, bi imel postati njegov v.&~ slecln.ik mlajsi brat Dimitrij, a Boris Godunov je sara lire^enel po carskem pres clu, Še-le' 9'letpemu Dlmitriju so zloeinci nekega dne prerezali vrat, kjo se je igral na flvoriš&u. S tem je izginil stari ruski vladarski rod Rurikovcev in nastopila je zelo žalostna doba brezvladja. Zdelo se je, da bo koneo Rusije. Carski prestoj je zasedel Boris Goduuov, ki je pa imel vse polno uasprotnikbv in ga je siaatralo ljudstvo za moriloa postavnega carjevica Dimitrija. Ko je Boris videl, da ga vse slovraži, je začel grozno preganjati svoje nasprotnike, zlasti sorodnike rod.u Rurikoveiga, posebno neSaka Anastazije Romanovne, Feodora, Katerega je zaprl v samostan kakor tudi njegovo ženo, njiji. Sletno dete, Miliaela, pa ]e za^ sužiijil, Skoraj na čudežen nacin je bil ta otrok več. krat reŠen, smrtne nevarnosti in je postal pozneje usitanovitelj sedaj vladajoče ruske r<odovine Romanov, Ker je bilo z Borisom vse nezadovoljno, so se kmalu pojiavili nemiri v državi. Drug za drugim so se oglaSali sleparji, ki so se izdajali za Dimitrija, češ, da ni bil umorjen. Vrlm tega so napa|dali rusko drzavo sovražni sosedje: Poljaki, Svedi in nemški križarji. V teh žalostnih razmeraJi je nenadoma buknila na dan zavest ruskega Ijudstva, Ičakor en rnož se je ruski narod vzdignil na sveto vdjsk.o zoper sovražniKo in jili' pognal iz domovine. Leta 1012. je bila Rusija osvobojena tujcev^ iii Eo je bila nevarnost odstranjena, se je začetkom 1. 1013. sešla y Moskvi velika narodna skup&čina, da bi dala ruski državi novega vlajilarja. Vsi zbrani poslanci so bili ene misli: ne voliti tujoa, ne Poljalca, ne Šveda, ne Nemca, Vseh o5i so se obrnile naposled na mladega Mihaela Feodoroyiča Romanova, pranečaJca plemenite Anastazije Romanovne, katerega je bil Boris Godunov dal zapreti v samostan. Tako so Romanovci zavladali na Ruskem. Ves ruski narod je z veseljem pozdravil novega vladarja; S hišo Romanovo se začne nova doba v zgodovini ruske 'države. Dočim so prejšnji vladarji oslobodili Rusijo mongolsKega jarma in ustvarili iz razkosanih Jcneževin enotno državo, so vladarji iz hiše Romanove privedli Rusijo v krog evropske omike" in napravili iz nje evropsko velevlast. Hiša Romanov je dAla Rusiji velike in modre Vladarje. 'Že prvi car Miliael (1013—1045), je močno povzdignil Rusijo. V zmotranjosti je napravil mir in red, s PoljaEi in Svedi je skjenil rair, v Aziji ]e pa razširil rusko oblast čez Sibirijo celo do Kamčatke. Anglija, Fra.ncbska in Turcija so se potegovale za njegovo prijateljstvo, a oii si je znal oliraniti proste roke. Njegov sin in naslednik car Aleksij Mihajlovifi (1045—1070) se je začel maščevati nad Poljsko, ki jo poprej veliKo lnutega storila na Ruskem in*veckrat pretila ruski državi s poginom. Najznanieiiitejši vladar iz rodovine Romanov je pa brezdvomno car Peter VeLki (1089—1725), ki je celo premovil rusk"o državo. Leta 1730. pa je hiš.a Romanov v nioškem kolejiu izumrla s carjem Petrom II. AleksijeviSem, kakor 10 let flozneje liabsburška rodovina s cesarjem Karolom VI. Hči Petra Velikega,icarica Elizabetn, ]e slclenila ozko prijateljstvo z avstrijsto oesaricoMarijoTere. zijo in ruski yoj§6aki so se veCkrat borih za cesarioo Marijo Terezijo in ji pomagali braniti prestol. Elizabeta ni imela otrok", zatorej je za svojega naslednika določila Petra Teodoroviča, sina svoje sestre Ane, vojvodinje Holstein-Gottoprske. Na Ruskera torej vlada dandanes hiSa Romanov le po žensfcem kolenu kakor pri nas habsburška. ,Vladarji iz te hiše so gojili ziniraj prijateljske razmepe do naše države, za Sasa Napoleonovih vojsk i.n 1. 1848. so se naše in ruske cete skuprio bojevale. Ako se je novejSi čas nekoliko skalilo razmerje med Avslrijo in Rusijo, je tega kriva pruska politika, ki lioSe pač pridobiti tusko prijateljstvo za sebe, nas pa osovražiti z Rusijo; krivo je dalje tega slepo in naravnost zagrizeno sovraStvo naših vodilnih krogov do Slovanov, Habsburški hiši je hiša Romanov že vegkrat v resnili trenutkili pritekla na pomoS, nasprotnega povračila Rusija doslej ni zahtevala od naše (!rža-ve. Značilno v vladarski liiši Romanov je, da vsi znat;;ejši vladarji zasledujejo več ali manj enate po. litične cilie in talc.o upamo, da bo tudi navzlic vsem spletkam trajalo na.prej dobro raz-raerje med liišo Romanov in hišo Habsburžanov v blagor in procvit obeh sosediijih držav. Geslo h ši Romanov je: Tmperiura et eciuitas (oblast in pravica); n.ad dunajskim cesarskim grado-m pa se bligcijo besede: Iustitia lunčlamentum regnorum (pravica je temelj kraljestev). Pravica bodi nodlaga clobremu sosedstvu Avstrije in" Rusije, pravica podlaga slobode njuuih narodov.