Najprej Med izjemnostmi in pravili ■ Letos so se Valentinovi srčki JK^^^^k izjemno naglo /lili s pustnimi krofi, tako Tffc 1^; ji naglo namreč, da niti pustnim šemam niti ' kurentom, ki so jako pritajeno ' prikurentovali v Logatec, ni uspelo .^š^m <"M I ot'y,la1' mraza; nasprotno, v zavezništvu A ^1 I sv. Matijem so kar pošteno oledencli našo milo Notranjsko. Tako je pač izjemno neugodna kombinacija vlage in mraza okovala Notranjsko v ledeni oklep, kar ni najhuje, če pomislimo, kako je izjemno neugodna kombinacija demokracije in sestopanja z. oblasti okovala Slovenijo v tranzicijski oklep; prvi je trajal le en dan, drugi traja že 15 let. Tranzicija nas je izjemno oblagodarila s socialno razliko, z multimilionarji, ki so se polastili družbene lastnine, z neodgovornostjo za kršitve zakonov, z razsipništvom in izničevanjem mnogih vrednot Izjemno žalostno zgodbo narodovega umiranja podpira odločitev za take davčne olajšave, ki bodo ugodnejše za prvega otroka, čedalje neugodnejše pa za drugega, tretjega itd. Zdravilni minister Kcber pa sploh izjemno skrbi za naše ljubo zdravje, da je komaj moč verjeti. Potem ko je znižal maligane v krvi, je prisilil davkoplačevalec v 9,5% dražje avtomobilsko zavarovanje; da pa bodo bolniki deležni čim manj obremenilne hrane, namerava zmanjšati boleznine tudi pod 30 dni. In kaj mislite, kako bo slovenska RTV pokrila 9,7 milijard izgube? Izjemoma lahko ugibate le enkrat. Kajpak, s povečano naročnino, dokler jo bomo voljni plačevati. Smo pa le vsi izjemno drugačni vsi izjemno enakopravni. Po natančno ugotovljeni inflaciji, po ugotovljenih povišanjih plač - tudi z vplačili izjemnega dodatnega pokojninskega sklada za javne uslužbence in po dražjem življenju seje pokojnina v februarju povišala za 2,6%, in da se ne pozabi na izjemni draginjski dodatek 1230 tolarjev (z besedo entisočdvcstotrideset slovenskih tolarjev!) - kar 102 tolarja in pol na mesec za leto 2003, seveda, brez obresti! Da imamo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo izraženo s 50-kratnikom je zgolj izjema za pravilo. Dobimo regijo Notranjccv ali notranjsko regijo zdaj pa sploh, ko so tudi Kraševci in Bistričani po izjemnem mučenju samih sebe spoznali, da so vendar Notranjci in ne Primorci. Kaj, da ne, saj nas bodo evropski skladi izjemno bogatitli. Naš besedni zaklad se namreč že na pragu EU izjemno bogati: znenada se ubadamo s kohezijsko politiko, s kohezijskimi poročili, s kohezijskimi skladi, s kohezijskimi članicami in s konvergenčnimi cilji, da projektov Intcrreg niti ne omenjamo. Turistična zveza občine Logatec je bila tako izjemno bliskovito ustanovljena, da tega še opazili nismo. Vsekakor še pravočasno, da se je bo lahko usmilil novi občinski proračun. Urednik Dober dan - gospod župan! Iz županove pisarne V 7 \ i Pred zahtevno izbiro Občinska uprava je ta čas pred kar zahtevno odločitvijo glede izbire najustreznejšega sistema za rekonstrukcijo oziroma za postavitev nove čistilne naprave. Ponujajo se tri možnosti: I. tak sistem kot doslej, sicer z boljšim postrojenjem bolj zaprtega tipa, ki omogoča prezračevanje prek filtrov, 2. sistem SBR, ki so ga razvili v ZDA in se uveljavlja ponekod v EU, 3. mehanski sistem, ki prihaja iz Kanede; tekalna voda se pretaka na principu vakuma skoz cevčice premera 2 mm, stene cevčic so prepustne le za čisto vodo; za naše potrebe bi potrebovali 500 m2 površine cevčic ta sistem je prikladen tudi za čiščenje pitne vode. Vsekakor pa moramo letos pripraviti projektno dokumentacijo /a 15.000 enot (/ možnostjo povečanja na 20.000 enot) s finančnim vrednotenjem, /a kar bi iskali možnost sofinancirnja i/ skladov EU. Pri projektni odločitvi je poleg strokovnih mnenj pomembna cena, velikost potrebnega prostora in strošek 10- do 15-letnega vzdrževanja. Uporabno dovoljenje za Ostri vrh Za enega večjih uspehov lahko štejemo pridobitev uporabnega dovoljenja za komunalno odlagališče odpadkov pod Ostrim vrhom, saj je doslej v Sloveniji manj kot deset odlagališč uspelo pridobiti tako dovoljenje. Seveda, pa bo treba še marsikaj postoriti. Tako nas čaka preureditev in asfaltiranje ceste do odlagališča, za kar moramo odkupiti še del zemljišča. Čim prej bomo morali zajeti plin, ki nastaja ob razkroju odpadkov; plin bi najprej pokurili; odvisno od količine plina in cene investicije razmišljamo tudi o pridobivanju elektrike, denimo za potrebe odlagališča. Z zastopnikom firme (icnera se dogovarjamo za postavitev posebne mehanske čistilne naprave za čiščenje odcednih voda; izkoristiti želimo ugodnejšo dobavo z nakupom sejemskega eksponata. Dodatno usklajevanje investicije v Gorenji vasi Na intenzivnih delovnih sestankih poskušamo kar najbolj smotrno uskladiti dela za sočasno gradnjo tekalne kanalizacije in prenovo vodovoda proti Cuntovi grapi. Posebej problematična se kaže gradnja vodov od Režiškc proti Podstrmici zaradi ondotnega težkega tovornega prometa. Nadaljujemo pa tudi kanalizacijo po Režiški s pove/ovalnimi vodi v Lipeo in na klanec Re/iške. Pločniku na Kalce vendar kaže dobro Cestno podjetje Ljubljana bo takoj po izteku zime začelo s prenovo pločnika od Pokopališke proti Kalcam. Sočasno z urejanjem pločnika bo treba zgraditi še javno razsvetljavo, plinovod, kabelsko televizijo, prenoviti vodovod in poskrbeti za odvajanje voda. Poleg držvncga denarja, ki bo šel predvsem za prenovo robničenja in asfalta, bo morala občina za ostali program investicije nameniti še 50 milijonov tolarjev. Najprej Terminski plan za prenovo šole V teh dneh bo med občinsko upravo in vodstvom osnovne šole Tabor v Gornjem Logatcu sklenjem dogovor o terminskem planu za rekonstrukcijo in dograditvena dela, s katerimi bodo pridobljene štiri učilnice s kabineti za potrebe devetletke. Dela naj bi se začela ob nekoliko skrajšanem pouku 10. junija, končala pa do začetka novega šolskega leta. Špela Istenič --£š| Slovesno ob prazniku kulture — Na proslavi v čast Prešernovemu dnevu podelejena Februarska priznanja za izjemne dosežke Milanu Trobiču in Zdravku Novaku, za življenjsko delo na področju kulture pa Jožetu Nagodetu Začelo seje slovesno: z državno himno in govorom župana Občine Logatec Janeza Nagodeta, nadaljevalo pa z glasbo z odlomkom Labod Čamila Saint-Seansa in z Madžarskim plesom št. 3 Johannesa Brahmsa - ki ju je tenkočutno izvajal Simfonični orkester Glasbene šole Logatec s solistko Polono Logar pod vodstvom Matjaža Albrehta. Zatem so se predstavili člani nove gledališke skupine Jurij Švajncer, Vlado Lcnaršič in Sara Kern, ki so v režiji Marcela Štcfančiča predstavili Hčere svet Franceta Prešerna. Nato se je razlegal odlomek iz Labodjega jezera Petra lljiča Čajkovskcga, ki je napovedal uvod v slovesen trenutek: podelitev Februarskih priznanj - najvišjih priznanj, ki jih Občina Logatec podeljuje posameznikom za izjemne dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture. Na predlog skupin in posameznikov je Odbor za kulturo, šport in šolstvo pred praznikom kulture sprejel sklep o imenovanju dobitnikov priznanj. Letos so ta žlahtna odličja prejeli Milan Trobič za izjemne dosežke ob izidu knjige Furmani, Zdravko Novak za izjemne dosežke ob uspehih otroškega, mladinskega in ženskega zbora ter Jože Nagode za življenjsko delo, ki gaje posvetil razvoju kulture v Hotedršici. Iz utemeljitev Milan Trobič, univerzitetni diplomirani antropolog, etnolog in sociolog kulture, novinar na Radiu Slovenija Njegova knjiga FURMANI, ki jo je v septembru 2003 izdala občina Logatec, je sestavljena iz niza zgodb, povezanih v celoto. Vanjo so vključeni številni podatki iz zgodovine, pravne zgodovine, sociologije in drugih ved ter Ijudi-informatorjev, ki so se spominjali koščkov svoje furmanske preteklosti. - Tako pričujoča knjiga prikazuje nastanek te pomembne dejavnosti, njen razvoj ter preoblikovanje prvotne dejavnosti v druge, ki so se obdržale vse do današnjih dni. V besedilu zasledimo poglede na razvoj, načine prevažanja, udeležence, tovorne in cestne smeri, različna izročila... Knjiga je vsekakor zanimiva za najširši krog bralcev, saj odstira del »pozabljene preteklosti« ter daje vedenje o zgodovini prevozništva na naših tleh. Obenem ima značaj temeljnega raziskovalnega projekta, ki povezuje dosedanje razdrobljene vire z novimi podatki, odkritji in dejstvi ter odpira možnosti nadaljnjega dograjevanja in širjenja posameznih raziskovalnih sklopov. - Knjiga o furmanih postavlja slovenski prostor ob bok že raziskanim in obdelanim področjem EU in s tem daje delu naše preteklosti veljavo, ki ji gre. Zdravko Novak, učitelj glasbenega pouka na šoli Tabor Ves čas učiteljevanja na tej šoli redno in uspešno vodi otroške in mladinske zbore in z njimi nastopa na različnih pevskih revijah. S svojim načinom dela in pravo motivacijo je vsa ta leta znal pritegniti učence, da so se vključili v šolske zbore, ki so vse od začetka njegovega službovanja v Logatcu vedno med najboljšimi v občini. V preteklem letu se je uspešno udeležil medobmočne revije otroških pevskih zborov osrednje slovenske regije v Zagorju. Že od svojega prihoda v Logatec pa vodi tudi odrasle zbore. Bil je med pobudniki za ustanovitev Ženskega zbora Kulturnega društva Tabor leta 1997; tega tudi vodi že sedmo leto. Pod njegovim vodstvom zbor iz leta v leto bolj napreduje. Lani seje udeležil medobmočne revije ženskih pevskih zborov osrednje slovenske regije v Trbovljah. Prav tako je zbor sodeloval na koncertu Orkestra slovenske vojske v Cankarjevem domu, kjer je odpel zahtevno skladbo s še osmimi odličnimi slovenskimi zbori. Njegovi lanski izjemni dosežki tako dokazujejo, da njegovo delo pomembno zaznamuje glasbeno dejavnost naše občine in da je Zdravko Novak veliko prispeval k visoki ravni logaškega zborovskega petja. Jože Nagode, upokojeni trgovski poslovodja Rojen na dan Prešernove smrti 1924 v Hotedršici, je skozi dolgo štiridesetletje zaznamoval kulturni utrip in dejavno razvijal kulturno podobo svojega rojstnega kraja kot pevec, igralec in predsednik kulturnega društva. Njegov gledališki dar so naključno odkrili leta 1948, ko je na Vrhniki služboval kot poslovodja trgovine Na (nadaljevanje na naslednji sirani) Najprej Križišču. Tamkajšnja dramska skupina je pripravljala uprizoritev Kreftovih Celjskih grofov. Malo pred premiera je bilo treba zamenjati igralca za zahtevno in odgovorno vlogo grajskega sodnika in med dvema možnostma je selektor iz ljubljanske Drame srečno odbral Jožeta Nagodeta. S to vlogo je opozoril nase tako, daje moral ostati zvest odru vse do konca 70. let. Posebej se je razživel na domačem odru, kjer so v sezonah pripravili tudi po dve premieri, številne skeče, in kjerje odigral dolgo vrsto vlog. Jože je s svojo igro dodobra zaznamoval gledališki utrip, in pomagal gledališkemu življenju v Hotedršici do zavidljive ravni. Z velikim zanosom in z željo, da bi se krepila pevska kultura, je s svojim zvenečim basom več kot 30 let barval zvok hotenjskega moškega zbora najprej pod vodstvom Leopolda Pivka, kasneje Matija Logarja. Kulturnemu društvu je predsednikoval od leta 1951 do 1979. Obdobje so zaznamovali časi, koje bilo kar naporno krmariti med interesi članov društva in usklajevati delo med pevci in igralci, najteže pa je bilo s prizadevanji za vzdrževanje kulturnega doma. Župan (prvi z desne) je podelil Februarska priznanja (od leve) Milanu Trobiču, Zdravku Novaku in Jožetu Nagodetu. Foto:./. Turk Tako je Jože Nagode svoje življenje resnično posvetil neposredno razvoju kulturne podobe Hotedršice, posredno pa tudi bogatenju kulturne ravni logaške občine. Iz arhiva občinskega urada J Po besedah zahvale vseh dobitnikov priznanj se je prireditev prevesila v zaključni del z bolj veselimi' in malce jazz obarvanimi melodijami Burgler's holidav Lerova Andersena s solisti Žigom Čukom, Juretom Kociprom, Jernejem Gantarjem, Holidav for strings Davida Roseja v priredbi Martva Golda ter s Porgy in Bess Georga Gcrshwina. Ob prijetnem povezovanju Barbare Renčof pod Prešernovim portretom s pogledom na odrsko dogajanje in z brezami v ozadju je slovesnost, ki jo je obiskalo številno občinstvo, lepo in dostojno počastila slovenski kulturni praznik NevMu \zza svetniških klopi C TČ P K o 8 to Svetniki sprašujejo - župan odgovarja S februarske seje občinskega sveta IVIarkao Logar, NLM. Kako je s spremembo dolgoročnega plana občine? Kdaj bo možna nadaljnja gradnja? - Župan: Spremembe dolgoročnega plana so v zaključni fazi, morda bomo zadevni odlok obravnavali že na naslednji seji občinskega sveta. Ladka Furlan, SDS: Krajani Martinj hriba želijo informacijo o možnosti izgradnje pločnika ob regionalni cesti iz Logatca proti Lazam. Menijo, da je to zaradi povečanega prometa med Logatcem in Lazami v smislu varnosti šolarjev neobhodno potrebno, saj stvar postaja že zelo nevarna. Župan: Cesta proti Lazam je državna cesta drugega reda. Že pred dvema letoma je bila država obveščena o tem, prav tako je bila najavljena investicija. Žal, od Direkcije za ceste odgovora še ni. Po zadnjem sestanku z ministrom in nekaterimi pristojnimi pričakujemo, da se bodo pripravili vsaj idejni projekti. Obstaja pa tudi možnost, da se regionalka prestavi iz naselja in se poveže na obvoznico proti Kalcam. Janez Smole, LDS: Tako kot ostali svetniki sem prejel pismo sindikata delavcev zdravstva in nege o razmerah v Domu starejših Logatec. Da bi sc izognili dezinformacijam v javnosti pa da ne bi del krivde padel na občino, predlagam, da primerno reagiramo. Prav je, da povemo, da dom in razmere v njem niso v občinski pristojnosti, ampak v pristojnosti Ministrstva za delo... Dušan Čcrnigoj, NLN: Dom starejših v Logatcu s svojimi sedemdesetimi zaposlenimi je vpet v naš prostor in pravico imamo biti informirani o situaciji, saj damo za oskrbnine 19 milijonov tolarjev. Predlog sindikata bi morali obravnavati vsaj kot pobudo ali del razprave. Stanislav Brcnčič, SLS: Vesel sem, da je bilo mogoče v Logatec pripeljati tako institucijo, počutim pa sc v nelagodnem položaju. Ustanovitclj-Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je odgovoren. Škoda pa je v tem trenutku jemati zavodu dobro ime zaradi notranjih razmer. Počakati moramo na poročilo sveta zavoda. Župan: Občina nima nobenega vpliva na delovanje javnega zavoda, tudi k imenovanju direktorja daje samo mnenje. Občina je le lastnica 30-odstotnega deleža zgradbe. Za eventualne nepravilnosti sta odgovorna Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in svet zavoda.Upam Izza svetniških klopi tudi, da se bodo zadeve rešile, predvsem v prid oskrbovancev. Občina plačuje del oskrbnine le dvema oskrbovancema Mirko Šemrov, N.Si: Večnamensko športno dvorano, ki se financira iz proračuna, sedaj uporabljajo le šolniki, peščica klubov in posamezniki. Menim, da bi se morala dati dvorana v najem, tako da bi se tržila. Ob zadnjem koncertu seje namreč pokazalo, da so nujno potrebne označevalne table do dvorane. Pa tudi naziv večnamenska športna dvorana se zdi nekoliko neposrečen. Župan: Soglašam je s pripombo, da dvorana ni označena. Nikakor pa ne morem sprejeti dejstva, da jo uporablja le peščica, saj je vsak dan zasedena do 24. ure. Dvorana uspešno posluje, če pa jo želimo še bolj tržiti, moramo še več investirati v njeno opremo, za kar pa trenutno ni sredstev. Prav tako si ne želimo, da bi bila dvorana v nekaj letih razdejana. Če bi želeli dvorano res tržiti, bi bilo treba ustanoviti javni zavod, kar :0 i pa bi postalo neprimerno dražje od sedanje urejenosti. Dvorano sicer lahko dobijo v najem vsi pod enakimi pogoji, prvenstveno pa je namenjena športnim Zupan med koalicijo in opozicijo. društvom - športu. Dobrodošli pa bodo predlogi za ustrezno poimenovanje dvorane. Pripravil Stane Nagode S» Izza svetniških klopi Na 9. seji občinskega sveta 10. februarja, so svetniki največ časa namenili obravnavi Predloga proračuna in sprejemu Sklepa o pričetku javne razprave o proračunu občine Logatec za leto 2004. Nadalje je občinski svet sprejel sklep o odprodaji 4889 delnic Cestnega podjetja Ljubljana; župana Janeza Nagodeta pa je občinski svet pooblastil za podpis pogodbe o odlaganju ostankov komunalnih odpadkov z. občino Radovljica. Občinski svet je nato imenoval predstavnike ustanovitelja v svet Knjižnice Logatec ter uvedel postopek za imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet Zdravstvenega dom Logatec ter svet Osnovne šole Rovte. Nazadnje se je občinski svet seznanil s Pismom o nameri za ustanovitev Notranjsko-kraške regije, ki so jo podpisali župani občin Bloke, Borovnice, Brezovice, Cerknice, Logatca, Loške doline, Pivke, Postojne in Vrhnike, nato je Pismo 0 nameri tudi verificiral. S. Nagode vabijo k dopisovanju! METREL* Mehanika sestavni deli in naprave d.o.o. http://www.m6trel.si E-mail: mehanika@rnetrcl.si METREL MEHANIKA sestavni deli in naprave, d.o.o. Ljubljanska 80, Horjul Zaradi širjenja proizvodnje v novih urejenih delovnih prostorih zaposlimo več kovinarjev. Čaka vas pestro delo, možnost pridobivanja novih znanj in možnost napredovanj, zato vas vabimo k delom VARILCA IN PREOBLIKOVALCA PLOČEVINE na klasičnih in CNC strojih Pogoji: - za zahtevnejša dela IV ali V. stopnja izobrazbe tehniške stroke, - za srednje zahtevna dela III. stopnja izobrazbe tehniške stroke. Za vsa delovna mesta je potrebna zdravstvena sposobnost; delovne iskušnje so zaželene, niso pa pogoj. Vabimo tudi kandidate, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, imajo pa ustrezne delovne izkušnje. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Delavcem so zagotovljene vse pravice, ki izhajajo iz delovne zakonodaje - plačilo prevoza na delo, počitniški regres, jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, dodatek za skupno delovno dobo itd. Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite do 26. marca 2004 na naslov: Metrel Mehanika, d.o.o., Ljubljanska 80, 1354 Horjul. Predhodno lahko pokličete na tel.: 755 82 14 ali 755 83 02. Med seboj Priložnost v Notr ansj ko-kr aški regiji Razvojna naravnanost naše občine ne sme zaobiti evropskih strukturnih skladov - je prepričan naš poslanec Stanislav Brenčič Predlog zakona, ki bo urejal vprašanje členitve Slovenije, določa 14 razvojnih regij. Zakon, ki še v ničemer ne opredeljuje upravnih regij-pokrajinje moral sprva slediti stališčem in navodilom Evropske unije. Ta so predvidevala - tudi po zagotovilih ministra za evropske zadeve dr. Franca Potočnika - za Slovenijo največ 12 razvojnih regij, z možnostjo dodatne 13. regije. Med te je bila po težkih, mučnih Stanislav Brenčič, prizadevanjih zapisana v osnutek poslanec zakona tudi Notranjsko-kraška regija. Zaradi dodatnih pritiskov šaleškega konca ter Spodnjega Podravja se jc končno izoblikoval osnutek zakona s 14 regijami. »Prepričan sem, da je naša priložnost vsekakor v Notranjsko-kraški regiji, ki vključuje občine Logatec, Cerknica, Loška dolina. Bloke, Postojna in Pivka. V tej skupnosti občin je tudi za logaško občino vsekakor ugodneje zlasti z razvojnega gledišča, kajti tu so možnosti za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov neprimerno ugodnejše, kot bi bile, denimo, v okviru osrednje - Ljubljanske regije. In ker želimo tudi v logaški občini biti razvojno oirientirani, jc pravšnja odločitev za Notranjsko-kraško regijo,« je še pristavil naš poslanec Stanislav Brenčič. - Sploh pa če se bodo za to regijo odločile še občine Sežana, Komen, Divača, Kozina in Ilirska Bistrica. Marcel Stefančič Kršitve so utemeljile nezaupnico Razrešena direktorica Doma starejših v Logatcu Svet Doma starejših v Grapovčniku je konec februarja izrekel direktorici Lvgeniji Pupis nezaupnico. Očitki navajajo številne nepravilnosti, ki so šle v nasprotju z veljavnimi predpisi in splošnimi akti zavoda. Direktorica jc malomarno opravljala svojo dolžnost, saj ni uresničila sklepov, ki jih je nalagal nadzor pristojnega ministrstva: priprava novega pravilnika o sistemizaciji, vzpostavitev ustrezne kadrovske sestave in ureditev dela na oddelku za dementne. Dodatno pa je svet zavoda ugotovil še lansko izgubo 24 milijonov, ki ogroža normalno poslovanje Doma. Direktorica tudi ni poskrbela za sanacijo, kot jc dejal državni podsekretar Davor Dominkuš. Med obremenjujoče nepravilnosti v domu sodi tudi samovoljno ukinjanje zdravil in odklanjanje, da bi oskrbovanec pošiljali na predpisane preglede. Tudi zaradi tega je pešala kakovost zdravstvenih storitev. Nezadovoljstva z. delom direktorice in pisne zahteve po razrešitvi direktorice ni prikrivalo niti 60 od 77 zaposlenih. Za direktorico seje sicer postavila predsednica sveta Mateja Sirca, kije pripravljena odstopiti od funkcije, če bi tako zahteval zbor delavcev. Potem koje podpredsednica sveta Milka Kune prebrala sedem strani dolgo poročilo o ugotovljenih nepravilnosti, je direktorica sicer priznala, da so se med dovolj zamotanim in odgovornim delom prikradle tudi napake, vendar je zanjo najpomembneje, da so okrbovanci kljub vsem očitkom zadovoljni. Želela pa bi navedbo posamičnih oskrbovancev, za katere ni bilo dobro poskrbljeno. Zadnjo besedo pri razrešitvi bo imelo pristojno ministrstvo. Pomcmbo pa je, da bi se razmere čim prej izboljšale; razrešitve direktorice pa nikakor ne bi smeli občutiti oskrbovanci doma. Martin Koren r c 03 & o O O K) C Novi zamahi Društvu kmečkih in podeželskih žena predseduje po novem Tatjana Rudolf Večina članic Društva kmečkih in podeželskih žena Logatec se jc 17. januarja zvečer zbrala na občnem zboru pri Baronu v Dolnjem Logatcu. Najprej so pregledale delo v preteklem letu in ga ocenile za dokaj uspešno, saj so skoraj v celoti izvedle vse načrtovane aktivnosti. Dosedanja predsednica Marica Tršar, ki je društvo uspešno vodila celih 28 let, seje odločila, da vodenje društva preda novi predsednici, sama pa bo še naprej aktivno sodelovala v društvu. Ob tej priložnosti so članice društva med dvema kandidatkama izvolile Tatjano Rudolf iz Grčarcvca za novo predsednico društva. Za društveno blagajno pa bo odslej skrbela Mojca Cemprc, ki jc naloge prevzela od dosedanje blagajničarke Jane Mihcvc. Društvo je za leto 2004 sprejelo zanimiv program nalog: sodelovanje na Gregorjevem sejmu, predavanje na temo Prva pomoč pri nezgodah na kmetiji in v gospodijnstvu (bo že v ponedeljek, 15. marca, ob 9. uri v sejni sobi KGZ), ekskurzija v Belo krajino v soboto, 24. aprila, sodelovanje pri »živih jaslicah« v Postojnski jami, družabne prireditve (srečanja, pohodi, udeležba na prireditvah). Dobrodošle bodo tudi dodatne programske pobude članic. Vabilo velja vsem ženam s podeželja, da se pridružijo pri uresničevanju aktivnosti društva. Mojca Dolenc Med seboj Osip učencev glasbene šole? Starši zaskrbljeni za glasbeno prihodnost svojih otrok - Zakaj? Z uvedbo dcvetletke se je pokazalo, da so otroci izredno obremenjeni. Redni pouk učencev višjih razredov traja v povprečju sedem šolskih ur. Mnogi imajo še ure dodatnega pouka iz slovenskega jezika, matematike, biologije, Veselo šolo, različne delavnice... nato pisanje nalog in učenje. Otroci, ki imajo veselje in posluh za glasbo, obiskujejo še Glasbeno šolo. Tam imajo tedensko dve uri nauka 0 glasbi, dvakrat v tednu po pol ure pouka inštrumenta ter tedensko dve uri pouka z orkestrom. Doma pa morajo dnevno vaditi - na nižji stopnji vsaj 60, na višji pa 120 minut. In kakšen jc torej povprečen dan otroka? Vstajanje ob 7. uri (če stanuje blizu šole, sicer pa prej), nato pouk do 14.30. Ob 15. uri kosilo. Ob 15.30 pisanje nalog in učenje (v povprečju dve uri na dan), nato ob 17.30 pouk inštrumenta v Glasbeni šoli (60 min, če živi otrok blizu šole). In ob 18.30 vaja inštrumenta. Dan se zaključi z glasbo ob 19. uri. In tako vsak dan z večjimi ali manjšimi odstopanji. Seveda, smo ob tem starši zelo zaskrbljeni. Razmišljamo o tem, da otroka ne bi vpisali v Glasbeno šolo, saj bo pouk mogoč le v poznih urah?! Zanimivo je, da imamo v enem šolskem sistemu dve različici glasbenega Mladi logaški simfoniki pod vodstvom Matjaža Albrehta. Foto: J. Turk izobraževanja: v osnovni šoli kot redni pouk in izbirni predmet, nato pa še v Glasbeni šoli. Kaj ne bi tega mogli poenotiti? Namesto izbirnega predmeta »glasbena vzgoja« bi otroci pokazali spričevalo Glasbene šole in si s tem zmanjšali število ur pouka izbirnega predmeta! Zato se tudi mi strinjamo s pobudo Sveta staršev OŠ Toma Brejca iz Kamnika in podpiramo državljansko pobudo za Šolo po meri človeka, ki predlaga ukinitev tretjega izbirnega predmeta v zadnjem triletju devetletke, namesto tretjega izbirnega predmeta se učencem prizna udejstvovanje v eni izmed interesnih dejavnosti, razširitev ponudbe izbirnih predmetov na tiste dejavnosti, ki jih učenci na svojo željo ali na željo svojih staršev obiskujejo zunaj šole in potekajo organizirano in pod strokovnim vodstvom (obiskovanje Glasbene šole, jezikovnih tečajev, plesno-baletnih šol, tečajev iz računalništva, športnih dejavnosti, verouka ...) Taka rešitev pomeni korak v iskanju soglasja in ravnovesja med straši, pedagoškimi delavci in predstavniki šolskih oblasti. Nevenka Malavašič, predsednica sveta staršev Glasbene šole Logatec Izjava za javnost 7j2l Notranjsko! Predstavniki občinskih odborov Nove Slovenije Cerknica, Loška dolina. Bloke, Logatec, Vrhnika, Borovnica in regijskega odbora Nove Slovenije za Notranjsko nadaljujemo svoja prizadevanja ZA NOTRANJSKO. Glede na to, daje predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja te v parlamentarni proceduri, ugotavljamo: 1. Neutemeljeno in zavajajoče je govorjenje, da razvojne regije ne zarisujejo meje bodočih pokrajin. Predlog zakona sicer ne ureja vprašanja upravno-politične decentralizacije, ki naj bi jo prinesle pokrajine, vzpostavlja in krepi pa regionalne mehanizme za vzpostavljanje razvoja, ki jih bodo bodoče pokrajine še kako potrebovale. 2. Nesprejemljiva so vsa povezovanja z občinami onkraj Javornika do Sežane, Divače in Ilirske Bistrice, saj nas potiskajo v koprski bazen, s katerim nimamo nič skupnega. Oblikovanje Notranjske razvojne regije mora potekali v okviru občin ob porečju Ljubljanice. Občine Cerknica, Loška dolina. Bloke. Logatec, Vrhnika. Borovnica, Brezovica, Horjul s svojo soodvisnostjo, zgodovinsko vpetostjo, prometnimi tokovi in upravno naravnanostjo gravitirajo proti Ljubljani kot naravnemu centru. 3. Notranjska je zgodovinsko dokazala svojo upravičenost do zaključene celote m tudi danes izpolnjuje vse pogoje za uspešno regijo. Notranjski človek je bil vedno na prepihu zgodovine, predolgo izpostavljen italijanskemu vplivu, in posredno živimo še vedno v tej interesni sleri. Regijsko razvojno spogledovanje z občinami onkraj Javornika Notranjski ne prinaša ničesar dobrega. 4. Nesprejemljiv je vsiljen model in oblikovanje razvojne regije od Logatca. Cerknice. Blok. Loške doline. Postojne. Pivke. Ilirske Bistrice, Divače, Kozine. Sežane. Notranjsko vidimo Nolranjci v slovenskem prostoru kot življenjsko in gospodarsko ter politično skupnost, ki je življenjsko nevezana na svoj naravni center Ljubljano. 5. Župani in gospodarstveniki, ki Notranjsko potiskajo proti morju, so še kako odgovorni za svoje odločitve. O oblikovanju Notranjske regije so dolžni povprašati tudi občanke in občane. Regijski odbor N.Si Notranjske predsednik Frane Volek in Majda 7upan, poslanka IYZ. M • s Gospodarske diagonale Kakovost doseže tudi najzahtevnejšega kupca KLI Logatec je januarja razstavljal na pohištvenem sejmu IMM Koln 2004 Družba KLI Logatec je januarja letos ponovno razstavljala na največjem evropskem pohištvenem sejmu v Kolnu. Na sejmu, na katerem razstavljajo pohištvo proizvajalci s celega sveta, je udeležba zelo pomembna zaradi predstavitve novih izdelkov, vzpostavljanja kontaktov z znanimi in novimi partnerji zaradi primerjave izdelkov konkurenčnih tovarn. Predstavitev je pomembna tudi zaradi potrjevanja stabilnosti tovarne, saj veliko kupcem pomeni srečevanje svojega dobavitelja na sejmu poroštvo za zanesljivo tovarno. Na tako velikem sejmu je velikega pomena tudi pravilna lokacija razstavnega prostora. Skozi leta se nam je uspelo prebiti iz bolj obrobnih razstavnih prostorov na najboljše lokacije, med najboljše evropske proizvajalce, kot so: Tačke, Grabfeld, W6ssncr. Tako ugledna soseščina na sejmu pa zahteva najvišjo kvaliteto. Skupaj s slovenskimi proizvajalci jcdilniškega pohištva smo v soseščini najboljših evropskih proizvajalcev pohištva razstavili celoten program izdelkov. Med štirimi garniturami je bila v tujini premierno predstavljena GAMA. Odziv kupcev je bil dober in pohvalen, kar je prvi pogoj za uspešno prodajo. Največ obiskovalcev Garnitura GAMA na sejmu IMM Kiiln 2004. jc bilo z Nizozemske in Nemčije, čeprav so se zvrstili obiski kupcev tudi vse od Japonske do ZDA. Največje zanimanje obiskovalcev je veljalo pisarniškim stolom in stolom modernejših oblik; garnitura GAMA pa je bila zanimiva za skandinavske kupce. Na sejmu je bilo opaziti tudi vse večjo ponudbo stolov v kombinaciji s kovino in vezanim lesom; izrezitejše je tudi prehajanje iz. ploskovnega programa - beljeni stoli iz hrastovega lesa. Novosti na sejmu so bile tudi mize in stoli iz bukovega lesa z rdečim srcem (kern). Po oceni konkurence lahko iščemo naše prednosti v širokem programu, v možnosti zahtevnejše površinske obdelave, ki izhaja iz tradicije in znanja naših delavcev. S kvalitetnim izdelkom je še vedno moč najti kupca tudi na zahtevnem trgu. Še vedno pa je poleg iskanja novih kupcev najpomembnejše z dobro kvaliteto in servisom obdržati starega kupca. Thon Horzelenberg in Darko Bogataj Mm Sledi rimske ceste na Čevici Delavci zasebnega podjetja Gutnik iz Sinje Gorice so na Čevici pričeli obnavljati dotrajano vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Tako bodo zamenjali vse stare dotrajane cevi z novimi iz sodobnih plastičnih materialov, ki so zelo vzdržljivi, odporni in zdravju neškodljivi. Denar za obnovitvena dela bo prispevala logaška občina. Pri izkopu so dober meter pod zemljo naleteli na plast gramoza in kamenja, kar kaže, da je v rimskih časih potekala tod cesta iz Hrušice preko Longaticuma in Nauportusa do Aemonc. France Brus v** -v • Med izkopi do sledov rimske ceste. Foto: F. Brus Kulturni razgledi Za uspešnejše spopade z glasbenimi izzivi Pihalni orkester se je vendarle domogel do novih in prijaznih društvenih prostorov Minilo jc pol stoletja glasbene poti Pihalnega orkestra Logatec, ki se je oblikovala v prostorih Doma na Griču. Razvoj je šel prek vzponov in padcev pa spet navzgor do višav, ki jih orkester dosega dan danes, saj je vendar eden najboljših v Sloveniji, o čemer govorijo številna odličja, plakete in priznanja, ki jih prejemajo posamezniki, manjši sestavi (kvarteti, kvinteti) ali orkester kot celota. Volja, vztrajnost in požrtvovalnost godbenikov pa se ni kazala le v glasbenih prizadevanjih, pač pa tudi v nepopustljivem iskanju ugodnejših vadbenih prostorov, saj je Dom na Griču že zdavnaj zaostal za njihovimi potrebami in željami. In tako seje prizadevnost 70-članskega orkestra sredi februarja poplačala z otvoritvijo novih prostorov v stavbi Mavrice in bivšega Gradnika. Predsednik Albreht zadovoljno razkazuje nove prostore Pihalnega orkestra. Foto: D. Malavašič Sodelovanje s podjetjem Naklo, d.o.o., občino I .ogatec in njenim županom Janezom Nagodetom je obrodilo sad: 85 m2 velika dvorana za vaje, 12()nr površine za arhiv, skladišče, pisarno, prostor za sekeijske vaje in klubski prostor. Veselje članov orkestra, dirigenta Marjana Grdadolnika in predsednika Slavka Albrehta, ki so s kratko glasbeno slovesnostjo in nagovorom ob otvoritvi pozdravili krog domačih in prijateljev orkestra, je bilo neizmerno. Končno so dočakali prostore, v katere so sicer namenili kar nekaj sredstev, še več pa prostovoljnega dela; tu se bodo še bolj zbrano in uspešneje spopadali z novimi glasbenimi izzivi. NevMu Upodobitev nemirnega duha Primož Godina je v začetku januarja predstavil zgovoren dokumentarec o Andreju Žigonu-Aleluji Življenje Andreja Žigona-Aleluje se je ustavilo v preteklem poletju. Toda njegov nemirni duh še živi med nami: v knjigi, v ustanavljanju literarnega društva Zeleni oblaki in v filmu... Prav film je 9. januarja v Narodnem domu predstavil Primož Godina, čigar želja po pripravi dokumentarnega filma 0 življenjski poti pesnika, fotografa, dobrotnika... je tlela več let, saj je s kamero pogosto spremljal Andreja ob njegovih nastopih, organizaciji koncertov, izdaji koledarjev... ob iskanju pomoči za revne Malgaše, za prijatelje Pedra Opeke. In je odpotoval.. Foto: J. Turk In tako je drobec za drobcem nastajal filmski portret Andreja, v katerem teče odkrita pripoved o njegovem otroštvu, poeziji, poučevanju, iskanju smisla življenja... Prepleta se pripoved Andreja iz zadnjih tednov življenja z odlomki, starimi več let, s filmskimi zapisi njegovih nastopov, razmišljanj, obiskov pri dobrih ljudeh... Tako nam filmska pripoved prikaže podobo Andreja, polnega navdušenja nad življenjem in ustvarjanjem, pa tudi Andreja, prežetega z mirom, ki ga ovija melanholija, žalost, ob zavesti, da se njegova pot bliža koncu. NevMa ' Vabilo f pod Zelene oblake Literarno društvo Zeleni oblaki, ki bo nosilo ime po prvi pesniški zbirki Andreja Žigona, želi združevali vse, ki imate radi poezijo, prozo in dramatiko, tiste, ki sami ustvarjate, in tiste, ki radi berete, prisluhnete pesmim in na literarnih večerih uživate v pogovorih s pesniki in pisatelji, pa tudi tiste, ki se ubadate s fotografijo. Ustanovni zbor društva bo v petek, 26. marca, ob 19.00 v Knjižnici Logatec. Vsi, ki vas sodelovanje v društvu zanima, lahko pišete na e-mail antefažnaklo-logatec.si ali pokličete 031 844 522 (Branka). Društvo bo odprto za vse pobude in ustvarjalce vseh starosti. Pridružite se Zelenim oblakom Iniciativni odbor ulturni razgledi V viharju vojne in revolucije V krajevni knjižnici Rovte so 20. februarja predstavili knjigo »Rovte v viharju vojne in revolucije«. Knjiga zajema čas od začetka 20. stoletja, leta pred drugo svetovno vojno, začetek vojne, italijansko okupacijo in se nadaljuje skozi vso vojno; sklene pa se s povojnimi dogodki. Knjiga vsebuje tudi tabelarični pregled žrtev prve in druge svetovne vojne v Rovtah. Knjiga, ki je kronološki zapis dogodkov na Rovtarskcm, je izšla ob 10-letnici simbolnega pokopa in blagoslovitve spominske kapelice povojnim žrtvam komunističnega nasilja iz rovtarske fare in skuša ohranjati spomin za nove rodove. Knjiga je nastala po pričevanju in po zapiskih vaščanov Rovt, kakor so vojno sami doživeli, ali po pripovedovanju njihovih svojcev ter po dnevniških zapiskih. Gradivo je zbral in uredil Janko Maček, prilogo pa je uredil Jože Kočar. Svoje zapiske sta prispevala tudi Bogomir Modrijan in Janko Petkovšek iz Rovt. Gotovo pa posamezniki še vedno hranijo določene zapise, s katerimi bi lahko dodatno osvetlili še katero vojno ali povojno dogajanje. Razgovor z avtorjema je vodila Ivica Merlak, knjižničarka v Rovtah, glasbena gostja na klarinetu pa je bila Ajda Žižek. Predstavitve knjige sta se kot gosta udeležila tudi Justin Stanovnik, urednik Nove zaveze, ter državni poslanec SDS dr. France Cukjati. Knjiga je umirjen zapis dogajanj o vojnih in revolucijskih časih v Rovtah, podkrepljena s slikovnim gradivom - vsekakor vredna branja. A.Č. Sredi iskanja likovnega izraza Dominik Mahnič je 13. februarja razstavil svoja slikarska dela v Modri dvorani Knjižnice Logatec. V letu 1996 je razstavljal svoje »medvedke«, v letu 2001 pa je že imel svojo večjo samostojno razstavo v Logatcu. Dominik Mahnič seje že kot otrok preselil iz Postojne v Logatec. V osnovni šoli je že odkrival svojo likovno nadarjenost; udeležil se likovnega krožka pri Francu Muscu, nato seje seznanjal s ftguraliko v slikarski šoli Zmaga Modica. V letu 2002 je končal srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani kot grafični oblikovalec. Prav tega leta je uspešno opravil sprejemni izpit na Akademiji za likovno umetnost -smer slikarstvo. Ob spremni besedi Alenke Furlan in iz razgovora z avtorjem t"* ter ogleda njegovih slik je izzvenelo, da avtor še vedno išče 0Q svojo pot in še ni odločen, kakšno slikovno smer bo izbral. Razstavo je počastil tudi operni pevec Jože Oblak, ki CD je ob spremljavi Tine Švelc, študentke solopetja iz Cerknice, zapel skladbo Kamila Maska na Prešernovo besedilo »Pod oknom«, Gerlovičevo »Skupaj sva pod oknom stala« in r. Simonitijevo »Ko mislim nate«. Mlademu slikarju želimo uspešno slikarsko pot in uspešen konec študija. A.Č. Bozic v Beogradu Globoko doživetje božičnega miru v nekem drugem in vendar tudi našem svetu II. V popoldanskih urah smo se odpeljali z avtobusom na panoramski ogled mesta. Vodil nas je Martin Mihevc -Logatčan, ki je dolga leta služboval v Narodni banki Jugoslavije. Slišali smo veliko zanimivosti. V program je vključil obisk našega veleposlaništva, kjer nas je sprejel konzul Jožef Dajčman. Po kratkem nagovoru je z.adoncla iz naših grl pesem Sem pevec konzulu v slovo. Na trgu Nikole Pašića se je oko ustavilo ob napisu »Prešernova klet«, ki smo jo tudi obiskali. Vse, kar ima »klet« skupnega z našim velikanom poezije, je le ime. Glavna ulica Knez Mihajlova ponuja sprehajalcu veliko bleščave. Je ena redkih osvetljenih ulic, na kateri je zgoščena vsa svetovna trgovinska ponudba, ki v tem času kaj pomeni. Predvolilna kampanja pa je bila v teh dneh na višku. Na »Štefanovo«, ko Slovenci praznujemo tudi Dan samostojnosti, smo dopoldanski čas izkoristili vsak po svoje. Obiska tržnice priložnostni obiskovalec ne bi smel zamuditi. V urejenem neredu si lahko kupiš tako rekoč vse... Popoldne smo imeli zadnji nastop v cerkvi našega gostitelja. Sv. maša za domovino je bila namenjena katoliškim Slovencem, živečim v Beogradu. Zaradi obolelosti nadškofa Hočevarja je mašo daroval Anton Roje, somaševala pa sta pater Pust in msgr. Jože Hauptman. Pred začetkom maše pa smo se srečali še z eno realnostjo Beograda. Mnogi Slovenci, ki so se bili namenili k maši, so po mobilni telefoniji prosili, če lahko počakamo z. začetkom, ker so obtičali v prometu. Čakalni čas smo v veliko zadovoljstvo prisotnih zapolnili s petjem slovenskih pesmi. Najbrž ne bo pretirano, če zapišem, da je bil zadnji nastop najgloblje doživetje naše prisotnosti v božičnih praznikih v tem vznemirljivem in kontrastnem svetu. Materin jezik in domača pesem so naredili svoje. V skupnem srečanju po maši se je v marsikaterem očesu zasvetila solza. Pozdravila nas je Anica Sabo, predsednica društva »Sava«, kjer se Slovenci, živeči na tem delu nemirnega Balkana z različnimi aktivnostmi upirajo inkulturizaciji. Nekdo je zaigral na »frajtonerico«, in pesem je odmevala vse do našega odhoda. Neumorni in izjemni človek naš gostitelj Jože Hauptman - je poskrbel za vse. Pozabil ni niti županov obeh občin, od koder prihajamo pevci. Priložnostna darila ob izbranih besedah so govorila, da je imelo naše druženje posebno vrednost. Poslovili smo se od prijaznih kuharic, ki so tudi pridno skrbele za nas, od rojakov, ki hrepenijo po domovini, in se v večernih urah odpeljali »domačim praznikom« naproti. Metoda Gradišek vabijo k dopisovanju! ogaške.... Kulturni razgledi Ravno v svojem kraju ni bil prerok »Sedaj sem prosi. Zapustil sem včerajšnji dan Z bisago na rami.« Andrej Žigon, Zeleni oblaki V Modri dvorani Knjižnice Logatec jc bila 4. februarja številnemu poslušalstvu predstavljena knjiga Božidarja Magajne »Andrej Žigon - ALELUJA«. Predstavitev je s pesmijo opremil kvintet Pomladni odmev pod umetniškim vodstvom Janeza Nagodcta. Gosta večera sta bila avtor knjige Božidar Magajna in direktor založbe Družina dr. Janez Ciril. Oba sla osvetlila vsak s svoje strani zadnje dejanje Andrejevega življenja. (y owavsx/> suffi'a/a'fmz/fr Preprosto Andrejevo načrtovanje dobrodelnih prireditev. Številno poslušalstvo je zavzeto prisluhnilo humornemu, iskrivemu pripovedovanju Božidarja Magajne. ko je opisoval štirimesečno bivanje in delovanje Andreja Žigona v Žužemberku razpeto med evforijo in depresijo. Koliko drobcev je natresel ta pripovedovalec, koliko dobrih misli je nanizal in kako spoštljivo je predstavil Andreja. Čeprav je bila predstavitev namenjena knjigi, se je vse sukalo okrog nevsakdanjih ravnanj in z ljubeznijo do bližnjih prežetega misijonarja revnih na Madagaskarju, Andreja Žigona. Bodi, da je beseda tekla o Andrejevih pesmih, bodi o njegovi neuničljivi zavzetosti za zbiranje sredstev v pomoč Slovenski vasi na Madagaskarju. In kaj sta z avtorjem knjige doživela, kaj izvedela od ljudi med zbiranjem darov v onem, med vojno tako preskušenem kraju. O knjigi ter o dobrotniku je govoril tudi dr. Janez Gril. direktor Družine, založnice knjige 0 Andreju . Dejal je, daje smrt zavrla, ne pa ustavila priprav na izdajo Žigonovih pesmi. Izkupiček obeh tako predstavljene knjige kot bodoče izdaje pesmi bo namenjen ubogim na Madagaskarju, katerim je bil posvečen dobršen del življenja pokojnega Andreja Žigona. Ravnateljica knjižnice Alenka Furlan je naznanila, da publicist Peter Kolšek pirpravlja ponatis obeh pesniških zbirk Zeleni oblaki in Krt v sedlu. Zahvalila seje Primožu Godinu za 9. januarja predstavljeni film o življenju in delu Andreja Žigona. Ustanavlja se klub Zeleni oblaki, ki bo spodbujal pesništvo in fotografiranje, obe Andrejevi osrednji dejavnosti, ki sta prcsnavljala njegovo življenje, dokler se ni preselil tja, kjer že živi svojo Alelujo, potem koje za svojo pravo, trdno in katoliško večnost tudi izgorel. V podnaslovu knjige o Andreju piše: »Srečanje s prerokom našega časa«. V Logatcu bi lahko rekli, da ga nismo vselej tako srečevali - skladno pač s svetopisemskim sporočilom, da ni nihče prerok v domačem kraju. In resnično, več odziva in uspeha je žel drugod, zlasti še v Žužemberku. Tam je ob pomoči Božidarja Magajne, očeta sedmih otrok, zbral za svoj življenjski likof 4000 evrov za Baragov dom na Madagaskarju. Pa tudi zanimanje za filmsko upodobitev, ki jo je pripravil Logatčan Primož Godina, je v Žužemberku živo odmevno. Gostiša in Čuk ioa-1-m--- Kamenček v — mozaiku zadovoljstva Vodstvo Doma upokojencev Jožeta Primožiča-Miklavčiča iz. Idrije je povabilo Moški zbor in folklorno skupino iz llotedršice, da so se v februarju, mesecu kulture, predstavli varovancem tega doma Tako so hotenjski kulturniki v sredo, 19. februarja, zvečer nastopili v obeh domovih v Idriji. Pevci so pripravili bogat program narodnih in ponarodelih pesmi, plesalci pa so zaplesali venček kmečkih plesov in doživeli prisrčen odziv varovancev. Ob koncu »uradnega« programa pa so prepevali in zaplesali skupaj še z varovanci. Nastopajoče je po nastopu ganila pozornost poslušalcev in beseda zahvale, zato so obljubili oskrbovancem, da jih še kdaj obiščejo. Ilotenjci v plesni zanosu. Nastopajoči so se kasneje zadržali v pomenku s terapevtkama, ki sta predstavili življenje v obeh domovih. Poseben vtis je zapustila terapevtka-soeialna delavka, ki kljub temu da je skoraj popolnoma slepa, vodi pogovorne skupine in glasbene delavnice za varovanec. Čutiti je bilo namreč moč. kako s svojo pozitivno energijo bogati duhovno življenje varovancev v obeh idrijskih domovih. Domov so se pevci in plesalci vračali z lepimi vtisi in občutki zadovoljstva, da so lahko dodali kamenček v mozaik jeseni življenja svojih gostiteljev. Mojca Dolenc M > rt I I Kulturni razgledi Nikoli ne iščem pesmi - te najdejo mene Pisalo piše samo, sam ne vem zakaj, pisalo piše samo, srce mu je čuvaj,... (M.Šimac) Februarje mesec, ko nam je kultura bliže kot sicer med letom; slavimo kulturni praznik -Prešernov dan. Na Medvedjem Brdu smo ga počastili s prireditvijo v gasilskem domu. Slovesnost je začel pevski zbor Rožmarin z Zdravljico. Po himni so se zvrstili recitatorji, mešani pevski zbor ter instrumentalisti. Malčki iz POŠ Rovtarske Žibrše so občinstvo nagovorili s prepletom pesmi, plesa in recitacij. Posebno pozornost pa vsakokrat, ko zaigrata na citre, zbudita Ana in Maruša P i š I j ar. Poseben gost prireditve je bil mladi pesnik Miha Šimac. S svojo poezijo se nas je dotaknil. Ne samo tistih, ki so ga poznali že od prej, tudi tistih, ki smo ga doživljali prvič. Miha Šimac je študent zgodovine in teologije, doma iz Vrbe na Gorenjskem. Je preprost in resničen in neponovljiv. Čustven in nežen kot mimoza, poet narave, iskalec zvezd, nemirni popotnik skozi čas, zapisovalec sanj. Njegova pesem je trepet duše in vzklik ljubezni. Biti pesnik mu pomeni iskati in potovati. Miha hodi po poti muz pokončno in odločno. Njegove pesmi so iskalke večnih življenjskih motivov. Vsi so s svojimi nastopi navdušili poslušalce in jim pripravili prijetne trenutke, ki jim prav pogosto niso tako blizu. Skratka, prireditev, s katero smo lepo počastili kulturni praznik; trte utegnejo bogato obroditi. A. Žakelj V dobro uglašeni družbi Februar, mesec kulture, so v Rovtah zaznamovali praznično, kot se spodobi. Na odru Doma krajanov seje skozi mesec zvrstilo več glasbenih in gledaliških predstav. Med zadnjimi so se 26. februarja predstavili učenci OŠ Rovte, ki obiskujejo tudi glasbeno šolo. Poslušalci v dvorani smo se za dobro uro in pol prepustili zvokom različnih instrumentov in slišali igrati nekaj zares obetajočih mladih glasbenikov. Med nastopajočimi so bili tudi nekateri, ki so se v preteklih dneh udeležili regijskih in državnih tekmovanj mladih glasbenikov: citrarka Polona Lazar, ki je na državnem tekmovanju slovenskih citrarjev prejela priznanje, oboist Miha Arhar, ki je na regijskem tekmovanju prejel zlato priznanje. Komorni orkester godali in pihal. Nato je zaigrala še skupina godal in pihal pod vodstvom Janeza Trcvna. Nastope mladih glasbenikov sta povezovali Nina Rupnik in Špela Modrijan, ki sta se zahvalili mentorjem nastopajočih za potrpežljivo in uspešno delo ter jim izročili šopek. Večerje zaključil harmonikarski orkester pod vodstvom Primoža Malavašiča, kije zaigral dve živahni skladbi. Preživeli smo zares lep večer - v dobri in uglašeni družbi. Mihaela (iostiša Duhovni odsevi Plemenito poslanstvo tudi med odraslimi skavti Končno! Po številnih dogovorih smo sc tudi logaški odrasli skavti odpravili na I. zimovanje bratovščine. Prvo soboto v februarju smo se kljub meglenemu in rahlo deževnemu dopoldnevu namenili proti Vrhu Svetih Treh Kraljev. Po prihodu na »prezimovališče« smo najprej raziskali hišo in poiskali prostor za duhovno misel, ki jo je pripravil naš asistent župnik Janez Komparc. Iz Svetega pisma smo spoznavali zgodbe o Savlu, ki je postal Pavel, o Simonu, ki je postal Peter... in zgodbo o Ruti, ki nas je spremljala oba dneva našega srečanja. Po duhovnem uvodu smo sc razdelili v skupine. Vsaka je izžrebala spisek nalog, ki jih bo opravila v teh dneh: priprava obedov, budnice, jutranja telovadba... Pa smo začeli kar s pripravo kosila. Po obedu pa smo se lotili prvih dejavnosti skavtske veščine v vozlanju. Nato pa še poznopopoldanski sprehod v Tudi skavti smejo hiti utrujeni. Foto: D. Malavašič naravo z opazovanjem sledi. Zvečer smo se prijetno utrujeni vrnili s svojega »stezosledstva« in povečerjali. Nato pa s klanovei, ki so prišli na obisk, preživeli vrhunec zimovanja z izbiro skavtskih imen in s krstom. Vsak izmed članov bratovščine si je nato izbral žival, ki jo želi imeti v svojem imenu, opravil določeno nalogo in s tem potrdil svoje ime in svoje poslanstvo v skavtstvu. Veselje je trajalo pozno v noč. Naslednje - nedeljsko - jutro smo začeli z jutranjo telovadbo, nadalejvali z obilnim zajtrkom in se pripravili na sv. mašo, ki smo jo imeli v cerkvi Svetih treh kraljev z. domačimi farani. Po sv. maši smo pripravili kosilo, po njem pa zaključek srečanja Naše prvo zimovanje nam bo ostalo v lepem spominu ob spoznanju, da ima vsak človek določeno poslanstvo, da ga Bog pošilja na daljše in krajše poti in postaje življenja z. različnimi nalogami, ki jih bolj ali manj uspešno opravlja. Domov pa smo se vrnili tudi z lepimi vtisi Vrha Sv. Treh Kraljev, ki je tako blizu našega Logatca, pa vendar mnogokomu sila odmaknjen. Morda smo v tem sodobnem času resnično vse preveč zazrti v središča s trgovinami... Pa je kar prav, da si vzamemo čas za naravo, duhovnost, skavtstvo. D. - Iznajdljivi panter Športni kalejdoskop Prek zasneženega in zamegljenega Čavna Petindvajset logaških planincev se je tudi letos udeležilo tradicionalnega zimskega pohoda na Čaven v organizaciji Planinskega društva iz Ajdovščine. Planinci so se 8. februarja pod vodstvom Jerneja Rusa odpeljali s posebnim avtobusom do Predmeje skoz zasneženo in zamcgleno krajino. ()d Predmeje so se planinsko opremljeni vzpenjali po poledeneli gozdni poti proti zasneženemu in zameglenemu Čavnu. Po dobri uri hoda so dospeli do Koče Antona Bavčcrja na Čavnu (1242 m). V koči in krog nje je bilo vse polno planincev; bilo pa je toliko časa za vpis pohoda, za malico in klepet z znanci in prijatelji. Ob enajstih so nadaljevali pot proti 45 minut oddaljenemu Kuclju (1237 m), zavitemu v meglo. Pohod je šel naprej proti Vrtovinu. Spotoma so si planinci ogledali mogočno rimsko utrdbo in se ustavili pri cerkvici sv. Pavla (520 m). Malo pod trdnjavo so si ogledali še presenetljivo ohranjen vodnjak. Sredi popoldneva so dospeli v Vrtovin. Ustavili so se pri vinogradniku in kletarju Jožku Kandusu, ki jim je pripravil joto s klobaso, kar so poplaknili z domačim vinom. Po okusnem obedu se je oglasila tudi pesem, kot se za kulturni praznik spodobi tudi Zdravljica. Pesem se je kasneje preselila še v avtobus, s katerim so se skoraj prehitro odpeljali proti Logatcu. Bilo je lepo. A izlet bo treba ponoviti, morda iz Vrtovina proti Čavnu; ob prijaznejšem vremenu, seveda, ko bo tudi kaj razgleda. Marinka Troje aforizmov Tišina ubija; joj, koliko žrtev je že na ta račun! Kako naj se streznim, ko pa nisem pijan? Kam prideš po službi? - Če bo zdravje, v penzijon. Lep športni uspeh logaških invalidov Na pustno soboto, 21. februerja, je Društvo invalidov Vrhnika organiziralo v Močilniku meddruštveno tekmovanje v pikadu, ki se gaje udeležilo 64 moških in 60 žensk iz. 21 društev iz vse Slovenije. Če vas te zadenejo s pikadom'/! Od desne: zmagovalka Kristina Meze, ob njej podprvakinja Marinka Dehevec. Foto: F. Brus Logaško društvo je nastopilo v obeh konkurencah. Z mirno roko, dobrim pogledom in odličnimi zadetki sta Kristina Meze in Marinka Debevcc med 60 tekmovalkami zasedli drugo mesto. Vsi zmagovalci pa so prejeli praktična darila. Vse priznanje gre vrhniškemu društvu za odlično organizacijo tekmovanja in članom društev delovnih invalidov Slovenije, ki so se po tekmovanju udeležili skupnega veselega pustnega rajanja ob godcu Janezu iz Zaplane z glasbo za vsak okus. France Brus Iz sveta mladih Počitniško veselje na snegu Otroci v Rovtah so letos že drugič preživeli zimske počitnice na snegu. Že lani je domače Športno društvo Kovk organiziralo smučarski tečaj za predšolske in šolske otroke; najmlajši so se naučili osnov, starejši pa so svoje smučarsko znanje poglobili. Zelo veliko zanimanje je bilo pri otrocih in starših. Letos so športniki spet poprijeli za delo in kljub začetnemu pomanjkanju snega pripravili vse, da so otroke naučili novih veščin smučanja. Prijazni, nadobudni fantje so se od torka do petka spuščali po hribu in vzpodbujali bodoče smučarske ase. Ob koncu pa jih je nagradilo tudi vreme z novo snežno odejo, ki je terjala zadnja dva dneva precej dela z urejanem proge. Na sklepnem tekmovanju so bili vsi zmagovalci. Vsi drugačni-vsi zmagovalci! Z dobro voljo marsikaj uspe. Tako je uspelo tudi mladim v Rovtah, ki si za pogum, dobro voljo in organizacijo zaslužijo pohvalo. Otroke so spodbudili k prijetnemu zimskemu športu, staršem pa olajašali učne ure z našimi vseznalčki. Upamo, da se naslednje leto spet vidimo. Starši zadovoljnjih mladih smučarjev Čestitke Albinu Čuku ob njegovi 70-letnici Skrbni in prizadevni kronist kulturnega, starožitnega in gospodarskega dogajanja, dopisnik Logaških in prvi urednik Logaških novic Albin Čuk-Bine, inž. varstva pri delu v pokoju, je 1. marca naštel svojih 70 let. Žlahtno obletnico je proslavil v družbi s svojimi najdražjimi, sorodniki in prijatelji. Uredništvo Logaških kliče Binetu mnoga zdrava leta, zvesta tudi peresu! še na Ples najmlajših Oder Narodnega doma v Logatcu je zadnji četrtek februarja odmeval od poskočnih viž in veselih korakov otroških plesalcev. Predstavile so se folklorne skupine iz OŠ »8 talcev« Logatec pod mentorstvom Fani Šega in iz Miklavževega vrtca pod mentorstvom Bože Simšič in Brede Maček obe iz Logataca, iz vrhniškega Vrtca enota Log pod vodstvom Nataše Kogovšck in enota Barjanček pod vodstvom Nuške Pišek, iz KUD Drenov Grič-Lesno Brdo pod mentorstvom Sonje Koprivec, iz KUD Oton Župančič iz Sorc pri Medvodah pod mentorstvom Alenke Perme in dveh mlajše pod mentorstvom Damjana Lohka in starejše pod mentorstvom Kdvarda Zoreta, in iz skupine KD Rožmarin - Vnanje Gorice. Foto: D. Malavašič To bodo še plesali! V osmih skupinah seje več kot sto nastopajočih otrok odzvalo povabilu na srečanje otroških folklornih skupin Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Logatec. Plesalci so polni dvorani prikazali različne splete pastirskih, notranjskih, gorenjskih in drugih slovenskih plesov ter zaigrali na nunlce, frajtonarieo, ribežen... Njihovo poustvarjanje slovenskega folklornega izročila je s prijetnim napovedovanjem predstavljala Maruša Mele. Nastope pa je še posebno pozorno ocenjevala in spremljala strokovna sodelavka Javnega sklada za kulturo Metka Knific, ki se je ob koncu prireditve s številnimi napotki in nasveti pogovorila z. mentorji skupin. V nekaj dneh bo strokovna sodelavka izbrala tudi najboljšo skupino, ki se bo predstavila na medobmočnem srečanju otroških folklornih skupin aprila v Ribnici. NevMa Vabilo k Postnemu koncertu MeP/, ADORAMUS vabi na Postni koncert v nedeljo, 28. marca, ob 19. uri v farno cerkev sv. Nikolaja v Logatcu. Po enoletnem premoru se bo zbor predstavil z novim dirigentom Tadejem Sadarjem iz Ljubljane. V gosteh bo pel zbor Minorcs ad maiorem iz, Ljubljane, ki ga tudi vodi omenjeni dirigent. Zbora bosta izvedla Bruclmerjevo mašo za Veliki četrtek in 8-glasni (lallllSOV motet. Krstno bodo izvedli tudi zborovodjevo noviteto Pasijon po Mateju. Na sporedu bo še nekaj postnih skladb slovenskih in tujih skladateljev. KI) Adoramus Iz sveta mladih Med najmlajšimi literati Za 4. srečanje najmlajših literatov naše občine je prispelo kar 150 besedil Ob začetku šolskega leta je Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti razpisala 4. literarni natečaj za najmlajše pisce. Učenci vseh treh osnovnih šol logaške občine so razmišljali ob naslovu: Kaj bi, če bi..., ki ga je izbrala strokovna sodelavka, literarna selektorica Katarina Istcnič Rudolf. Priznanja nadebudnim literatom. Foto: D. Malavašič Črke Črke smo vstale in se v abecedo zbrale, da bi se spoznale. Tam smo se zelo tiščale. zato smo vse zbežale in tako v besedah smo pristale. Jošt Brenčič l.r. OŠRovte Bom, kar sem Ne maram reči bi. Ne maram reči če. Rada pa imam kaj. Torej ne pravim bi, če hi. Rekla bom le kaj. Kaj pa je kaj? Kaj ni nič. Zato dodala bom še bom. Kaj bom. ko bom? Kdaj pa sploh bom? Zdaj bom! Kaj bom? Bom to, kar sem. Sara Kern, 8.K OŠ S talcev V več kot 150 besedilih - v pesmih, zgodbah, gledaliških spisih - so učenci pisali o tem, kako bi bilo, če bi bili črka, krokodilov zobozdravnik, ptica, veter, vesoljec, kača, možganska celica... Kar težko delo za selektorico, ki je ob koncu natečaja izbrala dvajset najboljših prispevkov in dejala: »Seveda, mi je bilo branje v svojevrsten užitek. Merilo, da sta neka pesem ali spis dobra, mije predstavljala izvirna ideja in izpeljava. Običajno je tako, da nas zanimivo besedilo miselno bodisi čustveno »premakne«, skratka, ne pusti nas neobčutljive - nasprotno. Čestitke veljajo v prvi vrsti izbranim avtorjem in avtoricam, in ne nazadnje, vašim vodičem - učiteljicam, mentoricam in staršem.« Logaški, najmlajši pisci, ki so na literarnem sreeanju ob kulturnem prazniku prejeli priznanja, knjižne nagrade in zbornik izbranih besedil, so: Jošt Brenčič, l.r., OŠ Rovte, Lori Jurca, 2. r., OŠ Rovte, Miha Šimenc, 2. r., OŠ Rovte, Anja Filipič, 3. r., OŠ Tabor, Sonja Arhar, 3. r. OŠ Rovte, Matic Demšar, 3. r., OŠ Tabor, Boštjan Moljk, 4. r., OŠ »8 talcev«, Jaka Logar, 4.r., OŠ Rovte, Nastja Čuden, 4. r., OŠ Tabor, Petra Bajec, 5. r., OŠ »8 talcev«, Anja Kogovšek, 5. r., OŠ Rovte. Mirjam Treven, 7. r./9, OŠ »8 talcev«, Andreja Sajovic, 7. r./9, OŠ Tabor, Polona Lazar, 7. r./9, OŠ Rovte, Tjaša Osolnik, 7. r./ 9, OŠ »8 talcev«, Tomaž Treven, 7. r., OŠ »8 talcev«, Nina Ivlavžar, 8. r., OŠ Tabor, Jože Treven, 8. r., OŠ Rovte, Sara Kern, 8. r., OŠ »8 talcev«, Matevž Rupnik, 8. r., OŠ »8 talcev«. Njihova dela so v literarnem popoldnevu 10. februarja v Krajevni knjižnici Rovte predstavili člani gledališke skupine OŠ Rovte pod mentorstvom Ljudmile Treven, z glasbo violin, violončela in flavt pa so popoldne obogatili nadarjeni glasbeniki Glasbene šole Logatec - učenci OŠ Rovte. NevMa V pričakovanju novega Maja 1894 je Deželni šolski svet dovolil zasilno šolo na Vrhu. S tem seje začel redni pouk. Od tedaj (razen z nekaj kratkimi izjemami) pouk na Vrhu teče. Nekdaj v »mežnariji«, zadnjih petdeset let v šolski stavbi, ki je hkrati tudi središče dogajanja na Vrhu. Nekdaj je bilo tu povečini kmečko prebivalstvo, v zadnjih letih pa se domačini vse bolj izobražujejo in zaposlujejo zunaj domačega kraja; večinoma v bližjih mestih. Kljub številčnim družinam pa število otrok, ki obiskujejo šolo na Vrhu, upada. Ker šola posoja svoje prostore aktivnemu ŠKD Vrh in še kaki dejavnosti, je želja, da šola obstane velika. To je pokazala tudi polna telovadnica domačinov na zborovanju 3. februarja. Med zborovalci so bili tudi predsednik KS Vrh Rafko Krvina, ravnatelj OŠ Rovte Mitja Turk, vodja šole na Vrhu Barbara Soko in župan občine Logatec Janez Nagode. Predsednik KS je na kratko predstavil pomen šole na Vrhu in pripadnost kraju. Ravnatelj šole je govoril o možnosti organiziranja jutranjega varstva in podaljšanega bivanja na podružnični šoli. Vodja podružnice je poudarila pomen pouka v kombiniranih oddelkih in prednosti podružnične šole. Starši so izrazili svoje želje, da pouk na podružnični šoli ostane, pa tudi željo po jutranjem in popoldanskem varstvu otrok. Po pogovoru in zagotovilih sodeč, se v prihodnje še ni bati prenehanja pouka na podružnici. V zadnjem delu srečanja je spregovoril župan in predstavil načrte za letos v KS Vrh. Ob obletnici šole gre po njegovih besedah pričakovati novo streho in okna, vrtino za vodo in dokončanje asfaltiranja ceste na Hlevišah. Nato seje pogovor vrtel okrog asfaltiranja cest in vrtoglavih številk, kolikor naj bi stala predvidena dela. Večer se je zaključil v pričakovanju novega. Da bi temu le res bilo tako! G. M. Ne nazadnje Vabljeni na GREGORJEV SEMENJ v Logatcu od 12. do 14. marca Petek. 12. marca, ob 19. uri v Narodnem domu Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž osrednje Slovenije. Organizira Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sobota. 13. marca - na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja • Ob 10. uri Plesno glasbeni nastop Pihalnega orkestra Logatec in Mažoretne skupine, pozdrav župana Janeza Nagodeta,/»/W.vtavi< p 3 i -i o O to ZAHVALA Umrla je naša draga mama UMMM Terzija Brenčič, roj. Hribljan Ob njeni smrti se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, in vsem, kiste jo pospremili na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, organizaciji ZZB za poslovilne besede, pevkam in pevcem za ubrano petje in pogrebnemu zavodu Menard za organizacijo pogreba. Žalujoči otroci: Zinka, Helena, Silvo in Zmago z. družinami ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta Draga Arharja, st. se želimo zahvaliti osebju Zdravstvenega doma Logatec, še posebno medicinski sestri Saši Ivančič in prof. Kebrovi iz Kliničnega centra v Ljubljani za dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem osebnim prijateljem in znancem, sorodnikom in sosedom in vsem, ki ste prišli k njegovemu zadnjemu slovesu vsi njegovi Ne nazadnje ZAHVALA V 90. letuje Bog poklical k sebi našo drago mamo, babico in prababico Julijano Jcrina, roj. Mihcvc Zahvaljujemo sc sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem Mercatorja in Zavarovalnice Triglav za spremstvo na njeni zadnji poti, za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste darovali za sv. maše za pokojno in ob njej molili. Najlepša hvala osebju Zdravstvenega doma za večkratno pomoč. Iskreno se zahvaljujemo tudi g. župniku Janezu Komparetu za obiske na domu ter za pogrebni in mašni obred. Hvala tudi zazaigrano tišino, pevcem za zapete pesmi in zavodu Menard za pogrebne storitve. Vsi njeni ZAHVALA V 79. letu seje za vedno poslovila od nas naša draga mama, stara mama, prababica in tašča Marija Istenič, roj. Petrič Laze 62 Zahvaljujemo sc sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter za pospremitev na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Skvarči in dr. Modic-Likarjcvi za večletno zdravljenje, enako tudi osebju Zdravstvenega doma Logatec. Zahvaljujemo sc predstavnici KS Laze Vandi Lavrič za lepe poslovilne besede, DU Logatec, Dl Logatec ter organizaciji ZZB Logatec. Lepa hvala tudi g. župniku Francu Kaduncu iz Planine za obiske na domu ter za pogrebni in mašni obred. Hvala tudi pevcem iz Logatca za lepo zapete pesmi in trobentarju za žalne melodije ter podjetju Menard za pogrebne storitve. Ohranili jo bomo v lepem spominu; saj kogar rad imaš, ne umre nikoli, le daleč je. Hčerka Marija z možem Tonetom, vnuk Primož in vnukinja Barbara z družino Bralci pišejo Pot nastajanaja zavoda je kot reka ... Razmišljanja direktorice Doma starejših V februarju so minila tri leta, odkar so prvi štirje stanovalci preživeli svojo prvo noč v Domu. Ne bom pozabila njihovih pogledov, ki so razkrivali strah, negotovost, tesnobo pa tudi pričakovanja le kako bodo za nas poskrbeli v tej lepi, veliki, a nam tako tuji hiši? Od vsega začetka sem si zatrdno obljubila, da si bom kot direktorica prizadevala, da bo skrb za oskrbovance glavno vodilo našega dela. Vsako poslanstvo pa temelji na vrednotah; potrebno pa seje soočiti z njimi in jih ponotranjiti. Zaposleni smo skupaj s stanovalci stopali v vzajemen proces, kjer nas je čakalo trdo delo, polno pasti in preizkušenj. Skupaj smo se veselili zadovoljstva stanovalcev in svojcev, odzivali smo se na njihove želje, kritike in pobude, naravnavali smo se na naše »uporabnike« in se trudili biti v »njihovi službi«. Naš uspeh je bil, ko so se stanovalci brez, strahu oglašali na tedenskih zborih stanovalcev in sc brez zadržkov pritožili, zaposleni pa smo pritožbe slišali, jih vzeli resno in jih upoštevali. Znali smo prisluhniti tudi svojcem in najti »skupni jezik« v prid stanovalca. Tako je raslo naše skupno zaupanje, ki je temelj dobrega počutja in daje domu Domu pečat domačnosti. Menim, da smo bili na tej poti uspešni, da je bil naš stanovalec deležen ustrezne strokovne obravnave in vsestranske pomoči, in to zadovoljni stanovalci tudi potrjujejo. V treh letih delovanja Doma so nas zaposlene čakale številne preizkušnje, ob katerih seje bilo treba odločiti, da Logatec v Grapovčniku o prehojeni poti bom odgovoren za svoje delo, da želim soustvarjati življenje v našem domu in da želim biti del tega zavoda, kjer je moje delo vidno, vredno in sem nanj lahko ponosen. Kot direktorica sem usmerjala ta proces, odločitev pa je bila prepuščena vsakemu zaposlenemu posebej. S posebno preizkušnjo smo se se soočali ob prvem izrednem nadzoru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v letu 2001. Nadzor je bil opravljen na osnovi anonimnih pisem in se je končal s pozitivno oceno našega strokovnega dela. Sledil je nato izredni nadzor Ministrstva (tudi na osnovi anonimnih pisem in klicev) oktobra 2003 in je naložil naloge Svetu doma. Strokovnemu svetu in meni. Skupaj s Strokovnim svetom sem se lotila odpravljanja nepravilnosti in pomanjkljivosti; nezakonitosti nadzor ni ugotovil! Naloge smo že v celoti opravili. Seja sveta zavoda, kjer bo poročal o opravljenih nalogah, bo (je bila - op. uredništva) konec februarja. Do tedaj naj bi Svet zavoda presodil, ali sem kot direktorica še primerna za nadaljnje vodenje našega zavoda. Poročilo o izvedenih ukrepih bo poslano na Ministrstvo do 15. marca. Pretekli dogodki so me kot direktorico prepričali, da kadar je voda kalna, vedno obstaja možnost, da se zbistri. Evgenija Pupis direktorica Doma starejših Logatec Ne nazadnje Bralci pišejo Do demokratičnosti občinske politike še dolga pot Odgovor gospoda Rudolfa na članek, ki sem ga objavila v Logaških decembra lani, me ne preseneča, prej potrjuje, da je ob takšni koaliciji do demokratičnosti logaške občinske politike še dolga pot. V svojem odgovoru ste vodilni iz SLS spregovorili odkrito, na kakšen način želite nadaljevati pot do zastavljenih ciljev. Vaša koalicija seje in se ustvarja po meri državne koalicije, in v tem času ste prevzeli model in obnašanje koalicije na državni ravni, saj ste s samovoljo in arogantnostjo njen sestavni del od leta 1996. Prebivalci Logatca pa želijo prostorski in gospodarski razvoj kraja zaradi ostvaritve kvalitetnejšega življenja. Vendar se vsi pomembni projekti, na primer, v KS Naklo, odmikajo realizaciji iz leta v leto. Podobno se dogaja v drugih krajevnih skupnostih. Proračun je dokument, ki kaže na kvaliteto dela koalicije. Vanj vstavljate vse, čeprav že vnaprej veste, katerih postavk ne bo mogoče realizirati, saj jih realizirate zgolj po svoji presoji, potem pa je opozicija kriva za tiste, ki niso realizirane. V resnici pa na tak način izničite prioritetno listo. Opozicija ima možnost in pravico predlagati, odločate pa vi (primer: Knjižnica v Rovtah - v proračunski postavki je niste potrdili, ker je to predlagala opozicija, dva meseca kasneje pa ste prišli z rešitvijo problema, ker ste ugotovili, da ste šli predaleč). Pa vendar, čeprav vam opozicija nasprotuje, je predlagano rešitev potrdila, ker je menila, daje nujno potrebna. Proračun, usklajen v koaliciji, predlaga župan; dobre rešitve pa niso tiste, ki jih je treba menjavati dva meseca po sprejetju proračuna. Kako ravnate s sredstvi, o katerih sami odločate, saj mnenja opozicije ne upoštevate, in jo raje diskvalificirate, pa ste sami pojasnili v svojem odgovoru, ko ste dejali: »predvsem pa je treba izvajanje proračuna kreirati v smislu ne prevelikega zadolževanja oziroma prestavljanja odhodka v naslednji proračun...«. Tako priznavate ravno tisto, kar nam očitate kot nepoznavanje. Vi pa prenašate obveznosti v naslednji proračun; z nerealnim proračunom vnašate v proračun postavke »za vsakega nekaj«, vendar je realizacija odraz sredstev. Spremembo s 3- na 5-člansko Komisijo za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ste bili pripravljeni predlagati na občinskem svetu potem, ko jc bila sklenjena velika koalicija. Pravilno navajate, da je nismo podprli, saj smo ocenili, da opozicijskih predstavnikov nc boste podprli, in jih tudi niste. Sestavili ste jo po svoji volji. Opozicija zagovarja racionalno uporabo sredstev. Na seji pa nismo obravnavali ukinitve davkov in prispevkov, določenih z zakonom, na kar občinski svet nima vpliva; rast pa je tista postavka, o kateri lahko razpravljamo -ali je upravičeno tolikšno povečanje in kakšnih izboljšav bodo deležni občani ob povišanju obveznosti. Pobuda opozicije je bila, da bi se nadzorni svet Komunalnega podjetja povečal od treh na pet članov, česar niste bili pripravljeni sprejeti. V tem nadzornem odboru so: župan po funkciji, predstavnik komunale in predstavnik občinskega sveta iz vrst koalicije. Kar sem želela poudariti, je dejstvo, da ni predstavnika opozicije, ki bi zagotavljal preglednost dela. Z Rudolfom nimam namena nadaljevati dopisovanja, ker gre izključno za predvolilne potrebe SLS, za diskvalifikacijo političnih opcij. Kot opozicijska stranka bomo nadaljevali delo kot doslej, saj so vaše diskvalifikacije samo dokaz, da ni vse tako, kot prikazujete, sicer teh metod nc bi uporabili. Že samo dejstvo o vašem razlaganju »matematike 13 svetnikov velike koalicije« potrjuje pravi namen vašega izvajanja, umetno prikazovanje nečesa, kar naj za javnost ne obstaja (velika koalicija), za prikaz vašega političnega delovanja pa jc še kako pomembno. Način in aroganca, ki ju zastopate v imenu svoje stranke skupaj s svojimi predstavniki, sta očitna, da ju ni moč spregledati. Ladka Purlun, vodja svetniške skupine SDS r o P vx P*" P 3 to Bralci pišejo Pomagajte naši mamici! Klic iz hude osebne stiske Otroka: Simon in Luka Prosim vas, da se odzovete na prošnje vseh, ki so zboleli za skoraj neozdravljivo levkemijo. Prav v tem času čaka na ustreznega darovalca kostnega mozga tudi moja sestra Irena (Kos), stara 30 let z dvema sinkoma. Bolečine in stiske vseh nas v družini ni moč opisati. Želim, da nihče ne bi zbolel za to kruto boleznijo. Prav tako močno želim, da bi ne bilo treba nikomur spremljati tovrstnega zdravljenja svojih najbližjih. Vera in upanje je vse, kar nam preostane. Oboleli pa poleg vere, upanja in podpore najbližjih, lahko le čakajo na edino možnost ozdravitve -presaditev kostnega mozga. V teh dneh je bilo zelo veliko povedanega, zapisanega in storjenega na pobudo znane umetnice Irene (irafcnaucr. Tudi moji sestri jc ime Irena, ki Vas prosi, da se udeležite akcij analize krvi. Verjemite, s prav malo truda lahko nekomu rešimo življenje. Resnica, da ne morem pomagati in rešiti sestre, ker nisem primerna darovalka zanjo, je nesmiselna krutost, s katero bom morala živeti vse življenje. Zato hvala vsem, ki bodo nekomu podarili možnost preživetja Vse o tipizaciji - www.ztm.si - Slovenija donor. Prijava za analizo krvi 01 54 38 100. Irma Perme, Irenina sestra Ne nazadnje V knjižnici je vedno kaj novega Za odrasle Strokovne knjige BENNETT-Goleman, T.: Alkimija čustev : kako um ozdravi srce; BURNIK, S.: Turno smučanje, plezanje v snegu in ledu; CAVA, R.; Kako se sporazumevali s težavnimi ljudmi 'ČLOVEKOVE pravice; DELI.A Porta, D.: Temelji politične znanosti; MOSTA, M.: Astma in šport; INFORMACIJSKO opismenjevanje; KOROŠEC, A.: Zdravje iz. stopal: priročnik za retleksoterapijo; KOSOVEL, S.: Ikarjev sen : dokumenti, rokopisi, pričevanja; LAZAR, I.: Rimsko steklo Slovenije; MAKOVEC, T: Uvod v biokemijo; MELAVC, D.: Računovodstvo MICROSOFT WindowsXP korak za korakom; MINI odbojka; POMPE, S.: Čarobni svet serviet; PREPREČIMO odvisnosti od kajenja, alkohola, drog, hranjenja, dela, iger na srečo — RA.ITMA.IIiR, I).: Vse kolajne trenerja Filipa Gartnerja ; kako postati uspešen trener; REPE, B.: Rdeča Slovenija ; tokovi in obrazi iz obdobja socializma; SIIANKS, II.: Mar je Jezus imel brata? YOGANANDA, Pa.: Avtobiografija jogija Leposlovje BALANTIČ, F.: Muževna (sem) steblika; DRAMATIKON 4; FARAH, N.: Zemljevidi; JALEN, J.: Razpotja; KALTNEKAR. Z.: Poželenje; MIHELIČ, M.: Tujec v Emoni; PET sodobnih italijanskih pesnikov; SADE, D. A. F.: Incest; TOMIČ, A.: Kaj je moški brez brkov Za mladino Strokovne knjige CAMBOURNAC, L.: Atlas živali; MASTNAK, M.: Prisluhnimo drevesom; ŠTOK-Vojska, N.: Računaj, štej in se nasmej Leposlovje BRANDLE, B.: Flusi, strah iz nogavice; BYNG, G.: Molly Moon in njena čudovita knjiga o hipnozi; CASERMAN, S.: Maruša Debeluša; CICHY, L.: Bolek in Lolek. Nove dogodivščine ČAJKOVSKIJ, P. I.: Labodje jezero; KOVAČEVIČ Beltram, M.: Babilonski stolp in druge zgodbe; MODERNDORFER, V.: Zakaj so sloni rahlospeči? REBOLJ, T: Goldenbruk in Sanja Popolni seznam avdio, CD, knjižnih in video novosti si lahko ogledate na naši spletni strani www.log.sik.si Irena Makarovič Vojaški poklic - zakaj pa ne? 1 V Slovenski vojski se je v letu 2003 zaposlilo okrog 950 novih poklicnih vojakov in vojakinj ter 317 pogodbenih pripadnikov rezervne sestave II. Stotnik predstavi sebe, skupino in oddelek Sem stotnik Emil Kragelj, iz Generalštaba Slovenske vojske. Oddelka za pridobivanje kadra v skupini Ljubljana. Sem Poslojnčan, oženjen, oče dveh odraslih mladeničev, ki končujeta študij v Ljubljani in Portorožu. V bivši JLA sem delal od leta 1973 kot civilna oseba vse do vojne za osamosvojitev Slovenije, ko sem se pridružil TO in sodeloval v takratnem 4.PŠTO v Postojni; tako sem tudi veteran vojne za Slovenijo. V Postojni sem nadaljeval delo v različnih enotah in poveljstvih, nazadnje kot poveljnik logistične čete v 460. artilerijskem bataljonu vse do junija 2003. Od tedaj opravljam dela in naloge namestnika vodje skupine za pridobivanje kadra v vojašnici FRS v Ljubljani. Slovenska vojska mi je omogočila šolanje, da sem v letu 2002 uspešno končal študij in diplomiral na FDV v Ljubljani. Naša skupina za pridobivanje kadra deluje na območju Uprave za obrambo Ljubljana (UO), ki zajema kar 34 občin. Predstavitve in promocijo ter pridobivanje novih kandidatov v skupini Ljubljana izvajamo na Uradih za delo, UO, IO in po pisarnah, šolah, na različnih prireditvah, ob dnevih odprtih vrat v vojašnicah in ne nazadnje preko lokalnih časopisov, radia in IV. Najmanj enkrat tedensko (praviloma ob sredah) sem Ne nazadnje prisoten na območju IO Vrhnika in informacijske pisarne Logatec. Delovanje na tem območju izvajam ob veliki pomoči vseh zaposlenih na Izpostavi za obrambo Vrhnika in v pisarni Logatec. Doslej so bili opravljeni pogovori z županom Logatca Janezom Nagodetom, kije bil obiska zelo vesel ter je obljubil vso pomoč pri predstavitvah. V novembru je bila opravljena ena takih predstavitev v Logatcu, kjer nas je s svojo prisotnostjo počastil tudi župan, in nam omogočil prostor za predstavitev in napitek za sodelujoče in goste. Na obeh osnovnih šolah v Logatcu sem organiziral predstavitev poklica vojak za učence sedmih in osmih razredov. Pri predstavitvi poklica sta sodelovala tudi pripadnik 1 .brigade in pripadnica 460.AB ter predstavila opremo bojevnika 21 .stoletja. V decembru je potekala predstavitev vojaškega poklica tudi na Uradu za delo Vrhnike, Logatca, Borovnice in Idrije za brezposelne osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev v SV in so lahko naši potencialni kandidati. Vsekakor pa bi se rad še bolj povezal z lokalnimi mediji v Logatcu, sodeloval na vseh večjih prireditvah in občinskih praznikih, bil še bolj prisoten in viden vjavnosti, rad bi svetoval zainteresiranim glede zaposlitve in sodelovanja v SV ter s pomočjo enot in poveljstev Slovenske vojske predstavil sodobno oborožitev naše vojske. V zadnjem času opažam vse več zanimanja za vojaški poklic in pogodbeno rezervo tudi na Logaškem, in tega sem zelo vesel. Emil Kragelj, stotnik Gregorjevo letos 27. marca Zaradi neugodnih vremenskih razmer bodo prestavljene vse sejemske prireditve od sobote, 13. marca, na soboto 27. marca. Organizacijski odbor Poblize z Ivanom Sivcem Knjižnica Logatec in Odbor za pripravo praznovanja obletnice šole sta v petek, 5. marca, zvečer pripravila s pisateljem, pesnikom in vsestranskim umetnikom Ivanom Sivcem. Za začetek so zapeli učenci POŠ Vrh, nato je zbrane pozdravila direktorica logaške knjižnice Alenka Furlan, nekaj drobcev o pisatelju pa je natrosila knjižničarka Ivica Merlak. Učenci so zaigrali še odlomek iz pisateljeve knjige Dober dan, palčki, ki gaje dramaturško pripravila gospa Barbara Soko. Se preden je besedo povzel gost sam, ga je presenetil in pozdravil prijatelj, pisatelj, slikar in umetnik Ivan Malavašič iz Podlipe. Nato je Ivan Sivcc pripovedoval o svojem delu. Slišali smo zgodbe o velikih Slovencih: Petru Pavlu Glavarju, Simonu Gregorčiču, Jakobu Aljažu.... Pa tudi zgodbe iz življenja mladostnikov. Večerje bil poln napetih, ganljivih in veselih zgodb in prigod. Sklenila sta ga kar oba Ivana skupaj; z nekaj dogodivščinami iz. življenja umetnikov. Ob koncu so lahko poslušalci katero od knjig tudi kupili in pobliže pokramljali z gostom večera. Bil je zares bogat in prisrčen večer. G. M. ^Popravek V prejšnji številki Logaških seje v prispevku Blagoslov konj in konjenikov med organizatorji pomotoma vpisalo ime Drago Govekar namesto Boris Meze. Za pomoto se opravičujemo. Uredništvo r o (15 r- rt> 3 ■ 3 r. In za preživelimi se je izgubila sled Ob 60-letnici strmoglavljenja ameriškega bombnika je bila spominska slovesnost v blekovski vojašnici - V organizaciji ZZB NOV je slovesnost vodil Samo Štempihar - Hvaležnost je v imenu ameriškega atašeja izrekel (v slovenščini) podpolkovnik Richard Runner ob spremstvu praporščaka Dona Greena in predstavnika ameriške garde McKenzyja - Izpovedi očividcev - Sodelovanje logaškega trobilnega kvarteta Ustno izročilo pozna kar nekaj različic tega dogodka, taje ena takih. Starejši Logatčani se še spominjajo, DA je konec februarja 1944 nizko nad Logatcem letela v dim ujeta ameriška leteča trdnjava - bombnik Liberator B-24, ki gaje bila po vsej verjetnosti zadela nemška protiletalska obramba ali eden od nemških lovcev, ki sta krožila krog ameriškega aviona. Petim članom posadke je uspelo izskočiti s padalom, medtem ko je peterica zgorela z avionom. Letalo sc je bilo zrušilo v gozdu blizu Krvavih jam na Pleternikuob robu Kotlic, ki mejijo na Lovrinovo in Kugejevo gmajno. Pred strmoglavljenjem je pilot nekje pred Martinj hribom odvrgel bombe, da je preprečil rušenje logaških hiš in žrtve med prebivalci. (Eno od necnksplodiranih bomb so našli še pred leti pri malem mostu pri kopanju temeljev za novo hišo.) Po pripovedi očividcev se je goreče letalo nad Logaškim poljem, koje izgubilo hitrost, nekajkrat zavrtelo in potem treščilo v gozd. Po pripovedi Riharda Erkcrja so v zraku B-24 Liberator; eden takih je strmoglavil za hlekovskimi gmajnami. zagledali pet belih padal, s katerimi seje reševala peterica iz gorečega aviona. En padalec jc padel pred Kramarjevo hišo, ostali pa nekje na Logaškem polju. Tri so zajeli domobranci in jih predali nemcem, medtem ko sta dva naletela na partizane in z njimi pobegnila neznano kam. Po zrušitvi letala je močno pokalo, saj je ostalo v Ne nazadnje Na slovesnosti je govoril pp Riehard Runner. avionu še več municije, zato se prav kmalu ni nihče upal približali letalu. Koje naslednji dan pokanje prenehalo, so prvi očividci naleteli na štriri motorje, razmetane po gozdu, na dokaj polomljena krila in na skoraj nepoškodovan rep. Ob letalu in v njem je ležalo pel zoglenelih trupel, ki bogve zakaj niso mogli izskočiti. Na zapestjih se je dalo opaziti, da so ponesrečenci imeli ure, ki jih je bil nekdo že snel. Mrtve letalecje na logaškem pokopališču pokopal dolgoletni grobar Kosov Matija. Kot otrok se spomnim, da so se po vojni pripeljali iz. Trsta čudni tujci s kombijem, menda predstavniki mednarodnega RK, ki so prevzeli ostanke mrtvih letalcev, jih pokrili z ameriško zastavo in odpeljali. Domnevam, da so jih prepoznali po oštevilčenih evidenčnih vojaških tablicah. (Na slovesnosti je ameriški podpolkovnik sicer zatrdil, da te posadke niso še identificirali.) Iz Italije so jih verjetno odpeljali v Ameriko in jih dostojno pokopali. Razbitine aviona so kasneje razvlekli domačini, tako da se še kje dobi kak kos l.iberatorja. Moj oče kovač je iz delov letalskih jeklenih plošč okoval kar nekaj koles težkih voz-parizarjev. Tudi padala so razgrabili; kasneje je marsikdo nosil srajco ali bluzo iz kvalitetnega padalskega blaga. France Brus Novi oder Mladinskega centra sv Nikolaja Logatec vas vabi v soboto, 3. aprila 2004, ob 20. uri na premiero komedije Branislava Nušiea NAVADEN ČLOVEK Režija in scenografija: Marcel Štefančič Prvinskost kurentov - in zime tudi Na predpustno nedeljo dopoldne je pri Tušu sredi Logatca začelo nekaj pokati. Tako, v ritmu. Pogledam: večja skupina enako opravljenih fantov in mož v parih vihti biče. Čez čas pokanje preneha. Oglašajo se zvonci. Pokači postajajo kurenti. Zbirajo se ljudje, ki jih je dogajanje privabilo. Tomi ureja ozvočenje, prihaja predsednik KS Berto, tudi župan Janez je tu. Promet pred trgovino nekoliko zastaja. Potrošniki, ki jim morajo trgovci še ob nedeljah služiti, postajajo pred vhodom in pogledujejo proti Kramarju, koder sc levijo maske. Zvonci so vse glasnejši, dokler se 26 korantov z dvema hudičkoma ne razvrsti in začne svoj divji ples med kakimi sto ogledovalci. > Dolgo traja ples. V krog, navznoter, naokrog, skupaj, drug za drugim. Potem pa pozdravne besede članom turističnega društva Koranti s Pobrcžja pri Vidmu, pa predstavitev posameznih mask. Pa spet v krog, pa glave navzdol, pa proti ljudem, da sc zadenjski umaknejo. Hudička nista prav vražja, četudi naj bi zmedla kako brhko dekle. Odganjanje zime je letos postavljeno na glavo. Priklicali so jo, tole zimo, na pusta je melo, daje bilo veselje. Kur znenada so prikurentovali. Foto: J. Ciostiša Prvinskost mask, divje zvonjenje in premikanje, nadnaravna velikost, nepostriženi ovčji kožuhi, trakovi, robci zbujajo spoštovanje in prav strašljivo občutje. Skoraj kot na pepelnico: spominjaj se človek, da si prah... Zahvala organizatorjem KS Naklo in B. Orešniku, da so nam omogočili v živo doživeli srečanje s koranti. Zares je škoda, da nas je bilo tako malo (i)zbranih, da smo jih lahko v živo videli v Logatcu. ./. (iostiša Igrajo: Patricija Stepanović (v alternaciji Sara Kcrn). Vlado Lenaršič, Nenad Stepanović, Vila Nagode, Irma Krivec, Jurij Svajncer, Borni Petkovšek, Boris Delux, Spela Zupan in Urša Vavken Sodelujejo: šepetalka Vita Nagode, inspicientka Sara Kcrn, razsvetljava-Albin Podržajin Ivan Tisa j Logaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; oblikovalec Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; izdano 3500 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob sredah in petkih od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si Pes je pa le ušel ledenemu oklepu. loto:./. Turk