Acrocephalus 21 (98-99): 67 – 70, 2000 Smrtnost sov Strigiformes na avtocestah med Bologno in Trbi`em (Italija) pozimi 1998–99 Mortality rate of owls Strigiformes on motorways between Bologna and Monfalcone (Italy) in the winter of 1998–99 During the two inspections of three sections of the 278 km long Bologna– Monfalcone motorway in northern Italy on December 25th 1998 and March 8th 1999, the author found 70 cadavers of owls. 48 of these were identified, while in 36 of them the author also managed to determine their sex and age. For 25 individuals found on March 8th 1999, the surroundings of the place of recovery and the actual road location were established. The run over owls belonged to three different owl species: Long-eared Owl Asio otus, Little Owl Athene noctua and Barn Owl Tyto alba. Klju~ne besede: smrtnost sov, Strigiformes, Italija, avtoceste, Monfalcone–Bologna Key words: owls, mortality rate, Strigiformes, Italy, motorways, Monfalcone–Bologna Borut Rubini~ Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, e-mail: rubinic@siol.net 1. Uvod Smrtnost nekaterih vrst sov je bila v preteklosti predmet natan~nej{ih raziskav, kljub temu pa ostaja to podro~je, posebno smrtnost ptic zaradi cestnega prometa, {e zelo neraziskano (Illner 1992). Raziskave smrtnosti sov zaradi prometa so v ve~ini primerov omejene na vrstno sestavo in {tevilo `rtev prometa. Zaradi zahtevnosti in dolgotrajnosti natan~nej{ega dela, predvsem pa pomanjkanja kvantitativnih cenzusov na podro~ju popisovanja tanatocenoze sov, so {tudije ekolo{kih vplivov cest na gnezde~o ali prezimujo~o populacijo ptic dolo~enega obmo~ja zelo redke (Illner 1992). Illner (1992) ugotavlja, da kljub precenjenosti vpliva prometa (primerja predvsem metodo “izpustitve in najdbe” obro~kanih ptic) na stabilnost populacije {tirih vrst sov (pegasta sova, ~uk, mala uharica in lesna sova), ki je veljala pred njegovimi raziskavami, promet vendarle dolgotrajno zmanj{uje populacije sov na obmo~ju, ki ga raziskuje. V 12 letih je na 125 km˛ velikem obmo~ju v severni Nem~iji na{el povo`enih 42 sov (mala uharica, ~uk in pegasta sova). S primerjavami je izra~unal, da je smrtnost sov na cestah, kjer je hitrost prometa ve~ja od 80 km/h, kar 21x ve~ja od smrtnosti na cestah s hitrostjo prometa pod 80 km/h, {tevilo povo`enih sov na 100 km ceste na leto pa je bilo v njegovi raziskavi 2,5. Seveda je za natan~ne rezultate in objektivno primerjavo potrebno dalj{e ~asovno obdobje s pogostej{imi spremljanji smrtnosti sov. Okvirni podatki pa nam tudi brez natan~nih podatkov o velikosti prezimujo-~ih ali rezidentnih populacij omenjenih treh vrst sov na {ir{em obmo~ju relacije Trbi`–Bologna dajejo vedeti, da promet dolgoro~no zagotovo zmanj{uje {tevilnost sovjih populacij. 2. Metode Povo`ene sove sem opazil med vo`njo z avtomobilom in ve~ino sem z namenom, da ugotovim njihov spol in starost, tudi pobral. Spol sem dolo~il pri malih uharicah in pegastih sovah (pri ~ukih lo~evanje spola na osnovi morfolo{kih znakov ni mogo~e) na podlagi morfolo{kih zna~ilnosti. Enako velja za starost, ki sem jo ugotovil pri vseh treh vrstah sov. Zabele`il sem tudi mesto najdbe na cesti (sredina ali rob ceste), in sicer zaradi rekonstrukcije na~inov trkov sov z vozili. Prav tako sem ugotovil okolico kraja najdbe na avtocesti (polje, naselje, sadovnjak ali vinograd ter drevesa oziroma grmovje). 3. Rezultati Na podlagi vseh tako dolo~enih kot tudi nedolo~enih najdenih sov je bilo {tevilo povo`enih sov med dvema 67 B. Rubini~: Smrtnost sov Strigiformes na avtocestah med Bologno in Trbi`em (Italija) pozimi 1998–99 Tabela 1: Vrstna, spolna in starostna sestava najdenih povo`enih sov na avtocestni trasi Trbi`–Bologna (278 km) Table 1: Species, sex and age structure of the run over owls found on the Monfalcone–Bologna motorway (278 km) vrsta/ species {tevilo osebkov/ no. of species (n (%)) {tevilo osebkov na 100 km/ no. of species per 100 km (n/100 km) dele` odraslih/mladih/ share of adults/young (% ad./imm.) dele` samcev/samic/ share of males/females (%) Athene noctua Asio otus Tyto alba Neidentificirani / Unidentified* 12 (25) 22 (45,8) 14 (29,2) 22 4,3 7,9 5,0 7,9 62,5/37,5 (10) 37,5/62,5 (16) 16,7/83,3 (12) - -31,3/68,7 (16) 41,7/58,3 (12) - Skupaj/Total 70 25,2 38,9/61,1 (38) 36,5/63,5 *S terminom “neidentificirane” vrste mislim iste tri vrste sov, katerih {tevila pa nisem vrstno dolo~il. obiskoma pribli`no 25,2 osebka na 100 km avtoceste (tabela 1). Na podlagi 38 osebkov, pri katerih sem ugotovil starost in spol, so s 63,5% prevladovale samice, razmerje mladih ptic proti odraslim pa je bilo 61,1% proti 38,9% (tabela 1). Za 25 ptic, najdenih 8.3.1999, ko sem se iskanja povo`enih sov lotil sistemati~no, sem zabele`il tudi mesto najdbe na cesti (sredina ali rob ceste) in tip okolice kraja najdbe ob avtocesti (polje, naselje, sadovnjak ali vinograd ter drevesa oziroma grmovje); (tabela 2). Ve~ina ptic (66,7%) je bila najdena na obmo~ju zelo intenzivnih obdelovalnih povr{in, ki so v tem delu Padske ni`ine prevladujo~i tip habitata. Ravno tu so zaradi obilice malih sesalcev gostote gnezde~ih in prezimujo~ih populacij sov ob~utno ve~je (Gustin et al. 1996). Ta tip habitata, ki sem ga zaradi preprostosti ozna~il kot “polje”, navadno dopolnjujejo geometrijsko pravilni nasadi topolov (Populus sp.) in redke grmovnate `ive meje. Zadnja dva tipa sem zdru`il v kategoriji “drevesa/grmovje” (22,2% sov je bilo najdenih v tem habitatnem tipu). Nekoliko redkeje sem sove na{el {e v naseljih (2,2%) in v neposredni bli`ini intenzivno obdelovanih sadovnjakov ter vinogradov (8,9%). Od 25 osebkov, najdenih 8.3.1999, jih je bilo 40% odkritih na sredini ceste (ve~inoma je s tem mi{ljen pas med obema voznima pasovoma, ki je bodisi betonski bodisi zasajen z grmi~evjem ipd.), 60% pa na robu ceste (odstavni pas ali rob cesti{~a); (tabela 2). Najvi{ja frekvenca povo`enih sov je bila odkrita na odseku Rovigo–Bologna, kjer je bilo v obeh primerih najdenih 60–70% vseh sov. Te`i{~e je bilo 25.12.1998 mo~no pomaknjeno k Bologni (okolica izvozov Altedo, Bologna, Bologna Interporto), 8.3.1999 pa bolj proti Ferrari (okolica izvozov Rovigo, Occhiobello, Ferrara). Sovji kadavri, najdeni 25.12.1998, so bili ve~inoma {e popolnoma sve`i (ptice so bile mrtve najve~ 2–3 dni). 8.3.1999 pa so bile sove v veliki ve~ini mrtve vsaj teden ali ve~. Iz tega lahko precej zanesljivo Tabela 2: Dele` sov (v %) glede na okolico najdi{~a in mesto najdbe na cesti{~u. V podatkih je zajetih 25 osebkov, najdenih 8.3.1999. Table 2: Share of owls (in %) in relation to the surroundings of the place of recovery and the spot on the roadway. The data concerns 25 individuals found on March 8th 1999. okolica / surrounding cesti{~e / roadway vrsta/ species polje/ field naselje/ sadovnjak/vinograd/ settlement orchard/vineyard drevesa/grmovje/ trees/shrubs sredina ceste/ rob ceste/ middle of the road edge of the road Athene noctua (5) Asio otus (15) Tyto alba (5) 40 60 100 - 20,0 6,7 6,7 -- 40,0 26,6 - 60 40 40 60 20 80 Skupaj/Total (25) 66,7 2,2 8,9 22,2 40 60 68 Acrocephalus 21 (98-99): 67 – 70, 2000 sklepamo, da je frekvenca smrtnosti ve~ja v dolo~enih obdobjih in da je lahko posledica vremenskih razmer (Rubini~ v pripravi). 4. Diskusija Na podlagi zbranih rezultatov in literature (Gustin et al. 1996) sklepam, da je velika smrtnost sov na relaciji Trbi`–Bologna posledica velikega {tevila tam `ive~ih sov (~uka, male uharice in pegaste sove) kot tudi hitrega in gostega prometa na avtocestah, ki povezujejo ti dve mesti. Zaradi obilja hrane (mali sesalci) pozimi na tem obmo~ju prihaja do kon-gregacij sov (to velja predvsem za malo uharico, delno tudi za pegasto sovo, medtem ko je ~uk vse leto omejen na samsko `ivljenje ali `ivljenje v parih, zaradi obilice hrane pa je pogost na celotnem delu obravnavanega obmo~ja). Velika ve~ina sov (88,9%) je bila najdena na obmo~jih, ki zdru`ujejo prvi dve kategoriji – na intenzivnih kulturnih povr{inah z vmesnimi topolovimi nasadi in grmovnatimi `ivimi mejami. Ta tip `ivljenjskega okolja, ki je zaradi ve~je natan~nosti razdeljen na dva tipa, za sove v resnici pomeni enoten kompleksen `ivljenjski prostor. Kljub temu sem oba tipa razlikoval, saj nam to lahko {e natan~neje prika`e, kje se sove najpogosteje zadr`ujejo in kako to vpliva na njihovo smrtnost na cestah. Mesto najdbe sov na cesti{~u sem popisoval zaradi mo`nosti rekonstrukcije trkov sov z vozili in vzrokov zanje. Prikazani rezultati so trenutno le informativne narave, ka`ejo pa na to, da vozilo sovo zbije tako zaradi njene nepazljivosti med lovom kot zaradi migracij med po~ivali{~i in obmo~ji, kjer se hrani. Glede na to, da sta bila popisa narejena v zimskem ~asu, ni presenetljivo, da med povo`enimi tremi vrstami sov {tevil~no (45,8%) prevladujejo male uharice, katerih {tevilo na tem obmo~ju je v tem letnem ~asu najvi{je (Gustin et al. 1996). 4.1. ^uk Athene noctua ^uk pre`ivi vse leto na pribli`no istem mestu. Prvoletni osebki ve~inoma ne migrirajo dlje kot 20 km od mesta, kjer so bili izvaljeni, in le majhen dele` ptic (najdbe obro~kanih ~ukov) se premakne za ve~ kot 50 km (Cramp 1985). Je izrazito teritorialna vrsta, ve~je skupine, z izjemo skupnega lova star{ev in ravno speljanih mladi~ev, niso znane (Glutz & Bauer 1994). Povo`ene ~uke sem na{el vzdol` celotne trase Trbi`–Bologna, ve~inoma posamezne osebke, zelo redko po dva skupaj. Najdbe ~ukov so bile na celotni trasi precej enakomerno porazdeljene, ~eprav je bilo tudi pri tej vrsti opazno te`i{~e na odseku Rovigo–Bologna. Enakomernost najdb ~ukov je najverjetneje posledica teritorialnosti te vrste. 4.2. Mala uharica Asio otus Mala uharica v nasprotju z ve~ino sovjih vrst neredko preleti precej{nje razdalje. Severnoevropske populacije so izrazito migratorne, medtem ko so ptice, `ive~e v Ju`ni Evropi, bolj ali manj stalnice. Ve~ina srednjeevropskih populacij je tako delno migratornih, posamezni obro~kani osebki pa so bili najdeni na zra~ni razdalji do 2.500 km od mesta obro~kanja (Glutz & Bauer 1994). Za malo uharico so zna~ilne jesenske, {e bolj pa zimske lokalne kongregacije nekaj deset do najve~ 150 osebkov. Do teh kongregacij prihaja lokalno, na krajih z obilico malih sesalcev (Cramp 1985). Najve~ malih uharic je bilo najdenih na odseku Rovigo–Bologna. Skoraj 80% vseh povo`enih malih uharic je bilo odkritih na tem komaj 80 km dolgem odseku. To dejstvo pravzaprav ne presene~a, saj je habitat ob cesti med Trbi`em in Bologno najbolj optimalen za to vrsto (veliko dreves in `ivih meja, skupaj z ogromnimi kultiviranimi povr{inami), iz literature pa so prav od tod znane zimske kon-gregacije malih uharic, ki neredko {tejejo tudi po 50 ali ve~ osebkov (Gustin et al. 1996). Tako tudi ne presene~a dejstvo, da sem v mnogo primerih na{el tri ali ve~ malih uharic na 100 m ceste! V treh primerih sem na{el po dve mali uharici, ki sta bili zbiti isto~asno. Male uharice, ki prezimujejo na tem mestu in tudi drugod po Padski ni`ini, vsaj deloma izvirajo iz drugih delov Srednje Evrope. Sam sem to potrdil z najdbo male uharice, ki je bila obro~kana s ~e{kim obro~kom. 4.3. Pegasta sova Tyto alba Glede na selitvene tendence sodi pegasta sova nekako med prej omenjeni vrsti. Ni izrazita selivka kot vsaj deli populacij male uharice, ni pa tudi zna~ilna stalnica, kar velja za ~uka. Pri tej vrsti naletimo na dva zna~ilna primera pove~ane mobilnosti oz. disperzije. Do prvega primera pride v obdobju pognezditvene disperzije mladi~ev, ki v svojem prvem koledarskem letu zasedejo teritorije najve~krat v oddaljenosti od 10–50 km, redkeje pa do ali celo v oddaljenosti nad 300 km od mesta, kjer so se izvalili (Cramp 1985). Do drugega primera disperzije pride v primeru eruptivne disperzije te vrste, ko sove zaradi pomanjkanja plena migrirajo drugam (Cramp 1985). Kljub dolo~enim kongregacijam, ki so predvsem posledica velikega gnezditvenega uspeha, pegaste sove ve~ino leta pre`ivijo posami~ ali v parih. 69 B. Rubini~: Smrtnost sov Strigiformes na avtocestah med Bologno in Trbi`em (Italija) pozimi 1998–99 Podobno kot pri ~uku, le da v nekoliko manj{i meri, sem tudi pri tej vrsti opazil razmeroma enakomerno porazdelitev povo`enih osebkov vzdol` celotne trase. Le enkrat sem na{el dve pegasti sovi na razdalji, manj{i od 100 m, sicer pa so bile mrtve ptice navadno nekaj sto ali tiso~ metrov narazen. Kot pri ~uku je tudi pri pegasti sovi to najverjetneje posledica bolj samskega na~ina `ivljenja. Ve~ina najdenih pegastih sov je bila prvoletnih ali drugoletnih (83,3%), kar je bilo tudi pri~akovati, saj razli~ni avtorji ugotavljajo izjemno veliko smrtnost te vrste v prvem letu `ivljenja (Illner 1992, Glutz von Blotzheim & Bauer 1994, Cramp 1985). 5. Zaklju~ek Rezultati ugotavljanja {tevila povo`enih sov na avtocestni relaciji Trbi`–Bologna ka`ejo na problem velikih razse`nosti. Zgolj dvakratni obisk seveda ni dovolj za natan~nej{o oceno vplivov, ki ga ima avtocesta na lokalno prezimujo~o populacijo treh vrst sov: male uharice, ~uka in pegaste sove. Kljub temu pa je o~itno, da je smrtnost sov na tem odseku avtoceste zelo velika. [e posebej zato, ker je bilo ugotovljeno, da promet dolgoro~no vpliva na stabilnost sovjih populacij `e pri 10-krat manj{i smrtnosti sov (na leto), kakr{na je bila ta, raziskovana v pri~ujo~em ~lanku. 6. Povzetek Na treh odsekih 278 km dolge avtoceste med mestoma Bologna in Trbi` v severni Italiji sem 25.12.1998 in 8.3.1999 na{el 70 kadavrov sov. Od teh sem jih 48 vrstno dolo~il, pri 36 osebkih pa sem dolo~il tudi spol in starost. Za 25 osebkov, najdenih 8.3.1999, sem ugotovil tudi okolico kraja najdbe in mesto najdbe na cesti{~u. Povo`ene sove so pripadale trem vrstam: mali uharici Asio otus, ~uku Athene noctua in pegasti sovi Tyto alba. 7. Literatura Cramp, S. (ed.) (1985): Handbook of the Birds of Europe and the Middle East: Birds of Western Palearctic, Vol. 4, 432–590. Oxford University Press, Oxford. Glutz Von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1994): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Vol. 9, 2. Izdaja, 235–421. AULA – Verlag, Wiesbaden. Gustin M., M. Lambertini & B. Lombatti (1996): Il Birdwatching in Italia, 61–129. Stampa Litografia Designgraf s.r.l., Udine. Illner, H (1992): Road deaths of Westphalian owls: methodological problems, influence of road type and possible effects on population levels. V: The ecology and conservation of European owls, ed. by C.A. Galbraith, I.R. Taylor and S. Percival, 94–100. Peterborough, Joint Nature Conservation Committee. (UK Nature Conservation, No. 5.) Prispelo / Arrived: 6.12.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 70