Za tvojo reklamo ! poklici Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCHE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 10 (900) Čedad, četrtek, 12. marca 1998 Telefon 0432/731190 ™.-*6LÌhd Spet kupe z mimozo Cajt je velik gaspuod, zak povie resnico. An nam vsem je pokazu, de nieso imiel ražon tisti, ki so se vam smejal, kadar sta loZle na nuoge Zvezo beneških žen. Cajt nam je poviedu, de sta imiele pru vi. S telimi besiedami je Sindik iz Po-dutane Lorenzo Zanutto pozdravu kakih 200 an vic ljudi, med katerimi je bluo Se narvic žen an CeC z mimozo v niedrih, ki so se v nediejo popudan zbrale v sali domačega kulturnega društva v Škratovem za počastit 8. marec, praznik Zen. Biu je pravi senjam, ki se je odparu s glasam ramonike, potle so stopile na oder an nam lepuo an sladkuo zapiele pevke komorne skupine Inke iz Poljubina. Potle so bili pozdravi oblasti - Zupana Zanutta an v imenu Zveze Daniele Chiuch, ki je branila tako življenje, kjer je vic prestora za družino, otroke an za same Zene, tuk gaspodar nieso sudi an vsi cejo Ziviet lepuo an memuo življenje. An na koncu je parSla na varsto nova komedija, ki jo je za Beneško gledališče napisu an režira Aldo Clodig “Brez konca ne kraja”. Pravco o grozni stvari, ki se ji je zgodila Tonini so nam pravli Perinca (Anna lussa), gaspuod nunac (Franco Qualizza), meZnar (Gianni Trusgnach), Miha, parjatelj Perince (Roberto Ber-gnach) an vasnjan Janez (Mario Ber-gnach). Pravli soja... pa nieso poviedal. beri na strani 3 An moment komedije “Brez konca ne kraja" na prazniku žen v nediejo v Skrutovem Podobnik na obisk v Rimu Lanskega leta je prav v tem Casu bil na obisku v Ljubljani predsednik Poslanske zbornice Luciano Violante. Sedaj mu predsednik Državnega zbora Janez Podobnik vraCa obisk. Po Ze ustaljeni tradiciji je pred uradnim srečanjem v Rimu predsednik Podobnik sprejel delegacijo slovenske manjšine v Italiji, pogovarjal pa se je tudi s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji. Na srečanju s skupnim zastopstvom slovenske manjšine, ki se ga ni udeležila stranka Slovenske skupnosti in je bila ločeno sprejeta, je bilo seveda v središču pozornosti vprašanje zaščitnega zakona za našo manjšinsko skupnost. Ni bilo dosti govora o vsebini zakona, paC pa so slovenski predstavniki opozorili predsednika Podobnika o časovni stiski in o veliki obremenjenosti Poslanske zbornice, kar bi lahko povzročilo še dodatne zamude pri vsklajevanju besedil različnih zakonskih osnutkov in torej pri sprejemanju zaščitnih norm za Slovence. Na srečanju je tekla beseda tudi o vidljivosti slovenskih TV programov v vsej deželi F-JK, o čezmejni televiziji, slovenskem šolstvu in usixli Primorskega dnevnika. Predsednik Podobnik je obljubil, da bo na vprašanje zamud in zastojev pri oblikovanju zaščitnega zakona opozoril predsednika Violanteja. Dodal je tudi. da bo Violante-ju predlagal, naj tudi Italija podobno kot dosledno dela Slovenija ob priložnosti meddržavnih srečanjih posluša mnenja in stališča obeh narodnih manjšin. Iniziativa sperimentale attraverso Internet Tg friulano, ma in rete In quel grande mercato di informazioni che si chiama Internet, in cui uno può divertirsi, perdersi o semplicemente annoiarsi, c’è spazio anche per la cultura e la lingua delle minoranze. Lo dimostra l’iniziativa avviata due anni fa dalla Cooperativa di informazione friulana dì Udine che ha realizzato il pri- mo sito Internet in friulano. Ora, sull’onda degli oltre 80 mila contatti avuti nel corso del 1997, partono il primo radiogiornale ed il primo tg realizzati in lingua friulana. L’iniz iati va, coragg iosa ed innovativa, è stata presentata la scorsa settimana a Udine con una “prima visione” del tg, ancora in forma sperimentale, realizzato con tecniche televisive. A proposito di televisione: come si spiega la tota- le assenza della Rai? La legge regionale per il friulano parla di trasmissioni realizzate dalla rete nazionale o da e-mittenti private. "Aspetta e spera" è il senso dell' intervento di Toni Buiani, della Cooperativa di informazione friulana. Michele Obit segue a pagina 4 V Kanalski dolini so otvorili prostore knjižnice, ki se bo imenovala po Salvatoreju Venosiju Nova pridobitev za “Planiko” Na otvoritvi v Ukvah prisotni minister Jožef Školč ter akademika Ciril Zlobec in Milko Matičetov Kot so kulturni delavci iz Kanalske doline napovedali teden prej na proslavi praznika slovenske kulture, je bil s to pobudo uresničen še en pomemben korak naprej, narediti pa ga je bilo mogoče po večletnem delu, ki ima osnovo v tečajih slovenskega jezika in glasbenega pouka, ki jih je pred leti vodil in razvijal ravno pokojni Salvatore Venosi. Otvoritve knjižnice so se udeležili domačini, otroci, ki obiskujejo tečaje slovenščine, njihovi mentorji in ugledni gostje, med katerimi slovenski minister za kulturo Jo-Zef Skolc, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ciril Zlobec, akademik Milko MatiCetov, predsednik Glasbene matice Drago Stoka ter še predstavniki ministrstva za šolstvo in gibanja “Znanost mladini”. Ministra Školča so za to priložnost opremili nic manj kot s sekiro, s katero je simbolično ”prese-kal“ vrata knjižnice, ki bodo odslej odprta za domačo javnost. SkolC je tudi na otvoritev prinesel knjižnici v dar sveženj knjig, pravljice od vsepovsod, kar je gotovo najprimernejše voščilo, da bo imela knjižnica blagodejni učinek zlasti na mlajše in njihovo znanje slovenskega jezika. D.U. beri na strani 3 V Kanalski dolini je bilo v ponedeljek slavje ob novi pridobitvi, ki za tamkajšnje Slovence veliko pomeni in bo gotovo prispevala k utrditvi uveljavljanja slovenske kulture in jezika. V prostorih Slovenskega kulturnega središča Planika v Ukvah so namreč otvorili prostore javne knjižnice, ki se bo imenovala po nedavno umrlem kulturnem delavcu in raziskovalcu Salvatoreju Venosiju. Slovenski minister za kulturo Jožef Školč pozdravlja Kanalske Slovence Otroci v družbi akademikov Cirila Zlobca in Milka Matičetova Četrtek, 12. marca 1998 2 Elezioni comunali a Cividale: sarà il Pds a dire l’ultima parola Ulivo, verso la lista unica Nel Polo accordo fatto tra An, Cdu e Forza Italia che candideranno l'ex sindaco Pascolini - Possibile una lista civica nel centro-sinistra Sono giorni decisivi, questi, per la definizione delle compagini politiche che si confronteranno il 14 giugno, e quindi il 28 nel secondo turno, per le elezioni amministrative di Cividale. Si sta delineando un faccia a faccia tra centro-destra e centro-sinistra, con alcune formazione "satellite” che potrebbero presentarsi alle elezioni, per altro con poche chances, sempre nel caso trovassero il numero necessario di firme. La scorsa settimana nel Polo si sarebbe formalizzata l’allenza tra Alleanza nazionale, Cdu e Forza Italia. Era quest’ultimo il partito ancora in sospeso, che aveva preso tempo quando anche a livello regionale si e-ra parlato della possibilità della discesa in campo dell’Udr di Cossiga e di un possibile patto tra il movimento di Berlusconi e la Lega Nord. I dubbi sono stati sciolti, mentre non si sono mai avuti dubbi sul candidato sindaco del Polo, che sarà l’ex primo cittadino Giuseppe Pascolini, voglioso di riscatto dopo la sconfitta di due anni fa. Passiamo sull'altro fronte, quello del centro-sinistra. Qui a lungo è rimasta in ballo l’opzione tra la presentazione di un’unica lista, avanzata dal Pds, o di più liste (una del Ppi, che avanzava questa proposta, una del Pds ed una terza, e-ventuale, formata da esponenti di altri partiti o da "liberi battitori”). Il dilemma è stato risolto solo lunedì sera, quando i popolari si sono riuniti ed hanno deciso... di non decidere. La palla passa infatti, così hanno decretato gli iscritti al Ppi, al Pds. E siccome quest'ultimo da tempo aveva avanzato la proposta di una lista unica, è probabile che questa sarà la soluzione finale. Con una postilla: una lista dell’Ulivo significherà quasi certamente, a Cividale, la candidatura certa di un popolare. Molti i nomi che si fanno, primi fra tutti quello di Giovanni Fantino e Michela Bacchetti. Questa novità allontana però la possibilità che, almeno al primo turno, si possano presentare con l’Ulivo e-sponenti cividalesi attivi in alcune associazioni, che probabilmente opteranno per una propria lista, (m.o.) Forestazione e contribu Gli imprenditori a-gricoli, e boschivi, oltre ai proprietari terrieri interessati alla lavorazione del bosco, al miglioramento dello stesso e della viabilità d’accesso, sono invitati ad una riunione che si terrà lunedì 16 marzo, alle ore 20.30, presso la sala consiliare di Stregna. Nel corso della riunione, alla quale interverrà l’agronomo dott. Pietro Zilli, verranno esaminate le possibilità di accesso ai contributi della direttiva 2080 dell’UE. Pisnxo iz Kima Stojan SpetiC \ “Cherchez la femme!” Francozi z-najo, kje se vse pričenja. Tudi vihar v kozarcu vode, ki ga je na relaciji Rim-Ljubljana vzbudil slovenski veleposlanik Peter Bekeš s svojim intervjujem za skrajno desničarsko revijo “II Borghese”. Bilo je pred Božičem, ko je BekeS na slovenskem veleposlaništvu priredil krajši sprejem za “rimske Slovence”: kozarec Šampanjca, koscek torte in voSCila za BoziC in Novo leto. Na sprejem je, poleg starih znancev, prišla visoka rdečelasa 2iva, dopisnica Slovenske tiskovne agencije. S seboj je pripeljala prijatelja, i-talijanskega Časnikarja, da bi ga predstavila veleposlaniku. Vljudnost in diplomatska uglajenost sta naredila svoje. Časnikarje povedal, da dela za “Borghese”, ki je vso povojno dobo pisal o fojbah in proti Sloveniji (oziroma Jugoslaviji), sedaj pa “bi rad sliSal tudi drugo plat zvona”. BekeS je pred Časom imel predavanje v Latini, mestu, ki je Se bolj na desno kot Trst. Sprejeli so ga s simpatijo in radovednostjo, brez predsodkov. Ker je bil prepričan, da je treba tudi desnemu krilu javnega mnenja natočiti Čistega vina, je pogovor s Časnikarjem sprejel. Poldrugo uro kramljanja. Živa je bila kajpak zraven. Celo sama je postavila vprašanje in nato opozorila italijanskega kolego, naj ga ne izpise, ker ni spadalo v okvir zasnovanega intervjuja. Peter pa je odgovarjal umirjeno kot vseuciliški profesor, ki pozna materijo in se rad vanjo poglablja. Nobenih kategoričnih trditev, nobenih krutih izrazov. Kdor Petra pozna, dobro ve, da mu je tak način razmišljanja popolnoma tuj. Vendar pa v slovenski poštenosti ni mogel računati s hinavsko premetenostjo provokatorja, ki je na v-sakem koraku izpričeval svojo naklonjenost Slovencem, nato pa in- tervju raztrgal na kosce, iztrgal samo nekaj trditev in jih zlepil v besedilo, kateremu je sam dal ustrezen naslov: “Provokacija”. Razburil je celo Živo, ki jo je spretni Časnikarski goljuf izkoristil, da je prišel v prostore na Arhimedovi ulici sredi Pariolov. Izbruhnila je diplomatska afera, ki sta jo prijateljski državi zadušili v 24 urah. Kakor crn oblak sredi pomladanskega neba, ki se v hipu razblini. ko zapiha prijetna sapica. Ostane nova lekcija o manipulacijskih sposobnostih tiska in spoznanje, koliko je sploh vredna demokratična levitev določene desnice. Veleposlanik BekeS bo, vsaj v glavah nekaterih ljubljanskih politikov, postal grešni kozel, kateremu nočejo priznati, da je veliko prispeval k zbliZanju in sodelovanju med državama. Scalfarov obisk v Izoli je tak primer, napovedane Prodijeve počitnice na Bledu tudi. Vsem nam ostaja zadovoljstvo, da je bilo vse premeščeno. Zraven pa grenak priokus ob spoznanju, da je diplomatski incident izbruhnil ob trditvah, ki so potrjevale le zgodovinska dejstva, toda “pocukrana zgodovina” ostaja cena, ki jo plačujemo za nadaljnji razvoj sosedskih odnosov. Bo Krapež nov minister za obrambo? “Afera Turnšek” se bli-Za svojemu epilogu z imenovanjem novega ministra za obrambo. To naj bi bil Alojz KrapeZ (na sliki), dosedanji državni sekretar pri ministrstvu za prevoze in zveze, ki je bil zadolžen za vprašanja letalstva. O njegovem imenovanju bo slovenski parlament razpravljal verjetno že ta teden. Ce bo KrapeZeva kandidatura dobila zadostno število glasov v odboru za obrambo, kjer bo kandidat za ministra obrazložil svojo vizijo pri vodenju tako pomembnega vladnega resorja. KrapeZ je precej neznano ime v slovenski politični areni. Bil je pristaS Slovenske demokratične zveze (v njej so bili vidni politiki, kot JanSa, Kacin, BavCar), pred dvema mesecema pa je pristopil k Slovenski ljudski stranki. Svojo delovno kariero je začel pri letalski družbi Adria Airways za Casa Janeza KocjanciCa, ki je kasneje postal predsednik Združene liste socialnih demokratov. Iz časopisov smo izvedeli, da je Krapez želel postati pilot airbusov, ker mu to ni uspelo, se je preselil v državno administracijo in v kratki dobi opravil vidno kariero do mesta državnega sekretarja. Kako je prišlo do predloga za to kandidaturo, je težko izvedeti. Pravijo, da je bil predlagan v zadnjem trenutku, ko je premier Janez Drnovšek zavrnil nekatere ministre in državne sekretarje Ljudske stranke. Zna se zgoditi, da tudi zaradi politične kolokacije, najprej v S DZ in danes v SLS, ne bo imel veliko nasprotovanj pri imenovanju. Tako predstavniki Janševe kot Peterletove stranke niso izrazili načelnega nasprotovanja Krapeže vi kandidaturi, ravno tako ni prišlo do nasprotnega mnenja s strani Pahorjeve Združene liste in Jelinčičeve Nacionalne stranke. V koaliciji pa edini, ki so nekoliko zavihali nos nad KrapeZevo kandidaturo so bili predstavniki Desusa, ki pa so v javnosti napovedali, da se bodo držali koalicijskih dogovorov, to se pravi, da ima Ljudska stranka glavno besedo pri izbiri obrambnega ministra. Če se bo imenovanje novega ministra izteklo brez nepredvidenih zapletov, se bosta tako vlada kot parlament lotila vprašanja prora-cuna za leto 1998 in sklenila postopek za sprejetje zakona o denacionalizacjij. Gre vsekakor za dve izredno vaZni postavki, od katerih odvisi marsikaj v državnem ustroju in v samih odnosih med političnimi subjekti. Ne smemo namreč pozabiti, da bodo jeseni v Sloveniji upravne volitve, ko bodo obnavljali vse občinske svete. Vazna in pomembna preizkušnja za vse stranke, ki bodo izmerile priljubljenost med državljani. Jasno je, da Cc v vladni koaliciji računajo na povišek konsenza zaradi uspešno izpeljanih načrtov, se bodo stranke opozicije trudile, da bi prikazale delo vlade kot neuspešno in neurejeno. Sicer to je druga in tudi pri nas dobro poznana zgodba, (r.p.) La scuola slovena su Internet Internet si diffonde Presso la Camera deH’Economia della Slovenia è stata costituita la sezione dei fornitori di servizi Internet che si prefigge di analizzare le condizioni in cui gli operatori o-perano e soprattutto di collaborare nella definizione della legislazione in materia. All’assemblea costitutiva hanno partecipato 16 fornitori di servizi Internet, ad essi se ne aggiungeranno in breve altri. In tutto in Slovenia sono attualmente una trentina. Internet nella scuola In Slovenia ritengono che introdurre Internet nelle scuole o meglio inserire le scuole nella rete Internet non sia solo un desiderio ma “la” condizione per un lavoro di qualità ed aggiornato. Ecco perchè è inserito in tutto i programmi di studio, dalla scuola materna all’università. Ecco perchè nel solo 1997 la Slovenia ha investito 924 milioni di talleri per il collegamento delle scuole in rete. Il costo per l’ingresso in Internet è co- perto dall’istituto Arnes e dunque per le scuole è gratuito. Rimpasto nel governo É un ingegnere di 40 anni, con alle spalle un master (MBA, Master of Business Administration) negli Stati Uniti ed attuale segretario di stato nel settore dell’aviazione, il candidato a ministro della difesa slovena. Alojz KrapeZ è i-scritto appena da qualche mese al Partito popolare che lo ha candidato al po- sto del dimissionario Tit Turnšek. No europeo ai duty free Non c’è unanimità di interpretazione tra commissione europea e governo sloveno sul termine entro il quale i duty free dovranno chiudere. Secondo la prima ciò dovrebbe accadere entro il primo luglio 1998, secondo la Slovenia più tardi. Di fatto si tratta di un’attività molto redditizia. Secondo i dati del Servizio doganale della Slovenia nel corso del 1996 i 46 duty-free della Slovenia hanno venduto merce per circa 234 milioni di dollari, pari al 20% di tutte le entrate in valuta, derivanti dal settore turistico e a più dell’ 1% del prodotto interno lordo. Prestito europeo Sir Brian Unwin, presidente della Banca Europea d’investimento (F.IB), è stato nei giorni scorsi in visita in Slovenia. In quell’occasione ha firmato assieme al presidente della Dars, la società che costruisce le autostrade, una lettera d’intenti per un prestito di 130 milioni di Ecu da destinare alla costrui-zione di un pezzo dell’au-strada, inserita nel cosiddetto quinto corridoio tra Barcellona e Kiev. Con quest’ultima franche ammonta a 580 milioni di Ecu il prestito clic la Slovenia ha ottenuto dalla F.IB. Nei prossimi tre anni la banca Europea d’investimenti metterà a disposizione degli 11 paesi, candidati all’ingresso ncll’UE, 5,5 miliardi di prestiti in Eeu. Četrtek, 12. marca 1998 Komorna pevska skupine Inke iz Poljubina z mimozo Praznik žen smo v velikem številu počastile v Škratovem s prve strani Daniela Chiuch je povie-dala na našem ženskem prazniku, takuo po italijansko ku po sloviensko, z liepimi besiedami granko resnico: tisto od žene, ki donašnji dan dieia še vic ku ankrat, uonè an doma: tisto od težav, ki jih ima na diele, kjer jo garduo gledajo Ce vpraša part-time. ce Čaka otroka pa ji denejo tja pred nuos pismo, kjer muora podpisati de po svoji volji zapušCa di-elo; tisto, de Ceglih se rodi nimar manj otruok je nimar buj težkuo za vsako ženo di- et na sviet novo življenje. An je pru. de nas je zmi-slila na tolo problematiko: nie, de se Cemo samuo kum-krat, je de je trieba, de se vsi denemo na dielo, zatuo, de bomo buj modro an popolno živiel. Naš praznik Zen je potlè šu naprej s kulturnim programom. Kot receno smo z veselejem poslušal lepe gla-suove an ubrano, harmonio-zno petje skupine Inke, ki so nam zapiel nekatere ljudske, pa tudi avtorske piesmi, ku znano an parljubljeno The sound of silence ali po slo- Nova pridobitev s prve strani Jožef Skolc je Slovencem Kanalske doline Čestital ob novi pridobitvi, potrdil pa je tudi pozornost matične Slovenije za razvoj slovenskega jezika in kulture v zamejstvu. V imenu središča Planika je prisotne pozdravil predsednik Rudi Bartaioth, ki seje za uspešno uresničitev knjižnice zahvalil vsem, ki so k njej prispevali, se zlasti pa ministrstvoma za kulturo in šolstvo Slovenije ter Uradu za Slovence po svetu in njegovemu bivšemu predstojniku Petru Venclju, ki je bil tudi prisoten na otvoritvi. Bartaioth je povedal, da ima knjižnica na zalogi knjige za otroke in odrasle, opremljena pa je tudi z videokasetami in videoprojektorjem, kar predstavlja obogatitev tako za jezikovne tečaje, kot tudi za razvedrilo. Bartaioth se je ob tej priložnosti zahvalil tudi mentoricam Sumijevi, Komacovi in Prešernovi, ki vodijo teCaje slovenščine, ti pa so letos presegli zidove samega kulturnega središča in se izvajajo tudi na treh javnih osnovnih šolali. Prisrčen je bil pozdrav profesorja Milka Maticeto-va, ki je ob pogledu na otroke izrazil veselje in upanje, da bo nekdo vendarle mogel nadaljevati njegovo dolgoletno raziskovalno delo v Reziji in Kanalski dolini. Akademik Ciril Zlobec seje predstavil kot pesnik. In to pravcati živ pesnik, saj si otroci, tako je dejal, navadno predstavljajo pesnike in pisatelje iz šolskih knjig, kot že umrle. Povedal je, kako so ga nekoč na neki Soli celo zamenjali za Antona Aškerca, ki ga že davno ni vec. In tako je moral dokazovati, da ni pokojni Aškerc, pac pa živi Zlobec. Nekoliko je bil zaskrbljen, kako ga fxxlo razumeli, ker da ni napisal nic za otroke. Pa so vseeno vsi razumeli, otroci in odrasli ter cenili njegove prisrčne in iskrene misli, se zlasti tiste, s katerimi je izražal ljubezen do slovenskega jezika, iz Časov, ko je bil od fašizma ogrožen in prepovedan. Gotovo se fxxlo kanalski otroci nekega dne spomnili srečanja z velikim slovenskim pesnikom, živim seveda. Slovesnost je v središču Planika zaključil mariborski Čarodej viadimir. ki je v svoje rokohitrske igrice nezadržno vključil otroke in odrasle. (D. U.) vensko Glas tišine. Potle je paršlo na varsto Beneško gledališče s posebno komedijo Alda Clodig. “Brez konca ne kraja” je biu naslov telega diela, ki nam je ponudu kiek novega. V komediji je slo za zlo gardo riec. ki jo je kajšan naredu Tonini, ki pa jo nie bluo ankodar. Vsi od tele stvari so se menai, vsi so kiek vie-del al pa mislili de vedo, kaj se je bluo v resnici zgodilo, pa nie obedan odkrito povi-edu. Takuo se je riec, od ust do ust, nimar buj napihovala, nimar buj se je šerila. Kaj je pa bluo igra nam nie po-viedala. Vsak se je lahko zmislu konac komedije, takuo ki mu je bluo všeC an Se narmanj se je zdeu nadužan v teli pravci glih gaspuod nunac, ki je gledu vse pomerit an zamašit. Takuo, de Ce je kajšan inislu, de v resnici se nie nic zgodilo, de je bla samuo garda kvanta, ki se je iz nica le buj šerila, -kikrat se v resnici tuole zgodi! - se je zaradi gaspuodo-vega obnašanja prepricu, de kiek... an pru hudega je mu-orlo bit. An na koncu je stopila na oder še Gisela. Se zmisleta, tista kuantarca iz komedije “Vsak minut je ’na palanka”, ki je vse poslušala an tiela viedet? Tele-krat pa ji ni bluo buojs an ji je ostala radoviednost, ku nam. Trieba je na koncu ree, de an lietos se je v Skruto-vem zbralo zaries puno žen. An tala volja, zelja an veseje se kupe srečat, ki je z nami že odkar se je rcxlila Zveza beneških žen, naj nas darži kupe an za napri. Premalo cajta za nas annaše Sam puno vesela naco, zak nazaj praznovamo osam mare tle v Skrutovim. Lepuo je vsaki krat, kar ljudje se ušafajo kupe, posebno tle par nas, ki ni lahko. An ried-ko se zbieramo. Ja ni lahko, pravim za me, ma puno od vas se ušafa tu mojih besiedah: dielamo vsak dan, kar pridmo damu že trudne, kajšan krat mamo otroke za gledat, potle jih pejemo okuole: sevieda, an oni majo današnji dan puno opravil: se uCjo puno od vsake sorte reci: cabat balon, al muziko, al plesat, al piet, al plavat, an še an še... Potlè hitro damu, de skuhamo vicerjo de puojmo spat! Kar fini dan, al pa tie-dan, kajšan krat pinsan: ka’ sam pardielala. ki sam nardi-la, deje ostalo. Nic!! Niemamo cajta al takuo malo za nas, za se ušafat, za se posmejat, za se poguorit; za tiste sam rada, kar je kiek posebnega, de muoren iti. Osem mare je praznik od žene, jest pogostu pinsan, ce vse tiste reci, ki so se spremenile za nas, tiste reci, ki so nas storie zrast, so nas “emancipale” zaries za nas, al pa za kajšnega druzega. Ce je dobro, de smo začele dielat uonè, - adna od tiste reci, ki ankrat se ni moglo nanCa študierat - nie dobro, de muormo dielat tarkaj ur vsak dan. Malo žen, ki poznan so zaries vesele. Buj ku kajšna bi rada varvala maj-hane otroCiCe, al pa stare oCuova an matera: almankul pu zomade. Bi mogli bit buj ta doma, sevieda tiste ki cejo. Jest pinsan, de bi moglè lieuš gledat naše družine takuo ra-duo stresene od vsake sorte zmote. NeCen ree, de žene nie-majo dielat, Cen reC, de an možje niemajo tarkaj fadjat za tele stier dni, ki mamo zi-viet kupe. Poznan puno moži, ki bi radi ušafal dielo na tumo, ku se prave: ja, služejo vic, ma vic ku kajšan bi pardielu zvestuo gor doma vart, njivo, sanožeta o kiek takega. Poznan može an žene, ki bi radi bral, pledle, letal. Sli kupe v Cinema an kiek podobnega. Cen reC, de za me, na osem mare se ma začet mislit Al narest drugo “emanci-pacjon”, mamo mislit Ce je zaries tuole življenje, ki Cemo za nas, mamo miei vic cajta za naše opravila, tiste, ki nam stojo blizu sarca, mamo mislit, da življenje nieso samuo sudi, interes, recimo bogatija, ku so nas lepuo na-vadli, jest mislim, de življenje smo vsi mi. Daniela Chiuch Segnalazioni entro il 31 marzo La Lastra d’argento La Comunità montana Valli del Natisone ha indetto anche quest’anno il premio “Lastra d’argento” dell’Arengo della Slavia Friulana. Si tratta di un’iniziativa che intende valorizzare la storia della Slavia ed in particolare il periodo in cui ha goduto dell’autonomia amministrativa, politica e giurisdizionale ai tempi del Patriarcato di Aquileia e della Serenissima. Contemporaneamente, con questo riconoscimento si intendono premiare quelle persone, singole o associate, che si sono particolarmente distinte nell’azione di valorizzazione e stimolo delle attività socio-economiche, delle caratteristche cultural e linguistiche, delle particolarità turistiche, ambientali, sportive e ricreative delle Valli del Natisone. Il premio Lstra d'argento è articolato in tre sezioni: a) per i residenti nelle Valli del Natisone; b) per i non resaidenti; c) per emigranti o figli di emigranti le cui radici affondano nel territorio della Comunità montana Valli del Natisone. L’aspetto interessante del premio sta nel fatto che chiunque, ente locale, associazione o singolo cittadino, può segnalare dei nomi e motivare la propria scelta. Le segnalazioni poi verranno motivate da un’apposita commissione. Le segnalazioni dei nomi, il curriculum vitae e la relazione sull’attività dei premiandi devono pervenire entro il 31 marzo all’ufficio Segreteria della Comunità montana Valli del Natisone in busta chiusa con scritto: Premio Lastra d’argento. Kulturni dom-Gorica v petek 13. marca ob 20.30 Beneško gledališče predstavlja igro Jur, zaničan mož režija:Marjan Bevk V petek 13. v farovžu Ponediščak Beneški sviet v očieh Corena V petak 6. marca je bluo v špietarskem farovžu spet adno od večernih srečanj, ki jih kupe orga-nizavata Združenje Bianchini an Planinska družina Benečije. Telekrat je biu protagonist veCera sviet okuole nas, v parvi varsti tist okuole Mije, ujet na liepih diapozitivah, ki jih je naredu Giovanni Coren. Skuoze njega oci an njega besiedo smo se lepuo sprehajal po Miji, smo bli v val Bodrinu an užival s tistimi liepimi slapuovi (kaskate), smo se lepuo ogledal Predrobac, an potlè še buj podrobno zelja, trave an drevi, ki rastejo v tistem prestoru. Giovanni Coren zna tud zlo lepuo pripovedovat, zatuo ga poslušat je biu ri-es užitak. Drug part njega diapozitivov je biu posvečen favni, žvinam, ki žive tle to-de an on jih dobro pozna, takuo ki pozna vsak pedin naše zemje. Zak je jagar. Pa je trieba reC, de je tiste sort jagru, takuo ki je on vickrat poviedu, ki jim je sviet an narava okuole nas zelo par sarcu, ki želijo varvat tole bogatijo an obdaržat posebnosti nature v naših dolinah. Tretji part njega diapozitivov je biu še buj živ an veseu, ker v tel sviet so stopili otroc an mladi od vsieh šuol naših dolin. Trieba je reC, de je Giovanni Coren imeu an še ima puno tečaju po naših šuolah, tuk pravi šuola-rjem vse kar vie o našem svietu, o flori an favni, o naših navadah pa naj gre za kumetuško dielo al pa za pust. Odperja oCi mladim, jih lepuo za roko darži an pe-je nazaj v naše stare cajte an jim zna guorit, zatuo ga imajo povsierode zelo radi. Giovanni jih uci to parvo spoznat, potle pa spoštuvat an ljubit našo majhano deželico. Zatuo njega dielo je ries uriedno vse hvale an pohvale. An tud v petak nam je šenku an liep večer. Drugo srečanje, ki bo tudi zadnje, je v programu za petak 13. marca ob 20. 30. uri, ko bomo imiel lepo parložnost poslušat Luciana Chiabudinija - Po-nedišCaka. novi mata j ur Četrtek, 12. marca 1998 4 Iniziativa della Cooperativa di informazione friulana Il Tg friulano naviga in rete segue dalla prima “11 telegiornale - ha detto Toni Buiani - è una cosa possibile se lo facciamo noi, la Rai potrebbe comprare il programma, ma non lo farà mai”. Un passo indietro, al febbraio 1996. Nasce il sito “www.friul.it” per aggiungere, ai servizi di informazione già forniti, un’area dati nella rete Internet. Oggi il sito mette a disposizione decine di pagine in lingua friulana, ma presenta anche le aree legate alle lingue minoritarie europee ed altre sezioni dedicate a realtà come Radio Onde furlane, Eurolen-ghis e l’Academie dal Friul. Ora i friulani nel mondo (perché, se l’accesso è possibile per tutti, è chiaro che maggiormente interessate sono le comunità di friulani che vivono all’estero) hanno a disposizione due notiziari. In rete, come ha spiegato Luca Peresson, La Slovenia ha ii doppio di utenti rispetto all’Italia Chi accede a Internet Su centomila abitanti ii numero degli utenti collegati a Internet in Slovenia è oltre il doppio di quelli in Italia. Il rapporto è di 994 contro 436. Il dato, pubblicato dal settimanale sloveno “Mladina”, emerge dall’incontro costitutivo della sezione slovena che riunisce le ditte che offrono accesso a Internet. La classifica europea è guidata dai paesi scandinavi. Al primo posto c’è la Finlandia (9816 u-tenti ogni 100 mila), seguono l’Islanda (7126), la Norvegia (6732) e la Svezia (4052). L’Italia si trova allo stesso livello di Portogallo e Spagna, ma è superata dalla maggior parte dei Paesi europei, e perfino della Jugoslavia. All’ultimo posto della classifica c’è l’Albania, con 4 utenti ogni 100 mila abitanti. Per quest’anno il compito dell’associazione slovena sarà di accertare le condizioni in cui si trova a lavorare. I distributori di Internet hanno problemi soprattutto con le infrastrutture: i collegamenti telefonici, l’accessibilità alle infrastrutture, l’avviamento di nuovi collegamenti, in particolare quelli ottici. vengono inserite settimanalmente informazioni COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI prodotte dalla Cooperativa di informazione friulana e curate dalla redazione giornalistica di Onde furlane, realizzate per la parte video con l’ausilio tecnico di una equipe di professionisti del settore audiovisivo. 11 taglio attento alle notizie di carattere politico, economico e culturale vengono integrate da quelle che riguardano i movimenti migratori da e per il Friuli, una terra dove l’emigrazione fino a pochi anni fa era obbligata e che ora rappresenta una forte offerta occupazionale per la manodopera extracomunitaria. Michele Obit Aktualno Priprave strank in gibanj na deželne volitve Simbola Oljke na volitvah ne bo Vse kaže, da ne bo na junijskih deželnih volitvah simbola Oljke, ki je zabeležila velik uspeh tako na krajevni (spomnimo se zadnje volilne preizkušnje z izvolitvijo senatorja Volčiča) kot na vsedržavni ravni, kjer prav Prodijeva vlada služi kot nekakšna lokomotiva tudi za volilne uspehe. Med DSL in Ljudsko stranko ni prišlo do dogovora. Prvi namreč podpirajo ločen nastop na volitvah, drugi pa zagovarjajo skupni nastop pod simbolom Oljke. Jasno je, da gre pri teh razlikah tudi za osebne računice, saj bi denimo pod skupnim kartelom Oljke nagradili predvsem tiste manjše politične formacije, ki s samostojnim nastopom nimajo možnosti vstopa v deželni svet zaradi 4,5 odstotnega volilnega praga. In kot kaže, je sama Ljudska stranka prišla do tako nizke priljubljenosti, da bi se ne morala ukvarjati z vprašanjem volilnega praga. Kaj se bo zgodilo? Možnosti je več, med njimi denimo ta, da bi DSL nastopila sama in “preverila” svojo moč v deželi, okoli Ljudske stranke pa naj bi se zbrale druge manjše skupine, od Dinijevcev do Slovenske skupnosti in Maccanicovih centristov. Proti takšnemu združevanju v imenu Oljke in brez prisotnosti DSL pa so se že izrekli socialisti, zeleni in republikanci. Da DSL ni za skupni kartel Oljke obstaja še drugi razlog in sicer dejstvo, da se je konec prejšnjega tedna v Cervinjanu uradno ustanovila stranka levičarskih demokratov v kateri so 2-1-26 ul Riccardo llly ob DSL še predstavniki levičarskih reformatorjev za Evropo, krščanski socialci, furlanski socialisti in neodvisni. Kljub tem različnim manevrom, se je v naši deželi oglasilo kakih 70 levo-sre-dinskih upraviteljev, ki nasprotujejo ločevanju in se ogrevajo za nastop Oljke na deželnih volitvah. Med podpisniki peticije so tudi predsednik goriške Pokrajine Brandolin, nabrežinski Zupan Vocci, videmski pokrajinski odbornik Bigot, Zupan iz Spetra ter predsednik gorske skupnosti Na-diških dolin Marinič, Zupan iz Grmeka Canalaz ter bivši videmski Zupan Barazza. Konec tedna se je v Ogleju predstavil takoime-novani četrti pol, ki mu na-čeljujeta tržaški Zupan llly ter rektor videmske univerze Marzio Strassoldo. Nova agregacija bo nosila ime “Progetto autonomie” in se bo predstavila na deželnih volitvah s programom, ki predvideva metropolitansko rešitev za mesto Trst in Furlanijo razdeljeno na štiri pokrajine. Za novo skupino je vladalo veliko zanimanje, saj so ji napovedovali, da bo zbrala okoli sebe precej konsenza, predvsem med volilci centra, ki so nezadovoljni z zdajšnjimi političnimi opcijami. Po javnomnenjskih raziskavah, naj bi skupina zbrala med 5 in 10 odstotkov glasov, kar bi zdajšnjem proporčnem sistemu na Deželi pomenilo imeti zelo važno vlogo. Pri nekaterih, ki so z velikim navdušenjem gledali na to listo, se je ta evforija nekoliko ublažila, ko so prebrali imena vodstva “Progetto autonomie”. V njem so namreč tudi bivši komunistični poslanec Renzo Pascolat, bivši socialistični Zupan iz Precenicca Giuseppe Napoli, Zupan iz Medeje Cisilin in župan iz San Vita al Tagliamento Del Fre. Ce se na levi sredini aktivizirajo tako ali drugače, tudi na desno-sredin-skem polu ni mirovanja. Pobudo držita v rokah Ferruccio Saro in bivši demo-kristijanski poslanec Michelangelo Agrusti, ki sestavljata kartel nezadovoljnih centristov s teZnjo, da bi pobrali tudi čimveč vo-lilcev Illyjevemu gibanju. Med akterji Sarove pobude sta tudi bivši pordenonski socialist De Carli in njegov somišljenik iz Trsta Dario Tersar. Kot vidite, veliko premikov in pobud za nove stranke, gibanja in agregacije. Vprašujemo se, kaj bodo pri takšnem vrvežu rekli volilci. R.P. Produzione Materassi di ogni Misura: • ORTOPEDICI • ANALLERGICI • LATTICE • LATTICE-COCCO Servizio Riutilizzazione della Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato Bed & breakfast in Italy occasione per gli emigranti Le possibilità dell’associazione guidata da Silvia Raccaro Anche nelle Valli del Natisene è attiva, da oltre un anno, l’associazione "Bed & breakfast in Italy -Ospitalità nelle case in Friuli e in I-talia”, come già avviene in altri paesi europei ed extraeuropei. L'iniziativa si deve alla signora Silvia Raccaro, cividalese ma nativa delle nostre vallate, che attraverso il nostro giornale vuole rivolgere un appello ai tanti emigranti beneciani sparsi per il mondo. “Riteniamo fare cosa gradita a-gli emigranti sloveni che ritornano in patria per periodi più o meno lunghi - dice la Raccaro, che ha intrapreso questa attività dopo aver maturato grande esperienza nel settore turistico - informandoli della possibilità di trovare alloggio pres- so famiglie locali che mettono a disposizione nella loro casa alcune camere con servizi o piccoli appartamenti”. L’associazione “Bed & breakfast in Italy” pensa che questa sia la migliore opportunità per ritrovarsi nei propri paesi d’origine inseriti in un contesto familiare ed accogliente, ospitati con cordialità e simpatia da persone che hanno scelto un’attività che consente loro, accanto ad un piccolo guadagno, il piacere di incontrare e conoscere persone che provengono da altri luoghi. Per ulteriori informazioni si può contattare l’associazione, che ha sede a Cividale, in via Sanguarzo 13, telefonando (0432-731854) o inviando un fax (0432-700144). Lavori socialmente utili al via Prenderà il via entro breve il progetto interregionale di Lavori Socialmente Utili, denominato “Catasto Urbano” e promosso dal Ministero delle finanze. Dipartimento del territorio. Possono presentare domanda di partecipazione ragazzi con diploma di perito agrario, di perito edile e di geometra. L’altro requisito indispensabile è che devono essere i-scritti alle liste di collocamento da almeno 24 mesi. Le domande devono essere presentate entro il 7 aprile. Per ulteriori informazioni e chiarimenti potete rivolgervi alla Sezione circoscrizionale per l’impiego a Cividale in Borgo di Ponte (tel. 731451). Cividale del Friuli Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 * <*«*/ Giovanin an njega žena Milica sta živiela v Milane, pa sta imiela zmieram v mislih njih rojstno vas. ’No viCer sta se poguarjala ob starost. - Al vieS, ka ti povi-em Giovanin - je jala Milica -, kadar adan od nas dvieh umarje, ist puojdem živet nazaj v Benečijo! ! ! ’Na žena je imiela na sebe samuo an pro-vokant kutulin Carin, kadar je pozvonili postili. Ku je zagledala, de mozu so mu se oci obračale, mu je jala: - Veste, nosim Čarno oblieko, odkar mu-oj mož me je zapustiu! - Oh, mi se huduo zdi! - jo je potroštu po-štin - An kada vas je zapustiu? - Dave zguoda, kadar je šu dielat v Man-zan! ! ! *** Mož an zena sta ra-tala stara an, seviede, tudi njih ljubezan se je pomarzliela, takuo sta se pogostu ošpodielala adan ti drugi. ’No jutro Zena je kladla an nov regipet an vprašala moža, Ce mu je všeC. - Oh ja, Se previe li-ep je za kar imaS za lu-oSt notar! Ka’ na vi-deš, de si ratala gladka, ku ’na daska?! - Oh, če je za tiste, tudi ti na viem zaki vsako jutro obliečes gacje!!! *** An mož star osemdeset liet je oženu ’no mlado čečo. Kadar sta Sla spat to parvo nuoč joj’ poprasu: - A ti je poviedala kiek mama? -Ne! - An zdaj, ki naredimo? Ist sem se vse pozabu!!! *** A vesta, ka’je z adna diferenca med adnim poliejotam an adnim drievjam? Ne? Ben poprovajta se oscat okuole adnega poliejota!!! *** A vesta, de ti nar-buj figotani otroc na sviete to tisti od kan-gurja. Ze ku se rode igrajo tu borsi, ku te veliki afarist!!! (Tole jo bomo prav li maja du Avstraliji ist, Franco an Lizo) S Planinsko gremo po sniegu na Krn — Kronaka------------- Nas je manj ku lan Skoda, lietos v srienjskim kamune se nie ponoviu Čudež lanskega lieta. Se zmisleta? V teku lieta 1996 so Sle takuo stvari napri, de v kamunu Sri-ednje je bluo zraslo Število ljudi za dva človieka an za tuo smo se vsi veselil, v parvi var-sti mladi župan Claudio Gar-baz. Za kar se tiCe lieto 1997, Številke, numeri, so buj žalostni. Na parvi dan ženarja 1997 v Sriednjem je bluo 509 ljudi, na 31. dicemberja jih je bluo 489, dvajst manj. Rodila sta se samuo dva otroka, umarlo je pa devet ljudi. V kamun je parSlo živet pet ljudi, proC jih je Slo pa osemnajst. TroStamo se, de lietos puo-de buojs, predvsem za vse tiste mlade družine, ki čeglih s kako težavo, so odločile, so deci-dli ostat tle doma an željo, de se kak drug bi Su po njih pot. (Na sliki: Podsriednje) četrtek, 12. marca 1998 Stare oblie pomagat ženam Napišemo že tele krat, Ceglih se bo gajalo na 28. marca, takuo pa bota imiel vic cajta za napravt vse. An seda vam povemo, za ka’ se gre. Ku vsake lieto, tudi lietos Caritas videmske Škofije pride pobierat po naših vaseh stare oblieke, obutve, borse, koutre... vse, kar na nucamo vic. ’Na posebna firma, dita, pregleda vse, kar bo uriedno, preda vse tuole blaguo, ki potlè pride predielano. Kar se s tem “zasluže”, se bo pomagalo potriebnim ženam. Odkar se je zaCelo s telo iniciativo, pet liet od tega, z vsiem tistim blagam, ki se je pobralo, se je zasluzilo 538.611.750 lir. S telimi sudmi se je poskarbielo za narest ’no hišo, “Accogli- enza Betania”, za te potrie-bne ljudi, za družine, ki so v velikih teZavah. Telekrat, takuo ki smo jal, se zaCne kako dielo za žene, ki so v težavah an vemo, de jih je ries puno. Na stuojmo studierat samuo na tiste, ki pridejo tle h nam dol z Afrike, taz Albanije an jih varžejo na ci-esto. So tudi naše žene, ki tarpjo tan doma, ker možje jih tuCejo, jih maltrajo an kikrat na vedo, kam se obamit. Tel projekt se nam pari na pametna stvar, za-tuo, parskoCimo vsi na po-muoC an zberimo vse tiste, kar tan doma nam je odvič, nam je na pot. Poštudierita, s telo iniciativo nardimo kiek dobrega za nas an le grede za tiste, ki so ries po-triebni pomoči. “Tela je moja liepa sestrica Francesca” “San Gabriele tle z Gniduce, v srienjskem kamunu, imam tri lieta an pu. moja mama je Viviana Rucchin -Florjova iz tele vasi, muoj tata je pa Marino Gariup - Žnidarju taz Topoluo-vega. An tela bambolca, ki jo takuo le-puo varjem, je pa moja sestrica Francesca, ki se je rodila na 7. februarja. Je zlo liepa an barka, ku ist, an jo Cern stuort spoznat vsiem vam, ki jo ni-esta še videli. Viem, de Novi Matajur hode po cielim svietu, takuo jo bo vidla an vsa naša žlahta, ki živi delec tle od-tuod. Ist an moja sestrica pošiljamo an velik poljubček vsiem vam, posebno no-nam Florju an Marcelli v Gniduco, Ro-midli an Milju v Topoluove, stricam an tetam, kuZinam an vsiem tistim, ki nas imajo radi.” An mi, iz našega kraja Zelmo telim otroCiCam, de bi lepuo rasla, de bi par-klicala v njih vas še puno drugih otro-CiCu an de bi bluo njih življenje ’na vesela igra. VENDITE AFFITTANZE Si eseguono stime gratuite V saboto 14. marca na kamun v Sauodnjo “Vartača” vas kliče V saboto 14. marca, ob 20.30, v prestorih kamuna se ušafajo tisti od domaCe Pro-loco Vartaea za se po-menat go mez program dieia. ki ga nameravajo narest lietos. Na srečanje pridejo lahko tudi tisti, ki nieso še vpisani! Sabato 14 marzo, alle 20.30, presso la sala consiliare del municipio di Savo-gna avrà luogo una riunione della pro-loco VarlaCa. All'ordine del giorno, tra le altre cose, anche il programma per l'anno I99H. Possono partecipare anche quelli non ancora iscritti! ELLE immobiliare Kuo je liep Km (Monte Nero) po zime! Pod bielo koutro snega, ki ga pokriva je ku an velik, sladak sladoled (gelato). Tisti od Planinske družine Benečije so jo lepuo poštudieral: na Krn hodejo vsi na puomlad al pa poliete, mi, ki smo pridni (!) planinci, gremo seda, ki je pod sniegam. Pohod bo v saboto 21. an v nediejo 22. marca. Tel je program: v saboto 21., ob 14. uri bo odhod iz Spietra, pred hotelom Belvedere, pruot Lepeni. Iz Lepene se začne hodit pruot Domu pri Krnskih jezerih ( 1385 metru). Za prit do doma so dvie ure hoje. Tle se Pogled na Km bo tudi prespalo v zimskem bivaku. Sevieda, vsak muo-ra pamest za sabo vse kar je potriebno za spat v mrazu. V nediejo 22. se začne hodit po sniegu pruoti varhu Krna (parblizno tri ure hoje). An potlè, povratek v dolino. Ce sta pridni v “sci alpinismo”, moreta pamest za sabo sije, takuo se lahko varneta z njim v dolino. Za tak poseban izlet je pru nest za sabo dereze (ramponi), cepin (picozza) an gamaše (ghette). Za druge novice an za se vpisat muorta poklicat Germana (tel. 0432/709942) do četartka 19. marca. di IUSSIG LUCIO S. PIETRO AL NATISONE (UD) Via Azzida, 82 - Tel. 0432/727819 novi mata j ur Četrtek, 12. marca 1998 6 U n ri posti gl i o d ell’eta del bronzo sul Natisone Ščigle ed il tesoro della sua Kovačija — Mìnimatajur— Il Carnevale sui banchi di scuola Ancora alcuni “flash” sul Carnevale 1998 Due momenti dei procedimento preistorico di fusione di un oggetto di bronzo in una ricostruzione: 1. La fusione del bronzo nel crogiolo; 2. Il versamento del metallo nella forma di argilla (Le terramare - Electa, 1997) Nella letteratura archeologica è in uso il termine di ‘ripostiglio’ per i ritrovamenti di manufatti preistorici esterni ad abitati, tumuli, necropoli o insediamenti di altra natura. 11 termine si riferisce ai depositi, spesso molto consistenti, di oggetti metallici, sia di strumenti finiti che in lavorazione, che di rottami e di pani o lingotti di rame o di bronzo. I mercanti che si avventuravano sulla Via dell'Ambra andavano incontro a catastrofi naturali ed aggressioni ed erano spesso costretti a nascondere il proprio carico. Gli stessi artigiani del metallo dovevano nascondere nelle buche, negli anfratti delle rocce e altrove i loro preziosi manufatti dalle incursioni e dai saccheggi. La via del nord è segnata dai ritrovamenti di ripostigli. La prima importante cultura del bronzo europea, quella di Unetiče, è conosciuta prevalentemente per i ritrovamenti di oggetti di bronzo nascosti e non recuperati. Si è anche ricostruita una carta dell’area di influenza della cultura di Unetiče attraverso la mappa dei ripostigli (Hibben, 1972). In una seconda fase del bronzo furono scoperti corredi funerari comprendenti armi e strumenti di bronzo nei tumuli. Infine nell’ambito della cultura Lusazia, terza fase culturale del bronzo, quando ormai si erano diffuse le tombe ad incinerazione, vi si trovano raramente oggetti di metallo se non ridotti in frammenti dalla combustione. Anche in questo ambito culturale si diffusero i ripostigli, spesso contenenti attrezzi agricoli di bronzo. In Italia sono diffusi i ripostigli nel bronzo finale, dal XII al IX secolo a.C.. Sono stati studiati come un chiaro esempio di accumulazione di ric- chezza, costituita da oggetti di bronzo, spesso di fattura eccezionale, risultato dei progressi dell’industria dei metalli, del gusto e dell’abilità degli artigiani. La ricchezza era data dal metallo che assumeva un valore convenzionale e di scambio: le asce, i pani e i lingotti di metallo [l'Italia non conosceva l’oro) furono la moneta di allora. In Friuli ci sono state scoperte sporadiche di ripostigli (Dreosto, 1994) in prevalenza della fase del bronzo recente. A Belgrado di Varmo nel 1876 sono stati trovati oggetti di bronzo per un totale di circa 50 chilogrammi: a-sce ad alette e a cannone, punte dei falcetti e panelli di bronzo. A Castions di Strada (1905-1922) oggetti di bronzo e pani di rame forse pronti per la fusione per un totale di 9 chilogrammi. • Presso Cervignano numerosi frammenti di rame grezzo, frammento di lingotto di bronzo, parte di falcetto o ascia del bronzo recente. A Madriolo di Ci-vidale: lingottini di bronzo grezzo, a forma di piccone con foro, tipico accumulo di artigiani con significato di valore monetario. A Muscoli di Castions: un deposito di rame puro al 98 per cento. Erano veri tesori, nascosti a causa delle minacce dei tempi a-gitati della fine del II millennio a.C. Fra tutti questi ripostigli, spicca ora quello di Cicigolis-Scigle (Pulfero-Podbuniesac). È stato scoperto appena l’anno scorso, a fine maggio 1997, in una breccia di roccia presso il Natisone. Come hanno scritto i giornali, si tratta di un vero e proprio tesoro archeologico. Il ritrovamento è dovuto a Gino Monai [nel 1982 scoprì il Riparo di Biarzo) che ne informò il Museo Nazionale di Cividale. Seguiro- no gli scavi condotti fra il 20 ed il 24 maggio dagli studiosi e dal personale del Museo. Il ripostiglio comprende un gruppo di utensili -asce ad alette ed a cannone, falcetti, frammenti di una lama di spada e spilloni - e di pani di bronzo, in tutto 43 pezzi per un peso totale di un quintale e 35 chili. Le caratteristiche del ritrovamento e dei manufatti corrispondono perfettamente a quelle dei ripostigli appena descritti, che risalgono al 1200-1000 a.C.. Una curiosità: quando nel 1974 preparavo l’opuscolo “La ricerca d’ambiente nelle Valli del Natisone’' introdussi come e-sempio di microtoponomastica alcune mappe illustrative: una riguardava Scigle-Cicigolis e Podbu-niesac sulla cui zona mi informò il maestro Giovanni Gubana. Vidi sulla carta come il ruscello Juscak, incassato fra Na-brieg e Brieg alla sua destra e Celò e Podceló alla sinistra, confluiva nel Natisone, di fronte a BriSCe. L’angolo di terra, che si stringe sotto il fronte roccioso di Celò, si chiama Kovačija. 11 toponimo restò poi archiviato nella mia memoria, dalla quale lo richiamò l’anno scorso la scoperta del ripostiglio di Scigle. Un articolo di Luciano Chiabudini, poi, spiegò che in quel posto c’era stata davvero in passato l’officina di fabbro (Doni, 14-1997). Ora «kovaC», in sloveno come in diverse lingue slave, significa «fabbro» e «kovačija» è l’officina. Ed ecco che il caso vuole che tremila anni fa qualche artigiano o mercante preistorico avesse nascosto proprio lì vicino il suo tesoro di oggetti di bronzo. (archeologia, 2.?) Paolo Petricig “Ricordi di Carnevale”. Questo il tema dato dalla maestra agli alunni di prima della Scuola elementare bilingue di S. Pietro al Natisone, che Marta, Stefania e Jacopo hanno svolto così: Domenica 15 febbraio sono andata a Savogna al «mercatino di una volta». Ero vestita da venditrice ambulante: avevo una parrucca, una gonna lunga e una camicia. Portavo una mascherina sugli occhi. Al mercato vendevano: polenta, salame, formaggio, caramelle, batuda, strucchi... Io ho giocato tutto il giorno. Ma ho anche lavorato: vendevo giocattoli. Marta Giro Noi alunni della scuola elementare bilingue di San Pietro, martedì 24 febbraio siamo andati in maschera. Io ero vestita da sceriffo: avevo un cappello con una stella, avevo i pantaloni con le frange. Tutti erano mascherati, anche le maestre: erano dei diavoletti! Era un’allegra compagnia: abbiamo ballato e cantato. Mi sono divertita molto. Stefania Rudi Domenica 15 febbraio io sono andato a Savogna al «mercato di una volta». Ero vestito da pastore. A-vevo dei pantaloni rattoppati. Ho giocato tutto il giorno; mi sono divertito un sacco. Jacopo Trusgnach Veseli pustje iz Dvojezičnega šolskega centra so hodil an dol po Čedadu, kjer so obiskali nekatere slovenske ustanove Pravljica o zlati buči NekoC sta Živela dva moZa: prvi je bil bogat, drugi reven. Oba sta jo rada zagodla drug drugemu. Nekega dne je Sel revni boter sadit na njivo. Da bi mu jo zagodel, inu je bogati dal najslabSo njivo, kar jih je imel. Kakor hitro je revni boter dobil dovoljenje, je tekel domov in o tem pripovedoval Zeni. Sla sta na njivo in si jo Ogledala. Njiva je mejila na gozd. V gozdu je revni moZ videl zlato buco. Ker je bil gozd last bogatega botra, njegov revni prijatelj ni hotel vzeti zlate huce in je odnesti domov. Sel je k bogatemu prijatelju in mu pripovedoval, da je v njegovem gozdu videl zaklad. Bogatega botra je novica tako zbegala, da niti ni vec maral, da bi revež se obdeloval njegovo zemljo. Komaj je revni boter odšel, se je bogati z Zeno odpravil v gozd, da si ogleda bogati zaklad. Ko je prišel tja, je naSel le veliko osje gnezdo! Takoj ga je pobral, ga spravil v nahrbtnik in se napotil proti domu revnega botra. “Hej, boter,” je kričal bogati kmet, ko ga je komaj zagledal. “Hitro zapri vrata, okna pa le malo pripri!” Revni boter je tako storil. Bogatin je skozi priprta okna vrgel osir v prijateljevo kočo in kričal: “Boter, zdaj pa tudi okna dobro zapri!” Ose pa so zletele na tla in se spremenile v same ciste zlatnike! Revni boter je hitro poklical Zeno in otroke. Vsi so prihiteli pobirat cekine. Bogati pa je zunaj klical: “Hej, boter, odpri vrata!” Revni boter mu je odgovoril: “Pusti me pri miru, zakaj ose me bodo do mrtvega opikale!” Tako je revni boter obogatel, bogati pa se je osmesil. Brazilska pravljica četrtek, 12. marca 1998 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Latte Carso 1-2 3. Categoria Lumignacco - Savognese sosp. Juniores Valnatisone - Buonacquisto 6-0 Giovanissimi Majanese Audace 1-6 Esordienti Cussignacco - Audace 2-3 Pulcini Audace - Nimis 4-0 Amatori Reai Filpa - Warriors 3-0 Fant moda - Valli Natisone 3-0 Pub da Sonia - Red Box 2-0 Poi. Valnatisone - Bar Roma 2-0 Prossimo turno 1. Categoria Tavagnacco - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Nimis JUNIORES Mereto Don Bosco - Valnatisone Giovanissimi Audace - Cussignacco Esordienti Audace riposa Pulcini Audace - Moimacco Amatori Coopca - Reai Filpa Valli Natisone - Mereto Capitolo Piaino - Red Box Val Torre Pub da Sonia - Nationale Suisse Sedilis - Poi. Valnatisone Basaldella • Psm sedie Cividale Classifiche 1. Categoria Cividalese 48; Latte Carso, Reanese 39; Venzone, Tarcentina 38; Domio 37; Costalunga 35; Union 91 34; Tor-reanese, Riviera 32; Bujese, Corno 31; Valnatisone 28; Tavagnacco 17; Cussignacco 14; Ancona 10. 3. Categoria Lumignacco* 53; Paviese 51; Comunale Faedis 42; Fulgor, Stella Azzurra 36; Gaglianese 30; Serenissima 29; Savognese 27; Buttrio 23; Nimis 21; Moimacco 20; Chiavris 15; Fortissimi Udine 11; Cormor9. JUNIORES Valnatisone 46; Cividalese*, Bres- sa/Campoformido 43; Com. Faedis*, Natisone 39; Lestizza 38; Union 91*, Cussignacco 33; Azzurra*, Lavariane-se 32; Buonacquisto* 21 ; Sangiorgina* 16; Fortissimi* 15; Flumignano 12; Me-reto/Don Bosco* 5. Giovanissimi Pagnacco* 45; Audace 42; Sangiorgina Udine, Biauzzo/A 37; Gaglianese* 36; Savorgnanese 32; Majanese* 26; Natisone 24; Arcobaleno/Pro Osoppo* 17; Basaldella* 13; Bressa/Campofor-mido* 12; Astra 92 11 ; Cussignacco* 2. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero 31; Termokey Rivarotta* 23; Chiopris 21 ; Coopca, War-riors, S. Daniele* 20; Bar Corrado, Fant Moda Treppo Grande, Mereto Capitolo 19; Fagagna, Anni 80 16; Valli del Natisone 14. Amatori (2. Categoria) Polisportiva Valnatisone 28; Pub da Sonia Drenchia, Rojalese 27; Nationale Suisse 26; Sedilis, Grigioneri 22; Red Box Val Torre 21; Moulin rouge 20; Piaino 13; Bar Roma, Effe emme 12; Borgo Aquileia 10. Amatori (Over 35) Costantini 30; Pasian di Prato 27; Fagagna, Contarena 25; Free energy 24; Ediltomat 21 ; Al saraceno 29; S. Daniele 19; Remanzacco 18; Joker club 17; Axo club 15; Psm sedie Cividale, Pas-sons 14; Autotua 12; Autosofia* 7; La bettola 6; Billerio* 5; Borgo Aquileia 2. Le classifiche dei campionati giovanili e O-ver 35 sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno A due gare dal termine la squadra si aggiudica il primo posto in campionato e punta ai play-off Per 0 Reai Pulfero è già scudetto La Polisportiva Valnatisone e il Pud da Sonia restano in pole position per la promozione in Prima categoria Ottimi risultati per le squadre giovanili - Partono nel fine settimana le gare della poule scudetto di calcetto Drenchia ci crede PUB DA SONIA 2 RED BOX VAL TORRE!) Pub da Sonia Drenchia: Carrer, Drecogna, Comugnaro, Scuderin, Marco Marinig, Fabrizio Qualla, Clodig, Caucig, Cristian Birtig (dal 32’ st Pio Chiabai), Tru-sgnach, Crainich (dal 22’ Gianni Qualla). Red Box Val Torre: Sommaro, D’Andrea, Pascolo, Willy Molaro, Soliai (dal 15’ st Dionisio), Alberi, Smilovich (dal 13' st Carnelutti), Da Pozzo, Tonutti, Fabrizio Molaro (dal 35' st Vignat), Cattarossi. Merso di Sopra, 7 marzo - 11 Pub da Sonia si mantiene in corsa per la promozione grazie all’importante successo ottenuto oggi ai danni della valida compagine della Val Torre. Ci sono ancora due gare da disputare con quattro formazioni (oltre i ragazzi di Drenchia la Rojalese, la Polisportiva Valnatisone ed il Nationale Suisse) che si daranno battaglia per conquistare i due posti disponibili per la Prima categoria. Dopo una fase iniziale di studio, i padroni di casa sono andati vicinissimi alla segnatura centrando un palo con Crainich. Gli ospiti hanno risposto 2’ più tardi con un’insidiosa conclusione del bravo Tonutti neutralizzata con sicurezza da Carrer. Dopo una bella a-zione personale Gianni Trusgnach. giunto al limite dell’area, sprecava mandando la sfera sopra la traversa. Il risultato veniva sbloccato al 35’ con un bel colpo di testa di Cristian Birtig che deviava imparabilmente un cross dalla destra di Andrea Scuderin. Fabrizio Molaro, tutto solo, sprecava l’occasione del pareggio calciando a lato. Il primo tempo si chiudeva con una punizione di Willy Molaro, alta di poco. La ripresa iniziava con un salvataggio in due tempi di Carrer sulla punizione calciata da Tonutti. Su angolo di Clodig, Birtig di testa sfiorava il gol. Al 13’ c’era un altro miracolo del portiere ospite Con due gare di anticipo il Reai Filpa di Pulfero per l’ottava volta vince il campionato amatoriale di Eccellenza. Il successo sui Warriors per 3-0, con le reti di Stefano e Antonio Du-garo ed una conclusione di quest’ultimo deviata da un difensore nella propria rete che riusciva a mettere in angolo l’insidiosa conclusione di Clodig. 11 raddoppio della squadra locale giungeva al 26’ su azione di calcio d'angolo. Trusgnach si trovava al momento giusto sul pallone servito da Clodig e ili testa metteva alle spalle del portiere, (p.c.) Vrnil se je iz Afrike^ kjer je prvič nastopal na mednarodnih turnirjih Dobri uvrstitvi Aleša Plesničarja Tržaški Slovenec Ales Plesničar se je pravkar vrnil iz Afrike, kjer je prvič nastopal na dveh mednarodnih turnirjih, kjer so rezultati veljavni za točke na lestvici ATP. Mladi zamejski tenisaC, član teniškega društva Gaja iz Padric, je dosegel dobre uvrstitve na dveh turnirjih. Odigral je pet dvobojev in trikrat zmagal. To mu je tudi omogočilo, da je prišel do svoje druge točke ATP, kar mu tudi odpira možnosti za napredovanje in nadaljnc nastope na pomembnejših mednarodnih turnirjih. Plesničar je igral v Gani in Togu, te- kmovanja pa so bila zelo zahtevna, tako zaradi močne konkurence, kakor tudi zaradi klimatskih pogojev. Plesničar je namreč po povratku pojasnil, kako je za igranje v Afriki potrebno dolgo obdobje aklimatizacije, saj je bila na prvem tekmovanju v Afriki temperatura nad 45 stopinj. Najboljši zamejski tenisač sedaj računa na sodelovanje na več turnirjih istrske rivijere, kjer ima možnost osvojiti Se kako točko ATP, čeprav ho tam konkurenca nedvomno se močnejša, saj se bodo turnirju udeležili mnogi dobri tekmovalci. Prvi nastop bo 16. marca. Gianni Trusgnach (Pub da Sonia) ha permesso l’exploit ilei ragazzi di Claudio Batti-stig. La squadra è attesa ora dai play-off. Nonostante un’ottima prova la Valnatisone è stata immeritatamente sconfitta dai triestini del Latte Carso. I valligiani sono passati in vantaggio per primi trasformando un calcio di rigore con Gianluca Tuzzi. Nella ripresa gli o-spiti, sotto il diluvio, hanno fatto centro due volte, la seconda in modo rocambolesco con una sfortunata autorete. A 20’ dal termine è stata sospesa, sul risultato di 0-0, la gara tra la capolista Lumignacco e la Savognese. Motivo della sospensione è stato un infortunio all’arbitro. Ancora una vittoria dal risultato tennistico per gli Juniores della Valnatisone, che si mantengono in testa alla classifica. Alle loro spalle l’unica insidia è rappresentata dalla Civida-lesc che ha già effettuato il turno di riposo ma si trova a tre punti dai sanpietrini, che riposeranno l’ultima giornata. A mettere la firma sul largo successo sono stati, con una doppietta a testa, Marco Domeniš e Gianluca Peddis. A completare la goleada sono state le reti di Alessandro Ber-gnach e Davide Del Gallo. Continua l’imbattibilità nel girone di ritorno dei Giovanissimi dell’Audace che hanno imitato gli Ju-niores vincendo a Majano per 6-1. La tripletta di Maurizio Suber ed un gol a testa di Fabio Valentinuzzi, Davide Duriavig e Michele Bergnach hanno confermato la superiorità dei ragazzi del presidente Claudio Duriavig nei confronti dei collinari. Ora i ragazzi allenati da Fabrizio Vogrig sono impegnati (il 12 marzo e 1" aprile, con oraio d’inizio le 20.30) nel torneo notturno di Buttrio. Ripresa del campionato vincente per gli E- sordienti sul campo di Cussignacco con le reti di Bellida, Faracchio e Sibau. In vetrina per la prima volta al torneo notturno di Buttrio nella categoria E-sordienti ci sarà anche la compagine di Tolmin, impegnata il 12 marzo ed il 1" aprile, alle 19. Vittoriosi anche i Pulcini che, con le doppiette di Francesco Cendou e Cen-cig, hanno avuto ragione degli azzurri di Nimis. Ritornando agli amatori, nel campionato d’Eccellen-za con la sconfitta patita a - «Hi & MANZANO Marco Domeniš - Juniores Treppo Grande la Valli del Natisone dà praticamente l’addio al campionato, anche se rimangono ancora due gare da disputare. Nell’avvincente campionato di Seconda categoria la Polisportiva Valnatisone di Cividale, con il successo ottenuto a spese del Bar Roma di Povoletto, si mantiene solitaria al vertice della classifica. Dopo alcune clamorose occasioni fallite da Dominici, un tiro dalla distanza di Nigro sbloccava il risultato. Il raddoppio dei locali giungeva grazie a Catania nel finale di gara. Ha iniziato la seconda fase con il piede giusto la Psm sedie di Cividale. impegnata tra gli Over 35. La rete di Romano Bergnach è bastata ai ci-vidalesi per espugnare il campo di Bicinicco. Nel calcetto iniziano nel prossimo weekend gli incontri per la poule scudetto che vedranno impegnate le due formazioni valligiane dello Spaghetto e dei Merenderos. Lo spaghetto è stato inserito nel girone B assieme alle compagini Castenetto, Bowling Tricesimo e Moli-nari ascensori. I Merenderos si misureranno con l’O-livares club, il Las Vegas ed il Piccin Paluzza. Il Bar Crisnaro, invece, gareggerà nella “Maxicono cup” riservata alle squadre che non partecipano alla poule scudetto. I sanpietrini avranno quali avversari l’Alleanza assicurazioni e la Rapstruppen. 8 novi mataiur četrtek, 12. marca 1998 Kronaka SREDNJE Polica Ojcet par Domenhovih V saboto 7. marca so v Domenhovi družini tle v Polici imiel ojcet. Ženu se je njih sin Walter, ki po prejmku je Qualizza. Pred utar v Lan-darsko jamo ga je pejala mlada čeča iz Speše, ki se kliče Martina. Okuole no-viču so se zbrali žlahta an parjatelj an za de bo vse buj veselo jim je godu Keko z njega skupino. Walter je zlo poznan, ker je daržu puno liet pice-rjo “Allo spaghetto” go par Muoste, seda pa je pa-rjeu v ruoke ostarijo v Pe-tjage. Mlademu paru želmo vse narbuojše na telim svi-etu. GRMEK m Včlanjen v USPl/Associato ull’llSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28A>2 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.(X)0 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo • DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana Štev. 51420 601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: 1 modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% tri dni potlè Severino Vo-grig je umaru. Imeu je 85 liet. Severino se je rodiu go par Zverince, živeu je pa go par Hloc. Biu je zlo poznan, zak v teli vasi je daržu puno puno liet majhano butigo, kjer je predaju Suolne an kjer je dielu kot suoštar. Naš judje so hodil h njemu za strojit Suolne, pa tudi za se pomenat, za se pogua-rit. V njega butigi se je moglo zviedet za vse novice, žalostne an vesele, ki so mu jih hodil pravit judje iz vasi dreskega an garmiskega kamuna. Na njega pogrebu, ki je biu na Liesah v četartak 5. marca puno judi se je zbralo za mu dat zadnji pozdrav an se stisint okuole žene Ide, hčeram Nice, Nives an Serenella, sina Fabiana, zetam, neviesti, navuodam, bratu, sestram an vsi žlahti. Čedad - Dol. Bardo Se je rodila Sofia V četartak 5. marca je v Spitale v Jalmiccu blizu Palmanove parsla na sviet Sofia, liepa an močna čiči-ca. Nje mama je Viviana Marinig, nje tata pa Lorenzo Quargnolo iz Vidma. Mladi par živi v Cedade, kjer Viviana ima salon pa-rukiere. Viviana ima koranine v garmiskem an v dreSkem kamunu: nje tata je Aldo UrSin iz Dolenjega Barda, nje mama je pa Rosina Suostafjova go mez Obrank. Liepa čičica je pamesla puno veseja njim, pru takuo vsi družini, posebno bižnoni Lidi, an vsiem vsiem parjateljam. Mali Sofiji želmo, de bi rasla srečna, zdrava an vesela. Hlocje Zapustu nas je Severino Vogrig Se ni ču dobro, pejal so ga v spitau v San Daniele, novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Sik. Coop. Novi Matajur a.r.l. Ccdad / Cividale Fotostavek in tisk stampo PENTA graph srl Udine Via Tavagnacco, 61 Liesa Uekova druZina v Žalosti V videmskem Spitale nas je zapustu Giuseppe Marinig - Bepic Ueku po domače. Imeu je 77 liet. Nomalo liet od tega mu je bla untarla žena Marta. Puno sta obadva prejokala, kar jim je v nasreči na die-le umaru mladi sin Luciano, ki se je biu kurni ože-nu. Bepic je z njega smartjo v veliki žalost pustu hči Rosino, sina Romea, zeta, neviesto, brate an sestre, an vso Zlahto. V Čedadu dajemo v najem prostore za urade ali stanovanje: 72 m2. Telefonirati v uradnih urah na telefonsko Številko 0481/535713 Venčni mier bo počivu na Liesah, kjer je biu njega pogreb v saboto 7. marca zjutra. DREKA Praponca Hitra smart mlade Zene Na naglim je v četartak 5. marca popudan umarla Rosina Romilda Prapo-tnich, poročena Rucli. Parjelo jo je slavo na naglim, a pomuoč zdravniku ji nie nič pomagala. Imie-la je samuo 57 liet. Rosina se je rodila v Poljakovi hiši v Praponci. Oženila je Tilja Spuobo-vega taz Trušnjega. Preži-viela sta vič liet v Žviceri, potlè sta se varnila damu an Sla živet v Videm, kjer je biu tudi nje pogreb v saboto 7. marca zjutra. Za njo jočejo mož Tiljo, hči Diana an sin Sandro, sestre, bratje, ku-njadi, navuodi an vsa druga žlahta. SPETER Barnas Smart mladega moZa Domačini an parjatelji so se troStal, de miedihi videmskega Spitala, kjer so ga bli rikoveral le malo cajta od tega, ga bojo mogli ozdravet, a takuo nie š-lo. An nas je ries v k-ratkem cajtu zapustu mlad mož tle z Barnasa. Klicu se je Gianpaolo Snidaro an je biu znane Petarnielove družine iz naše vasi. Gianpaolo je imeu samuo 46 liet. V žalost je pustu ženo, hčere Gessico an Viviano, brata Elia an Giordana, kunjade, navuode, tasta an Vendiamo trattore e falciatrice in ottimo stato. Se davvero interessati telefonare allo 0432/725154 taščo an vso drugo žlahto. Puno judi se je zbralo na njega pogrebu, ki je biu v Bamase v nediejo 8. marca zjutra. Petjag Žalostna novica Na svojim domu, kjer je sama živiela, so ušafal martvo našo vasnjanko Evelino Bajt - Očalinovo po domače. Evelina, čeglih je imie-la vič ku osamdeset liet, se je ries dobro daržala an nie bluo riedko jo srečat po Cedade kamar je paršla z nje bičikleto. Z nje smartjo je na telim svietu je zapustila brata, kunjado, navuode an vso žlahto. Nje pogreb je biu v Spietre v pandiejak 9. marca popudan. PODBONESEC Zejac (Ruonac) Untarla je Elisabetta Boreanaz Tle v naši mikani vasici smo zgubili Se adno ženo. V liepi staruosti, 89 liet, nas je zapustila Elisa-betta Boreanaz, uduova Blasutig. Umarla je v videmskem Spitale. Zadnji krat smo jo poz-dravili v torak 3. marca zjutra v Briščah, kjer je biu nje pogreb. Na telim svietu je zapustila sestro, zeta, navuode an vso drugo Zlahto. Ragazza diplomata impartisce lezioni di tedesco e inglese sia a bambini della scuola dell'obbligo che a studenti delle superiori e universitari. Inoltre è disponibile per traduzioni nelle due lingue anche di carattere tecnico e scientifico. Tel. 0432/727893 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. DO 22. MARCA Sriednje tel. 724131 OD 14. DO 20. MARCA Cedad (Minisiiii) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjulra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. Caro abbonato, se non hai ancora provveduto a rinnovare l’abbonamento al Novi Matajur per l’anno 1998, ti ricordiamo che hai ancora poco tempo per farlo. Per il rinnovo puoi rivolgerti presso il nostro ufficio oppure effettuare un pagamento tramite conto corrente postale, intestato a “Novi Matajur - Cedad/ Cividale - n. 18726331”. Se risiedi all’estero puoi utilizzare il vaglia internazionale. Ti ricordiamo che il costo è di L. 50.000 per l’Italia e L. 65.000 per l’Europa e Americhe per via normale. Per via aerea il costo è di L. 110.000 per le Americhe e Canada, L. 115.000 per l’Australia. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trlnko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16,00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. ZaManzan:tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 \ 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 \ 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinjerji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281