NAŠA KOMUNA I št. 9.-7. oktober 1980 delegatska priloga v v GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU OKTOBRU 1980 1. ANALIZA STANJAIN PROBLEMATIKE DROBNOPRODAJNE MREŽE ZA OSNOVNO PRESKRBO V OBČINI UUBUANA VIČ-RUDNIK 2. PREDLOG ODLOKA O PRENEHANJU ODLOKA O PETDNEVNEM DELOVNEM TEDNU UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK 3. IZVLEČKIIZ SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV TEMEUNIH PLANOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA OBDOBJE1981-1985 4. ODGOVORINADELEGATSKAVPRAŠANJA 5. SKRAJŠANI ZAPISKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Poleg zadev objavljenih v delegatski prilogi občine bo skupščina obravnavala tudi zadeve skupščine mesta Ljubljane, ki bodo objavljene v njeni delegatski prilogi za sejo v mesecu oktobru 1980. dnevni redi sej — dnevni redi sej — dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 15/10-1980 VABILO Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78) sklicujem 27. skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 29. oktobra 1980 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: . • 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov skupščine 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 26. skupnega zase-danja zborov 3. Analiza stanja in problematike drobnoprodajne mreže za osnovno preskrbo v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 4. Dohodkovno povezovanje trgovine v Ljubljani in ugo-tovitve kratkoročne in dolgoročne preskrbe s predlogi sklepov (gradivo SML) 5. Poročilo o poteku in rezultatih javne razprave o sa-moupravnih sporazumih temeljnih planov SIS za ob-dobje 1981-1985 6. Predlog sklepa o uporabi sredstev solidamosti za delno odpravo posledic toče in neurja v občinah Gor-nja Radgona, Murska Sobota, Maribor, Lenart, Šmarje in Žalec 7. Predlog odloka o prenehanju odloka o petdnevnem delovnem tednu uprave skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 8. Poročilo o obnovi Ljubljanskega gradu s predlogi ukrepov, (gradivo SML) 9. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve 10. Obravnava gradiva za seje zborov SML in določitev delegatov za udeležbo na sejah zborov . 11. Vprašanja in predlogi delegatov PREDSEDNIK SKUPŠČINE , , Vili Belič, I. r. Analiza stanja Drobnoprodajne mreže osnovne preskrbe v občini Ljubljana Vič-Ru-dnik 1. UVOD IN VIRI PODATKOV V okviru organizirane preskrbe ima trgovina osnovne preskrbe, ki je v najbolj neposrednjem stiku z občani, posebno mesto. Njen obstoj je nepogrešljiv. Dobra malo-prodajna mreža trgovin osnovne preskrbe predstavlja v sistemu celotne preskrbe nujen ter izredno pomemben vmesni člen med proizvodnjo na eni strani ter končno potrošnjo na drugi strani. Njen razvoj pa je v primerjavi s hitro urbanizacijo in populacijo v zaostanku. Z rastjo števila prebivalcev in s spreminjanjem njihove strukture se je poleg tega tudi zmanjšal delež prebivalcev, ki se oskrbujejo s kmetijskimi pridelki iz lastnih virov. Tako je večina prebivalcev vse bolj odvisna od organizirane do-bave prehrambenega blaga ter količinsko in strukturno zadovoljivo ponudbo v trgovini na drobno. Dobra pre-skrba z živili in drugim blagom vsakdanje rabe, pa je ena izmed temeljnih potreb občanov - kar pomeni, da stanje v trgovini in njene razvojne tendence oblikujejo življenjske pogoje občanov in so torej bistveni pokazatelj razvoja določenega dela družbenega standarda občanov. Namen naše analize je, ugotoviti razširjenost drobno-prodajne mreže osnovne preskrbe skupaj v občini in lo-čeno po posameznih krajevnih skupnostih, spoznati v kolikšni meri obstoječe stanje zadovoljuje potrebe obča-nov ter istočasno nakazati, kjer so potrebe prebivalcev večje od obstoječih zmogljivosti. Potrebne podatke za poročilo smo zbrali s pomočjo posebnega vprašalnika za nosilce preskrbe v občini, to so Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti, KIT Ljubljanske mle-karne TOZD Trgovina ter KZ Velike Lašče ter s pomočjo vprašalnikov za krajevne skupnosti in njhove svete po-trošnikov. Nekateri podatki izvirajo iz raziskave stanja oskrbe, ki jo je izvedel ITEO Ljubljana, deloma pa so določeni podatki zbrani na osnovi osebnih pogovorov z nekaterimi nosilci maloprodajne mreže trgovin osnovne preskrbe. Pri izdelavi analize smo se za primerjavo in za nekatere ugotovitve naslonili na Analizo stanja in proble-matike gospodarjenja v trgovini za osnovno preskrbo na drobno, ki jo je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, TOZD Družbeno planiranje. 2. STANJE IN DOSEDANJI RAZVOJ DROBNOPRODAJNE MREŽE ZA OSNOVNO PRESKRBO V OBČINI UUBUANA VIČ-RUDNIK Ljubljana ima v povprečju zadovoljivo razvito trgovino osnovne preskrbe. Na prebivalca pride 0,124 m2 neto prodajne površine, kar pa še vedno pomeni zaostajanje za poprečjem v razvitih deželah, kjer odpade na prebivalca preko 0,34 m2 prodajne površine trgovine z živili. Po Analizi stanja in problematike gospodarjenja v trgovini z osnovno preskrbo na drobno, ki jo je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Družbeno planiranje, je stanje trgovine osnovne preskrbe glede neto prodajne površine na prebivalca v Ijubljanskih občinah naslednje: , ~~~~~~ Št prodajaln Ljubljana Bežigrad Center Moste-Polje Šiška Vič-Rudnik 0,124 0,100 0,402 0,063 0,100 0,074 488 68 148. 60 110 102 Iz tega pregleda je razvidno, da je občina Ljubljana Vič-Rudnik z 0,074 m2 neto prodajne površine z živili na prebivalca, med petimi Ijubljanskimi občinami, na pred-zadnjem mestu. Za nami je le še občina Moste-Polje, kjer odpade na prebivalca 0,063 m2 neto prodajne površine. Ob tem opozarjamo, da izračuni pripadajočih neto pro-dajnih površin na prebivalca iz mestne analize izhajajo iz podatkov začetkom leta 1979 in torej ne vključujejo spre-memb v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki so nastale v letu 1979 in 1980 na področju stanja maloprodajne mreže, bodisi kar se tiče nekaterih ukinjenih trgovin, bodisi glede novozgrajenih trgovin. Za razliko od mestne analize, naše poročilo tudi ne vključuje prodajnih površin trgovin z vinom in alkoholnimi pijačami, ki sicer po statistični no-menklaturi sodijo v prehrano ter prodajnih površin bifejev, ki poslujejo v sklopu samopostrežnih trgovin. Te površine, ki procentualno ne pomenijo bistvenega deleža v celotni prodajni površini smo izločili z namenom, da lahko objek-tivno operiramo s podatkom, koliko pravzaprav čiste pro-dajne površine trgovin osnovne preskrbe pade na prebi-valca naše občine. Obstoječe trgovine osnovne preskrbe na območju ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik ne pokrivajo potreb poveča-nega števila prebivalcev. V občini je skupaj 89 prodajaln s 50.0305 m2 skupne neto prodajne površine in z 0,069 m2 neto prodajne površine na prebivalca. Od tega je 43 pro-dajaln v mestnem območju, ki obsega 4,7% vsega terito-rija občine in kjer živi 56% prebivalcev. V primestnem deFu, ki obsega 7,8% teritorija s 15,3 vseh prebivalcev občine je 9 prodajaln. Na vaškem območju, ki obsega 87,4% teritorija in kjer živi 28,6% prebivalcev pa je 37 prodajaln. Po trgovskih panogah je stanje prodajaln v občini na-slednje: 55 enot je trgovin z živili, gospodinjskimi potreb-ščinami in mešanim blagom, 26 je trgovin z mesom in perutnino, 5 trgovin s sadjem in zelenjavo ter 3 trgovine s kruhom - od tega sta 2 trgovini privatni. V občini ni niti ene specializirane trgovine z mlekom in mlečnimi pro-zvodi. Tabela: Stanje proda|aln po trgovsklh strokah v občini, toieno na mestni, primestnl in vaiki del občlne stroke občina mestno primest. vaško območje območje območje živila, gospodinj. potrebščine, mešano blago 55 20 6 29 meso in perutnina 26 16 3 7 sadjeinzelenjava 5 4 - 1 kruh, mleko in mlečni proizvodi 3 3 - - skupaj vseh prodajaln 89 43 9 37 Po tipih prodajaln ima občina kot celota 20% vseh prodajaln samopostrežnih, 79% trgovin s klasičnim nači-nom strežbe (v tej skupini so stoodstotno zajete trgovine z mesom) in 1 kiosk. Proces modernizacije trgovske mreže se z ozirom na heterogenost in razdrobljenost prodajne mreže, ki jo sestavljajo predvsem manjše prodajalne brez odgovarjajočih skladišč, vrši počasi in postopoma, v sta-rejših enotah tudi na račun skladiščnega prostora. Zato v občini prevladuje trgovina s klasičnim načinom strežbe kljub temu, da je bil v zadnjih letih pri modernizaciji trgovine in novih gradnjah, dosežen napredek. Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti in KIT Ljubijanske mlekarne TOZD Trgovine sta v zadnjih letih odprla 7 samopostrež-nih trgovin in sicer Mercator Riharjevo, Bonifacijo, Vnanje gorice, Brezovico, Tržaško 22, KIT Ljubfjanske mlekarne TOZD Trgovina pa Murgle, Dobrovo. Od tega so 3 samopostrežne trgovine na novo zgrajene (Bonifacija, Riharjeva, Murgle), 3 (na Dobrovi, na Tržaški 22 in Brezovici) pa so bile preurejene in povečane iz klasičnih trgovin. Tabela: Stanje proda|aln po tlpih v občini, ločeno na mestni, primestni in vaški del občine tipi prodajaln občina mestno primest. vaško območje območje območje samopostrežna klasična kiosk Najpomembnejši nosilec osnovne preskrbe v naši ob-čini je Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti na katerega odpade kar 44,94% vseh prodajaln oz. 67% z živili in gospodinjskimi potrebščinami v občini. Na področju osnovne preskrbe so zastopane tudi druge organizacije združenega dela, vendar v manjšem obsegu, pri čemer sta poleg omenjene TOZD Dolomiti dogovorjena nosilca pre-skrbe še KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Trgovina in KZ Velike Lašče zastopana s 6,74% oz. 5,62%. Tabela: Delež prodajaln po posameznih OZD 18 10 2 6 70 r 33 7 30 1 - - - Emona Pekarna Center Mercator Sadje zelenjava KZ Stična TOZD Mesoizdelki Emona (meso) • . Perutnina Ruj KZ Črnomelj Mercator Tovama mesnih izdelkov PIK Čakovec Mesna ind. Vajda KIZ TOZD Mesoizdelki Škofja Loka osebno delo (obrt pekarstvo in pred. mesa) 1 1,12 4 4,49 8 8,99 1 1,12 3 3,37 1 1,12 1 1,12 1 1,12 3 3,37 6,74 V zadnjih desetih letih se je število prodajaln v občini zmanjšalo od 104 na 89. Zmanjšanje gre na račun zapira-nja manjših, tehnološko in fizično zastarelih, neustreznih enot. Vendar se je v istem razdobju skupna neto prodajna površina povečala od 5.180 na 5.305 m2, kar pomeni, da so bile zaprte enote nadomeščene z večjimi, modernejšimi samopostrežnimi trgovinami. Kljub temu povečanju pa niti po številu, niti po kvadraturi, še manj pa po teritoriaini razporeditvi, stanje drobnoprodajne trgovske mreže, ra-zen v nekaterih KS (Kolezija, Vnanje gorice, Rakitna, Ve-like Lašče, Želimlje) ne zadošča povečanemu številu pre-bivalcev. Zaskrbljujoče je stanje maloprodajne mreže v novih stanovanjskih soseskah in primestnih naseljih, kjer je šte-vilo prebivalcev v zadnjih desetih letih hitro naraščalo in kjer trgovin nismo gradili istočasno s stanovanji. Kot že rečeno, prav posebno to velja za primestni del občine, kjer je stanje najslabše in kjer večina primestnih krajevnih skupnosti v neto prodajni površini ne dosega niti polovice Ijubljanskega poprečja. 10504 prebivalcev teh krajevnih skupnosti ima le 475 m2 trgovinskih površin - torej 0,045 m2 na prebivalca. Na vaškem območju je stanje po neto prodajnih površi-nah v okviru občine Ljubljana Vič-Rudnik pravzaprav naj-boljše, saj pride na prebivalca 0,074 m2 čiste prodajne površine. Primerno imajo urejeno trgovino osnovne pre-skrbe v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer je poprečje neto kvadrature na prebivalca višje od poprečnega občin-skega (KS Dobrova 0,074 m2, KS Tomišelj 0,093 m2, KS Turjak 0,099 m2, Preserje 0,101 m2) in pri nekaterih celo višji od poprečja Ijubljanskih občin (KS Želimlje 0,132 m2, KS Velike Lašče 0,136 m2, KS Rakitna 0,148 m2, Vnanje. gorice 0,178 m2). Kljubtemu, da je to območje s poprečno največjo neto prodajno površino na prebivalca in naj-manjšim številom prebivalcev, ki gravitirajo na posa-mezno trgovino (v pOprečju 279) ocenjujemo, da tudi tu stanje osnovne preskrbe ni zadovoljivo. Specifičnost tega dela občine je namreč predvsem v obsežnem teritoriju, ki ga oskrbujejo podeželske trgovine in razpršenost naselij (192 naselij), ki so med seboj oddaljena, istočasno pa odmaknjena od potrošniških centrov z zadovoljivo pro-dajno mrežo. 5ŽD : , Število % OBČINASKUPAJ ____________ prodaj._______ ------------------------------------------------------------------------- Mercator DO RoŽnik TOZD Dolomiti 40 44,94 Zap. Kraj. skupnost štev. Štev Neto površina v m2 Netom2 KIT Ljubljanske mlekarne TOZD št. , prebiv. proda-prodajna / skladiščna prod. povr. TrgOVina ' 6 6,74___________________30.9.79 jaln__________________na prebiv. KZ Velike Lašče 5 5,62 1. Barje 680 1 30 38 0,0442 Emona TOZD Maloprodaja ' 5 5,62 2. Brezovica 1.593 2 88 64 0,0552 ABC TABOR Grosuplie 4 4,49 3. Brdo 1.919 2 80 88 0,0416 4. Črni vrh 543 5. Dobrova 2.458 6. Golo 396 7. Horjul 2.649 8. Ig 2.345 9. Kolezija 5.991 10. Kozarje 2.576 11. Krim-Rudnik 8.973 12. Lavrica 1.356 13. Malči Belič 7.853 14. Milan Česnik 4.301 15. Notranje gorice 1.453 16. Polhov Gradec 1.848 17. Podpeč-Preserje 2.207 18. Rakitna 393 19. Rob 734 20. Rožna dolina 4.898 21. Škofljica 2.375 22. Tomišelj 855 23. Trnovo 6.622 24. Turjak 515 25. VelikeLašče 1.998 26. Vič 4.780 27. Vnanje gorice 1.116 28. Vrhovci 2.380 29. Želimlje 304 28 184 15 91 91 1153 43 321 27 569 367 47 117 224 58 49 268 94 80 280 70 0,0990 6 272 232 199 207 40 1 4 1 3 3 4 1 12 1 9 4 1 3 5 1 1 4 3 2 6 23 159 27 149 90 406 44 286 15 359 183 66 97 175 30 70 187 83 68 277 233 137 103 156 21 0,0515 0,0748 0,0378 0,0343 0,0388 0,1924 0,0166 0,0435 0,0199 0,0724 0,0853 0,0323 0,0633 0,1014 0,1475 0,0667 0,0547 0,0395 0,0935 0,0422 0,1361 0,0485 0,0783 0,0869 0,1315 76.117 89 5.305 3.704 0,0697 Stanje lokalov in lastništvo poslovnih prostorov 06 89 trgovin osnovne preskrbe na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, je 35 prodajnih prostorov last trgov-skih organizacij združenega dela. Več kot polovica po-slovnih prostorov trgovin pa je bodisi v upravljanju samo-upravne stanovanjske interesne skupnosti (41,64 %), bo-disi so v zasebni lasti (19,10 %). Slednja kategorija trgov-skih lokalov je predvsem na vaškem območju občine. V vseh treh primerih gre za manjše lokale, saj na primerod 37 trgovin, ki so v upravljanju SIS, le 4 presegajo 50 m2 prodajne površine, medtem ko se kvadratura prodajnih prostorov, ki so v najemu od zasebnih lastnikov giblje med 15 in 40 m2. Najemnina sama za te poslovne prostore ne predstavlja bistvene obremenitve v strukturi stroškov trgovskih OZD. Problem pa je v tem, ker morajo po pravilu koristniki sami poslovne prostore tudi investicijsko vzdrževati. Predpisi glede sanitarno higienskih pogojev in pogoji urejenosti in opremijenosti trgovin so zahtevni in inšpekcijski organi morajo zahtevati njihovo izvrševanje. Zahtevo po zagoto-vitvi ustreznih pogojev za delo trgovine (od sanitarno tehničnih pogojev poslovanja in opreme do funkcionalne ureditve, ki jo je težko sprovesti zaradi prostorske omeje-nosti irifki torej zahteva določene investicijske posege) pristojni inšpekcijski organ naslovi na trgovsko OZD, kot nosilca dejavnosti. Precejšen vzrok, da trgovske organiza-cije združenega dela le počasi obnavljajo stare lokale, ki niso v njihovi lasti, so težave s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, ki lokale upravlja, ne zagotovi pa sredstev za investicijsko vzdrževanje ali za adaptacije v smislu izbolj-šanja higiensko tehničnih in delovnih pogojev v proda-jalni. Politika upravljanja trgovskih poslovnih prostorov se vsekakor odraža na slabem stanju mnogih, lahko bi rekli večine, saj po podatkih sanitarne inšpekcije SML ustre-zajo predpisom le tiste trgovine, ki so bile zgrajene ali adaptirane v zadnjih 3 letih. Zato bi biloz vidikavzdrževanja poslovnih stavb-trgovin nujno, da se pravica uporabe prenese na dejanskega uporabnika, ker se le tako lahko pričakuje večja vlaganja v izboljšanje pogojev in tehničnih pogojev dela v teh trgovi-nah. še slabši je položaj trgovin oz. poslovnih prostorov, ki jih imajo organizacije združenega dela v najemu od za-sebnih lastnikov. V teh primerih je pri trgovskih OZD prisotna stalna nesigurnost zaradi možnosti enostranske in neobjektivne odpovedi, s kratkim odpovednim rokom. Dostikrat je vzrok za tako odpoved neke vrste izsiljevanje lastnika poslovnih prostorov, ki želi na ta način izpeljati svoj interes in si v takih pogojih pridobiti zase neopravi-čene koristi. Jasno je, da ima to za posledico zmanjšan interes trgovskih OZD za take poslovne prostore, čeprav se največkrat individualnemu izsiljevanju, zaradi splošnih družbenih interesov, uklonijo. 3. STANJE TRGOVINE ZA OSNOVNO PRESKRBO PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Pri obravnavanju osnovne preskrbe po krajevnih skup-nostih, smo upoštevali stanje pred preoblikovanjem kra-jevnih skupnosti vmesecuaprilu 1980, ker za novo obliko-vane KS ni bilo mogoče dobiti vseh potrebnih podatkov in tudi ker le-te organizacijsko in tehnično še niso povsem zaživele. Sicer pa menimo, da samoupravna preobrazba KS ne bi smela bistveno vplivati na stanje celotne trgovske mreže v občini, kajti nesmiselno bi bilo pričakovati, da bi na sedanji stopnji razvoja občine, vsaka krajevna skup-nost, ne glede na gostoto naseljenosti, zgolj zaradi upravne zaokroženosti, imela svoj potrošniški center. Skušali bomo podati trenutno stanje trgovine osnovne preskrbe ter potrebe po novih trgovinah, upoštevajoč pri tem poprečno prodajno površino prodajnega prostora na prebivalca, ki znaša za osnovno preskrbo v Ljubljani 0,124 m2. Podatek o prodajni površini na prebivalca je eden od pokazateljev razvitosti trgovske maloprodajne mreže v občini, ki je primeren za okvirno ugotavljanje deficita na mestnem in primestnem območju občine. Za vaško ob-močje pa nam ta podatek daje iskrivijeno sliko, ker ne upošteva obsežnosti teritorija, ki ga posamezna proda-jalna pokriva. Zato smo za popolnejšo podobo stanja razvitosti drobnoprodajne mreže vaškega območja vzeli tudi podatek o poprečnem teritoriju, ki ga pokriva ena trgovina (6,04 km2 SO). Pri možnostih pokritja deficita površin smo se omejili na načrtovane trgovine za drugo srednjeročno obdobje. Za posamezna območja, ki glede izgradnje trgovin niso za-jeta v planska predvidevanja 1981-1985, se pa zanje vtem obdobju predvidevajo zazidalni načrti, smo na predvideno porast števila prebivalcev, evidentirali zgolj potrebe. K opremljanju naselij z objekti preskrbe lahko pristo-pimo predvsem z dveh vidikov: - da trgovinske objekte lociramo po klasičnem, disperzijskem sistemu, -datrgo-vinske objekte grupiramo v potrošniške centre. Z ozirom na sodobne tehnične in družbenoekonomske pogoje, se daje v novih naseljih prednost grupiranju trgovinskih ob-jektov v potrošniškem centru. Ker pa se pojavlja deficitar-nost objektov osnovne preskrbe tudi v že eksistentnih naselitvah, kjer lokacija potrošniškega centra ne bi bila možna in na podeželju, kjer marsikje PC zaradi majhnega števila prebivalcev, ne pridejo v poštev, so v gradivu večkrat nakazane potrebe po manjših trgovinah, za katere trgovske OZD ne izkazujejo ekonomskega interesa. netto m prodajne površinena prebivalca (po krajevni skupnosti) O-2OO 0,190 0,180 0,-170 om6o O"I5O 0'-tfO ow ono 0'110 O"ioo O'0$0 0'080 O'O7O O'o6o 005(0 0'040 aoao C020 0'0-fO 0'000 ______________________7 uL___________/ /^ //A^ //^ ^, ^ / KOLEtlJA 0,192 Mc / VNANJE &OKICE Q,-J6 / f ^- TJ&sruh . VEUKE IA?CP ^ ZEUfrtLJE O;147 M1 . ' v 0.-T01 tA. TDMI^L) -e YKMOVC| MILAN ČE^NIK r DOBRAVA- ^ O,086 M1-0,0 85 M4 Ž;°o^ $ $00,0® R05 fOLHOV &RAPKT CRjs/l VRt+ Vlif —ovo -N§T^M/]e GOKI« Si 0,06h M2- 0,095 M, O,048 fAl 8 O,0 O 0 0 0' o,o; o',Cri(, M1 površina ki jo pokriva 1 trgovina (po krajevnih skupnostih) MILANČESNIK Vlč VRHOVCI HOlNA OOLINA KRIM-RVDNK MALfil ESELlC TUNOVO KS- B.RDO 0,1«) K.M* OM KM$ O/U> K/ffl- 0,44 I Km2 3.1 . Preskrba prebivalcev na mestnem in primestnem delu občine TABELA: Mestne in primestne krajevne skupnosti po neto m2 prodajne površine na prebivalca ME5TNI DEL 25,51 km2 Št.pradajaln po trgOvskih panogah **" KRAJEVNA SKUPNOST tt. >tevilo prebivalcev c-r-n------------¦ ;—-.--------------— in 0 79 zivila,gospodin|. meso in potrebščine povrtnina sadje in kruh,mleko zelenjava in mlec.izd. Skupaj T'p prodojoln Neto povrsina v m2 Neto m2 Orien/; Orient. . potrebn. j ' i cn i^i i- i i . ii ¦•" prod.povrs. , _ primani. prodajaln SP KL kiosk prodajna sklodiscna r r,. prod.povn. _ ' na prebtv. i m2 1 KRIM-RUDNIK 2 MALČI BELIČ 3 MILANČESNIK 4 KOLEZIJA 5 ROŽNA DOLINA 6 TRNOVO 7 VIČ 8.973 7.853 4.301 5.991 4.898 6.622 4.780 12 12 9 1 8 4 2 2 4 3 1 4 1 3 6 1 5 4 2 2 321 286 0,0435 1112,6520 -791,6520 56» ' 359 0,0724 973,7720 -404,7720 367 183 0,0853 333,3240 -166,3240 1153 406 0,1924 742,8840 +410,1160 268 187 0,0547 607,3520 -339,3520 280 277 0,0422 821,1280 -541,1280 232 137 0,0485 592,7200 -360,7200 43.418 20 16 43 10 33 3190 1835 0,0735 5383,8320 -2193,8320 PRIMESTNI DEL42,18 km2 1 BARJE 2 BRDO 3 BREZOVICA 4 KOZARJE 5 LAVRICA 6 VRHOVO 680 1 1.919 1 1 1.593 1 1 2.576 1 1.356 1 2.380 1 1 0.504 6 3 1 1 ^30 38 2 2 80 88 2 1 1 88 64 1 1 43 44 1 I 27 15 2 11 207 156 475 405 0,0442 84,320 -54,320 0,0416 237,9560 -157,9560 0,0552 197,5320 -109,5320 0,0166 319,4240 -276,4240 0,0199 168,1440 -141,1440 0,0869 295,1200 -88,1200 0,0453 1X2,4960 -827,4960 . KOLKIj* 0,192 M? / MW ^_^ 0,110 0,100 0,09 Q o.oao 7 0,070 0,060 0,050 0,040 0,030 0,020 0,010 / z / z / 7 / z z _z tREXOYICA- O,055 M2- O,O46 M1 BARJB O,O44 M^ KR.l\\-KV>N/llt O,O43 M' \ R.K.&O 0,04-1 M* X X Xt-A^R'CA- \ KOZAR|E mestne in primestne krajevne skupnosU po netto m2prodair O, Q19 M2- 0,016 M2- po nst povrsine na| 0.O0O MESTNE IN PRIMESTNE KS POVRŠINA V KM2 ŠTEVILO PREBIVALCEV NA 1 PRODAJALNO Krajevna skupnost Štev. Površ. št. štev. Teritorij preb. v km2 prod. preb. na 1 tr- na 1 trg. govino 1 Krim Rudnik 8973 7,9 12 747,75 0,6 2 Malči Belič 7853 6,1 9 872,55 0,6 3 MilanČesnik 4301 0,7 4 1.075,25 0,1 4 Kolezija 5991 1,4 4 1.497,75 0,3 5 Rožnadolina 4898 2,6 4 1.224,45 0,6 6 Tmovo 6622 5,3 6 1.103,66 0,8 7 Vič 4780 1,1 4 1.195 0,2 8 Barje 680 12,0 1 680 12,0 9 Brdo 1919 3,1 2 959,5 1,5 10 Brezovica 1593 7,1 2 796,5 3,5 11 Kozarje 2576 8,3 1 2.576 8,3 12 Lavrica 1356 11,2 1 1.356 11,2 13 Vrhovci 2380 1,2 2 1.190 0,6 KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA ima 4 trgovine osnovne preskrbe - 3 trgovine z živili in mešanim blagom - 1 mesnico Skupna prodajna površina trgovine osnovne preskrbe je 1153 m2 in 406 m2 skladišč. Na prebivalca te krajevne skupnosti pride 0,192 2 neto prodajne površine in torej presega Ijubljansko poprečje (0,124 m2) po neto kvadra-turi na prebivalca ter kaže po izračunu prodajnih površin orientacijski presežek 410 m2. Vse tri trgovine z živili so samopostrežnega tipa, dobro založene in zadovoljivo oskrbujejo 5.991 prebivalcev te krajevne skupnosti. V sklopu načrtovanega centra soseske Murgle je pre-dvidena gradnja še ene samopostrežne trgovine v predelu med Cesto v Mestni log in Mokrško, realizacija katere bi se morala, glede na stanovanjsko sosesko v izgradnji, praktično že pričeti. Z ozirom na zadovoljivo stanje trgo-vin osnovne preskrbe na tem območju in deficitarnost v drugih predelih občine, je vprašanje investitorja v tej so-seski odprto in vprašljivo. KRAJEVNA SKUPNOST KRIM-RUDNIK ima skupaj 12 trgovin osnovne preskrbe in sicer: - 6 trgovin z živili in mešanim blagom - 4 mesnice - 2 trgovini s sadjem in zelenjavo - 1 zasebno prodajalno kruha, ki prodajatudi mleko in mlečne izdelke. Območje krajevne skupnosti ima 7.364 prebivalcev. Vseh 12 enot osnovne preskrbe ima skupaj 396 m2 prodaj-nih površin in 286 m2 skladišč. Vse so majhne, klasične trgovine z malimi kapacitetami (med 12 trgovinami ima samo ena 50 m2 prodajne površine, vse ostale so manjše -v poprečju 24 m2) in ne morejo kriti potreb obsežnega terena. Na prebivalca te krajevne skupnosti odpade 0,0435 m2 neto prodajne površine. Orientacijski izračun potrebnih prodajnih površin za KS kaže primanjkljaj 791 m2. Za rešitev perečega problema osnovne preskrbe je iz-gradnja že predvidenega potrošniškega centra v RS-3 na Rakovniku njuna. S tem ta krajevna skupnost pridobi nadaljnjih 715 m2 čiste prodajne površine (1200 bruto, ki vključuje še skladišča in bife), s čimer bo orientacijski primanjkljaj prodajne mreže odpravljen. Zaradi obsežnega terena, Dolenjske ceste, ki predstav-Ija eno najbolj prometnih poti v smeri Evropa-Vzhod, načrtovanih stanovanjskih sosesk RS-1, RS-2 in predvide-nega povečanja števila prebivalcev na 8.055, pa bo treba v prihodnjih obdobjih realizirati tudi trgovini osnovne pre-skrbe, za kateri sta lokaciji po sprejetem zazidalnem na-črtu določeni. Gre za trgovini s po cca 400 m2 površine in sicer je ena načrtovana ob obstoječem WZ vzhodno od Orlove ceste, druga pa ob Cesti ob železnici, tudi ob WZ v bližini Peruzzijeve ceste. KRAJEVNA SKUPNOST MALČI BELIČ ima 9 trgovin osnovne preskrbe in sicer - 3 trgovine z živili in mešanim blagom ¦ - 3 mesnice - 2 trgovini s sadjem in zelenjavo - 1 prodajalno kruha, ki prodaja tudi druge živilske proizvode. Območje krajevne skupnosti ima 7.853 prebivalcev. Devet enot osnovne preskrbe ima 569 m2 prodajnih površin in 359 m2 skladišč. Z novo odprto trgovino v Bonifaciji v aprilu 1980, ki je edina samopostrežnega tipa, se je stanje glede preskrbe izboljšalo. Na prebivalca te krajevne skup-nosti odpade 0,0724 m2 neto prodajne površine. Orienta-cijski izračun potrebnih prodajnih površin za KS kaže primanjkljaj 404 m2 pri obstoječem številu prebivalcev. Izgradnja predvidene sodobne tržnice južno od bencin-ske črpalke ob Tržaški cesti bi predstavljala rešitev pro-blema s sadjem in zelenjavo in drugimi proizvodi osnovne preskrbe ne le za KS Malči Belič, temveč tudi za vse okoliško območje. ¦ KRAJEVNA SKUPNOST MILAN ČESNIK ima 4 trgovine osnovne preskrbe in sicer - 2 trgovini z živili in mešanim blagom - 2 mesnici Prodajalne, ki so razen s sadjem in zelenjavo, sotidno založene, oskrbujejo 4.301 prebivalca te krajevne skup-noti. Skupna neto prodajna površina je 367 m2 in 183 m2 skladišč. Na prebivalca te KS odpade 0,0853 m2 neto prodajne površine. Orientacijski izračun potrebnih pro-dajnih površin za KS kaže primanjkljaj 149 m2 pri obstoje-čem številu prebivalcev. V KS Milan Česnik za gradnjo novih trgovskih kapacitet osnovne preskrbe ni zagotovljene lokacije. Stanje bi se lahko izboljšalo z razširitvijo trgovine na Tržaški cesti 22, za kar je zainteresiran tudi Mercator TOZD Dotomiti. Ker pa bi se ta razrešitev lahko izvedla le na račun skladišč-nega prostora in stanovanja ob njem, ki bi ga bilo treba v smislu prepovedi osiromašenja stanovanjskega fonda na-domestiti, je možnost za realizacijo majhna. Prav tako je eventualna varianta z likvidiranjem mesnice Emone poleg trgovine Tržaška 22 problematična. Vsekakor pa bo ta KS z izgradnjo Langusovega centra, v katerem bo poleg ostalih trgovskih branž zastopana tudi osnovna preskrba, lahko dosegla želeno preskrbo. Kot KS Malči Belič, velja tudi za KS Milan Česnik bi-stveno izboljšanje pogojev osriovne preskrbe z gradnjo tržnice med nobenčkovo in Tržaško cesto. KRAJEVNA SKUPNOST ROŽNA DOLINA jma 4 trgovine osnovne preskrbe - 1 samopostrežno trgovino z živili in mešanim blagom - 1 klasično trgovino z živili in mešanim blagom 10 - 1 mesnico - 1 prodajalno sadja in zelenjave Navedene trgovine ne morejo zadovoljivo preskrbovati 4.898 prebivalcev, ki se morajo v veliki meri oskrbovati v trgovinah v centru mesta. Poleg tega tudi obstoječi fond trgovin ni zadovoljivo urejen in opremljen. Tu gre pred-vsem za edino samopostrežno trgovino na Cesti XI, ki je bila zgrajena pred 15 leti in za obnovo katere bi po izračunu Mercator - TOZD Dolomiti moral vložiti 8.000.000 din. Glede na neto prodajno površino 4 trgovinskih enot (187 m2) na prebivalca te KS pride 0,0547 m2 prodajne površine. Izračun potrebne površine kaže orientacijski primanjkljaj 339 m2, pri čemer nismo upoštevali, da spre-jeti zazidalni načrt za območje VS-5 predvideva povečanje števila prebivalcev za več kot 1000. Rožna dolina bi glede na število prebivalcev torej nujno potrebovala še eno samopostrežno trgovino. Ker pa je območje v precejšnji meri zazidano, bi bilo treba novo lokacijo poiskati v vzhodnem delu, v bližini študentskega naselja. KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVO ima 6 trgovin osnovne preskrbe in sicer: - 2 trgovini z živili in mešanim blagom . - A mesnice Navedene trgovine, ki so večinoma v zelo slabem sta-nju, oskrbujejo 6.622 prebivalcev. Skupna prodajna povr-šina vseh trgovinskih enot je 280 m2 ali 0,0422 m2 na prebivalca. Ta KS nujno potrebuje vsaj še eno sampo-strežno trgovino, saj kaže pri obstoječem številu prebival-cev deficit 541 m2 neto prodajne površine. Vzporedno z gradnjo stanovanjskih sosesk VS-1 in VS-102 Trnovo, ko se bo po oceni število prebivalcev pove-čalo za preko 4.200, je načrtovana izgradnja potrošni-škega centra s 4.400 m2 bruto etažne površine. V tem centru bo poleg gostinskih in drobno uslužnostnih kapa-citet vključena tudi večja samopostrežna trgovina, za ka-tero Mercator TOZD Dolomiti predvideva, da jo bo zgradil leta 1986-87. Za potrebe Rakove Jelše, ki leži južno od Trnovega, je glede na končno število prebivalcev, 2.500, po urbanizmu predvidena še ena trgovina osnovne preskrbe s cca 300 m2 bruto površine, katere gradnja je zelo odmaknjena, če že ne vprašljiva upoštevajoč pri tej oceni današnje mož-nosti trgovinskih delovnih organizacij - investitorjev. KRAJEVNA SKUPNOST VIČ ima 4 prodajalne osnovne preskrbe - 2 manjši samopostrežni trgovini z osnovnimi živili -1 mesnico -1 prodajalno kruha. Navedene trgovine, od katerih sta mesnica in proda-jalna kruha privatni, imajo skupaj 232 m2 neto prodajne površine in ne krijejo potreb 4.780 prebivalcev te KS. Orientacijski izračun potrebnih prodajnih površin pri ob-stoječem številu prebivalcev kaže primanjkljaj 361 m2. Za solidno preskrbo prebivalstva z osnovnimi življenj-skimi proizvodi bi bilo potrebno zgraditi večjo samopo-strežno trgovino v sklopu centra ob Viški cesti (V S-6), kot to predvideva sprejeti zazidalni načrt, sicer bo z dokonča-njem blokovne zazidave med Viško in Pokljukarjevocesto in predela za Žabarjem (Grba) deficit še večji in stanje glede osnovne preskrbe v tej KS nevzdržno. KRAJEVNA SKUPNOST BARJE ima 1 trgovino osnovne preskrbe in sicer - trgovino z živili in mešanim blagom klasičnega tipa. Krajevna skupnost Barje s 680 prebivalci ima eno trgo- vino z živili in mešanim blagom klasičnega tipa s 30 m2 prodajne površine. KS bi sicer potrebovala še eno trgo-vino, vendar gradnja le-te glede na število prebivalcev, ki naj bi se v njej oskrbovali, za trgovinske OZD ne bi bila ekonomsko opravičena. Vsekakor pa se bp moralo pri izdelavi zazidalnega načrta za območje Črne vasi, in pre-dela ob Ižanski cesti in za del RS-105 predvideti tudi lokacijo za manjšo trgovino osnovne preskrbe. Vzpore-dno s tem pa bo potrebno uporabiti tudi druge načine, ki so danes v praksi še izjemni in ki bodo dali možnost realiziranja tudi manjših oskrbovalnih enot. KRAJEVNA SKUPNOST BRDO ima 2 trgovini osnovne preskrbe - 1 trgovino z živili in mešanim glagom - 1 mesnico s skupaj 80 m2 neto prodajnih površin in 88 m2 skladišč-nega prostora za 1.919 prebivalcev. Z 0,0416 m2 neto prodajne površine na prebivalca, je KS Brdo na enem do zadnjih mest po neto prodajni površini trggvin osnovne preskrbe v občini. Način prodaje vtrgovinah je klasičen in zaradi prostorske omejenosti je trgovina z živili slabo organizirana in zaiožena. Orientacijski izračun potrebne prodajne površine za to KS kaže primanjkljaj 158 m2. Za izboljšanje preskrbe prebivalstva tega dela občine, bi bilo potrebno, kot prvi ukrep, obstoječo trgovino razširiti in klasični način prodaje spremeniti v samopostrežnega, kar se predvideva v naslednjem srednjeročnem obdobju. KRAJEVNA SKUPNOST BREZOVICA ima 2 trgovini osnovne preskrbe in sicer -1 samopostrežno trgovino z živili in mešanim blagom -1 mesnico Samopostrežna trgovina z živili in mešanim blagom ne more zadovoljivo preskrbovati 1.593 prebivalcev te kra-jevne skupnosti, ki so zato vezani in se oskrbujejo v trgovinah v centru mesta oz. v bližini krdja zaposlitve. Orientacijski primanjkljaj 110 m2 neto prodajne površine se bo s perspektivnim povečanjem števila prebivalcev na 3500. To pa je opozorilo, da je treba z urbanističnim načrtom širšega območja Brezovice, ki bo izdelan v na-slednjem srednjeročnem obdobju, določiti lokacijo za novo trgovino osnovne preskrbe. KRAJEVNA SKUPNOST KOZARJE ima eno trgovino osnovne preskrbe in sicer - klasično trgovino z živili in mešanim blagom. Območje krajevne skupnosti Kozarje ima 2.576 prebi- valcev in eno samo klasično trgovino z živili in mešanim blagom, katere neto prodajna površina znaša le 43 m2. Z 0,0166 m2 neto prodajne površine na prebivalca je KS na zadnjem mestu po prodajni površini v občini. O organizi-rani osnovni preskrbi v tej KS ne moremo govoriti. Krajani se zato v glavnem oskrbujejo v KS Vrhovci in Vič ter v centru mesta in tako posredno vplivajo tudi na že sicer obremenjene trgovine in preskrbo v teh krajevnih skupno-stih. Izračun orientacijskega primanjkljaja prodajnih povr-šin za KS Kozarje 319 m2 bo odpravlje z izgradnjo nove trgovine osnovne preskrbe, ki jo bo investitor Mercator TOZD Dolomiti zgradil v drugem srednjeročnem obdobju 11 predvidoma leta 1983. Po sprejeti skupinski lokacijski dokumentaciji za VS-8/1 je trgovina načrtovana ob VVZ in bo pokrivala pravzaprav le območje med Tržaško cesto in železnico. Za ostalo območje Kozarij, kjer se predvideva večja naselitev (nove Kozarje) s cca 8000 Ijudi pa bo potrebno z zazidalnim načrtom določiti lokacijo za večji objekt - market osnovne preskrbe. KRAJEVNA SKUPNOST LAVRICA ima eno trgovino osnovne preskrbe in sicer klasično trgovino z živili in gospodinjskimi potreb-ščinami, ki ima 27 m2 neto prodajne površine in na katere ponudbo osnovnih živil je vezanih 1356 prebivalcev. Z 0,0199 m2 prodajne površine ne prebivalca, je krajevna skupnost Lavrica na predzadnjem mestu po prodajnih površinah v občini. Krajani se oskrbujejo v glavnem v centru mesta. S programskim delom zazidalnega načrta bo še v letošnjem letu določena lokacija objekta - trgo-vine za predvideno število prebivalcev 3.000. KRAJEVNA SKUPNOST VRHOVCI ima 2 trgovini osnovne preskrbe -1 samopostrežno trgovino z živili in mešanim blagom - 1 mesnico KS Vrhovci z 2.380 prebivalci ima v dveh trgovinskih enotah skupaj 207 m2 neto površine in 156 m2 skladišča. Na previvalca te krajevne skupnosti odpade 0,0869 m2 prodajne površine. Pri obstoječem številu prebivalcev de-ficit 88 m2 neto prodajnih površin ni tolikšen, kot v nekate-rih drugih KS v občini. Tako kot pri KS Brdo, bi bilo tudi v KS Vrhovci potrebno obstoječo trgovino razširiti in pri-manjkljaj zmanjšati. 3.2. Preskrba prebivalcev na vaškem delu občine Na vaškem območju občine prevladujejo trgovine z mešanim blagom, kjer mora sorazmerno malo prodajnaln kriti raznovrstne potrebe prebivalcev. 16 krajevnih skup-nosti, ki sodijo v vaško območje občine ima skupaj 37 trgovin. Značilno za trgovsko mrežo na podeželju je, da na posamezno prodajalno odpade obsežno teritorialno ob-močje - v poprečju 12,7 km2, medtem ko je občine 6,04 km2. Obremenjenost trgovske mreže, merjena s številom prebivalcev na 1 prodajalno je sicer na podeželju precej manjša kot v mestu (279,53 preb/1 prodajalno), vendar moramo pri ugotavljanju stanja upoštevati obsežnejša, a redkeje naseljena območja, ki jih preskrbujejo podeželske trgovine. Poleg tega je drobnoprodajna mreža na vaškem območju slaba, trgovine so tehnološko zastarele in se večinoma nahajajo v prostorih, ki nimajo pogojev za pri-merno ponudbo in normalno postrežbo, raznovrstno blago široke potrošnje pa še bolj obremenjuje že tako majhne prodajne površine in s tem onemogoča možnost širokega asortimana in založenosti z artikli osnovne pre-skrbe. Za izboljšanje preskrbe vaškega prebivalstva, bi se v prvi vrsti morale prodajalne bolj približati kupcem - to pa pomeni več prodajaln z manjšimi kapacitetami. Načrtova-nje le-teh pa ne bi bilo realno, ker gradnja takih trgovin z vidika trgovskih OZD ni ekonomsko zanimiva. Problem bi bil rešljiv, če bi v večji vaških središčih, ki pravzaprav predstavljajo presrbovalna, kulturna upravna središča, za več KS zgradili centre, v katerih bi bili poleg prostorov za razne obrno storitvene dejavnosti in speciali-zirano trgovino podrejeno specifiki vaškega obrnočja, tudi trgivinski objekti s širokim asortimanom tako osnovnih živil kot tudi drugega blaga široke potrošnje. V oddaljenih naseljih in tudi drugod, kjer trgovske OZD rtiso ekonom-sko zainteresirane za gradnjo trgovin pa bi bilo primerno omogočiti trgovinsko dejavnost tudi kot samostojno delo z lastnimi sredstvi v smislu Zakona o blagovnem prometu in obrtnega zakona. Vzporedno s tem, pa bi bilo prav v tem predelu občine potrebno razmišljati glede izboljšanja osnovne preskrbe s potujočo trgovino (ambulantna pro-daja). VAŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI POVRŠINA V KM2 ŠTEVILO PREBIVALCEV NA ENO PRODAJALNO Krajevne skupnosti . Število Površina Štev. TeritorijŠtev. preb. na prebival. vkm2 prodaj. na1 Itrgov. trgovino 14. Notranje gorice 1.453 14,5 114,50 1.453,00 15. Ig 2.345 47,6 3 15,80 781,66 16. Golo 396 26,4 1 26,40 396,00 17. Horjul 2.649 49,8 3 16,60 883,00 18. Podpeč-Preserje 2.207 42,0 5 8,40 441,40 19. Polhov Gradec 1.848 48,6 3 16,20 616,00 20. Črni vrh 543 20,1 1 20,10 543,00 21. Dobrova 2.458 25,0 4 6,25 614,50 22. Rakitna 393 25,0 1 25,00 393,00 23. Rob 734 46,6 1 46,60 734,00 24. Škofljica 2.357 23,4 3 7,80 791,66 25. Tomišelj • 855 30,0 2 15,00 427,50 26. Turjak 515 15,3 1 15,30 515,00 27. Velike Lašče 1.998 40,0 6 6,66 333,00 28. Vnanje gorice 1.116 7,0 1 7,00-1.116,00 29. Želimlje 304 8,5 1 8,50 304,00 12 vaške krajevne skupnosti po teritoriju.ki ga pokriva 1 trgovina - 19 - 10 15 20 25 30 35 40 45 50 pSO 6'04KM2 VTtANJE tORICB 7,0T KM* JKOFL;ica 7,« KM2 \ \X^ \x X ^^^ 5 v^ 5 T V\ X x^= T X NOTRANJE ioRlCB i-t.SKM* . TO0V5BLJ 15O KM* 16 4 * 5^ fOJ-HOV &RA0K. 16,5 KM* ^- HORJl/L 14> KM* X "=: ČKHt VRH- 2o,1^ K*J* A X \X V T vx X HAKITNA ^ SOI.O 25,0 KM* T T T T A V noB> ^im1 13 TABELA: Voške krgjevne skupnosti po neto m2 prodojne povriine ng prebivalco VAŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI 537,81 km2 Zcp- KRAJEVNA SKUPNC 7 NOTRANJE GORICE 8 IG 9 GOLO 10 HORJUL 11 PRESERJE PODPEČ 12 POLHOVGRADEC 13 ČRNIVRH 14 DOBROVA 15 RAKITNA 16 ROB 17 ŠKOFUICA 18 TOMI5ELJ 19 TURJAK 20 VEU KE LAŠČE 21 VNANJE GORICE 22 ŽELIMLJE Število prtbivalcev 30.9.79 Št.prodojoln po frgovskih ponogah živila,gospodinf. meso in sadje in kruh,mleko potrebščine povrtnina zelenjava in mleč.izd. rl . Tip prodajaln Neto površina v m2 Neto rr>2 Oriem. Orent. Skupai r r i r ... j i fh------cn------r=—I— -------j—=----------. . ....— prod.povrs. potreb. primani- prodoialn 5P KL kiosk prodaina skladiscna ^ \ . ^ <\ . ' 1 no prebiv. prod. pov. kl joj m2 __________________________________________________________________________v fti2_______________ 1 1 47 66 " 0,0323 180.1720 -133,1720 3 3 91 90 " 0,0388 290.780C -199,7800 1 1 15 27 0,0378 49.1040 - 34,1040 3 3 91 149 0,0343 328,4760 -237,4760 5 14 224 175 0,1014-273,6680 -49,6680 3 12 117 97 0,0633 229,1520 -112,1520 1 1 28 23 0,0515 67,3320 -39,332 4 13 184 159 0,0748 304,7920 -120,792 1 1 58 30 0,1475- 48,7320 + 9,26f 1 .... 1 49 70 0,0667 91,0160- 42,01 3 .1 2 . ^4 83 0,0395 294,500 -200,50 2 2 80 68 0,0935 106,0200 - 26,02 I 1 51 70 0,0990 63,8600 - 12,86' 6 14 1 272 233 0,1361-247,7520+ 24,24 II 199 103 0,1783 - 138,3840 + 60,61( 1 ' 1' 40 21 0,1315 -37,6960 + 2,30' 1.453 2.345 396 2.649 2.207 1.848 543 2.458 393 734 2.375 855 . 515 1.998 1.116 304 22.189 29 37 30 1640 1464 0,0739 2751,43601111,43< Ocenjujemo, da so po vprašanju osnovne preskrbe naj-bolj problematične krajevne skupnosti Horjul, Škofljica, Ig, kjer je teritorij, ki ga pokriva ena prodajalna, razprše-nost naselij ter število prebivalcev na eno prodajalno, največji. Podrobni urbanistični red naselja Horjulske doline, kjer obstoječi trgovski lokali ne ustrezajodanašnjimzahtevam in potrebam krajanov in kjer se po urbanističnih doku-mentacih predvideva, da se bo število prebivalcev pove-čalo na 5000, določa rezervat za potrošniški center ob cesti proti Vrhniki, ki bo poleg trgovine samopostrežnega tipa 400 obsegal še gostinski lokal. Predvideni investitor za trgovski lokal je Mercator TOZD Dolomiti, gradnja pa naj bi bila zaključena v srednjeročnem obdobju 1981-1985. Za območje Škofljice je naročen urbanistični načrt, ki bo reševal predvsem prometno povezavo predvidenih sta-novanjskih območij in lokacije spremljajočih objektov, med katere sodi tudi trgovina. Glede na potek regionalne ceste skozi območje krajevne skupnosti, pa so lokacijeza trgovine problematične v smislu zagotovitve sredstev za njihovo realizacijo (potrebno bi bilo več manjših trgovin osnovne preskrbe, kar pa je z oziroma na pogoje sredstev OZD in bank, skoraj neizvedljivo). Ocenjujemo, da bi bil center ob regionalni cesti (Kočevski) najprimernejši pod pogojem, da se k temu centru izvedejo prometne pove-zave stanovanjskega območja severno od regionalne ce-ste (Dolenjske). Območje krajevne skupnosti Ig, ki se razteza na 47,63 km2 in ima 3 klasične trgovine osnovnih življenjskih arti-klov s skupaj 47 m2 neto prodajnih površin je podatek o stanju osnovne preskrbe tega dela občine. Kljub upošte-vanju bližine Ljubljane in z njo povezane dnevne migracije prebivalstva, ki sicer močno zmanjšuje potrebno po trgo-vinskih površinah, predvsem za nakupe periodične in trajne narave je nujno zgraditi samopostrežno trgovino, katere lokacije sprejet podrobni urbanistični red za nase-Ije Ig predvideva v coni centralnih površin C 1 (KU). Predvideni investitor Mercator TOZD Dolomiti planira iz-gradnjo te trgovine za naslednje srednjeročno obdobje, s čemer bo problem preskrbe tega dela občine odpravljen. Podrobni urbanistični red za naselja Jezero, Podpeč, Prevalje, Preserje in Kamnik pod Krimom, rezervira v posameznih krajih določene površine tudi za nove trgov-ske lokale, ki naj bi imeli od 100 do 150 m2 prodajnih površin. Po orientacijskem izračunu pripadajočih neto površin na prebivalca, to območje ne kaže nezadovolji-vega stanja. Območje KS Jezero-Podpeč, ker se tiče novih investicij v trgovino osnovne preskrbe, tudi v planska predvidevanja za obdobje 81-85, ni zajeto. Četudi za grad-njo manjših trgovinskih enot trgovske OZD niso ekonom-sko zainteresirane, kar smo v podanem gradivu že večkrat omenili, ocenjujemo, da bo moralo priti tudi v območju te krajevne skupnosti do organiziranja novih prodajnih ka-pacitet tudi z ozirom na programe turističnega razvoja tega dela občine. Osnutek urbanističnega načrta Velikih Lašč predvideva, ob upoštevanju širšega zaledja in predvidenih novih pose-litvenih površin, na lokaciji ob regionalni cesti, novcenter kraja, v okviru katerega naj bi bila nova samopostrežna trgovina s širokim asortimanom blaga osnovne preskrbe in neživilskega blaga. Nosilec preskrbe tega dela občine je KZ Velike Lašče. Z realizacijo centra oz. trgovine, ki bi morala imeti večje skladiščne zmogljivosti (investicija v planska predvidevanja 1981-1985 ni vključena) računamo, da bo območje Velikih Lašč in tudi širše gravitacijsko območje (84 naselij) zadovoljivo pokrito. Osnovna preskrba prebivalcev vseh naštetih in ostalih KS vaškega območja se rešuje oz. se bo torej morala reševati z izgradnjo centrov v večjih vaških središčih, pri čemer bodo morali urbanistični načrtovalci upoštevati tudi želje trgovskih OZD po samostojnih trqovinskih ob-jektih v teh centrih. Praksa v izgradnji trgovin je namrefi pokazala, da je investicija v samostojni objekt za trgovsko OZD hitrejša in zaradi tega tudi cenejša. V gradnjo oz. organiziranje vseh manjših trgovin za katere trgovske OZD ekonomsko niso motivirane, so pa nujno potrebneza preskrbo občanov, pa botreba pritegniti samostojno delo. 4. POTROŠNIŠKI SVETI Ena od značilnosti pravnega urejanja trga v zadnjih 2 desetletjih je okrepljeno varstvo potrošnikov. 21. člen ZZD je občanom kot potrošnikom blaga in uporabnikom stori-tev dal pravico, da se samoupravno organizirajo v krajev-nih in družbeno političnih skupnostih. Na temelju tega je občanom prek organizacije potrošnikov zagotovljena pra-vica do redne in kakovostne preskrbe s posameznimi proizvodi, da sodelujejo pri odločanju o razvoju trgovske mreže in lokacijah prodajaln, o asortimentu, količini in kakovosti blaga, o pogojih in načinu prodaje blaga, o delovnem času v prodajalnah in o drugih zadevah, ki jih navaja Zakon o blagovnem prometu v poglavju Medse-bojna razmerja med organizacijami združenega dela in organiziranimi potrošniki (Uradni list SRS, št. 21/77). Vse te pravice se med organizacijo potrošnikov v KS in OZD, ki opravlja promet na drobno z blagom neposredno porabo urejajo s samoupravnimi sporazumi. Na območju naše občine so po krajevnih skupnostih ustavnovljene krajevne organizacije svetov potrošnikov, ki v večini dobro delajo in sodelujejo s trgovskimi OZD. Nekatere, predvsem so to KS Vič, KS Malči Belič, Velike Lašče, Horjul, Ig, Lavrica, pa po podatkih občinske konfe-rence svetov potrošnikov svojega dela ne opravljajo tako, kot bi bilo v interesu potrošnikov potrebno. Konferenca svetov potrošnikov občine Ljubljana Vič-Rudnik tudi ugo-tavlja, da je pri vseh aktivnih krajevnih organizacijah po-trošnikov že opazen uspeh v odnosu OZD-svet potrošni-kov, ki se reflektira tudi v založenosti trgovin, in kulturnem odnosu do kupca. Naš namen ni analizirati delo in aktivnosti posameznih organizacij svetov potrošnikov. Prav tako seveda ne drži pavšalna ocena, da je pri aktivnih svetih potrošnikov na področju osnovne preskrbe vse v redu, saj so določeni problemi, pri katerih tudi maksimalno angažiranje potroš-niškega sveta, ne da rezultatov. Vendar smo sodili, da nekaj besed o potrošniških svetih v tej analizi ni odveč, kajti nedvomno drži, da se z dobrim sodelovanjem in povezavo med KS in trgovsko OZD dajo marsikateri problemi, če že ne odpraviti, pa vsaj omiliti. 5. OBRATOVALNI ČAS V občini imamo tako kot v Ljubljani poslovni čas v trgovini na drobno urejen z Odlokom o okvirnem poslov-nem času v trgovini na drobno (Uradni list SRS, št. 25/75). V okviru tega odloka sta sprejeta tudi 2 samoupravna sporazuma: Samoupravni sporazum za poslovanje posa- 15 meznih trgovin za dežurstva oz. daljši poslovni čas v soboto popoldne in v večernih urah in Samoupravni spo-razum za poslovanje trgovin ob nedeljah in praznikih (nedeljska dežurstva). 2. odstavek 667. člena ZZD je Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu iz leta 1973, ki je bil pravna podlaga za izdajo predpisa o poslovnem času v trgovini na drobno, razveljavil, tako, da Odloka o okvir-nem poslovnem času v trgovini na drobno, ni mogoče več uporabljati. Z ozirom na to ugotovitev, sodniki za prekrške ne obrav-navajo več prijav glede suma kršitev določb tega odloka, prav tako tudi Uprava inšpekcijskih služb izvajanje odloka in določb o poslovnem času ne kontrolira več. Občinski upravni organ in strokovne službe komitejaza družbeno planiranje in gospodarstvo, ki sta pristojna za izvajanje tega odloka, zelo težko vodita pravilno politiko pri usklajevanju poslovnega časa v trgovini med interesi trgovskih OZD, ki so v glavnem zainteresirane za zmanjša-nje oz. prehajanje poslovnega časa na takoimenovani neprekinjeni dopoldanski poslovni čas (od 7. do 14. ure) in interesi krajevnih skupnosti in svetov potrošnikov, ki zahtevajo celodnevni poslovni čas. Da bi preprečili še večjo zmedo na področju obratoval-nega časa v trgovini na drobno, pristojni upravni organi skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik pri izdajanju od-ločb o začasnih spremembah poslovnega časa v uprav-nem postopku, štejejo obstoječi Odlok o okvirnem po-slovnem času v trgovini na drobno za veljaven, oz. ga uporabljajo. Enako prakso v Ljubljani ima tudi občina Center. Tako se na primer začasne spremembe poslov-nega časa v trgovini, če so za to podani opravičljivi razlogi kot je začasno pomanjkanje kadra, zaradi bolezni delav-cev dovoljujejo največ za dobo enega meseca. Za več kot en mesec pa se dovoljujejo spremembe le v primerih raznih preureditev trgovskih lokalov, ki so vezane za adaptacije. Za vse te spremembe upravni organ zahteva soglasje sveta potrošnikov, na območju katerega se za-devna trgovina nahaja. Iz tega sledi praksa, da se mora strokovna služba v vseh spornih zadevah poprej sporazu-meti s trgovsko OZD, kajti z ozirom na pravno neveljav-nost predpisa, bi bilo pritožbi OZD na negativnoodločitev njenega zahtevka, na drugi stopnji ugodeno. Z vsemi temi ugotovitvami je seznanjen IS SML in nje-gov komite za preskrbo, ki je že podal predlog uskladitve obstoječega odloka z veljavno zakonodajo. Uskladitev bi imela značaj začasne rešitve in sicer za dobo, dokler se v Ljubljani ne reši vprašanje delovnega časa, za vsa po-dročja dela in življenja, kompleksno, kar pripravlja po-sebna komisija za stopničast in drsni delovni čas pri IS SML V okviru te komisije obstojajo za posamezna po-dročja posebne delovne skupine. Podkomisija za po-dročje trgovine na drobno, gostinstva in turizma je delo začela in že pripravila svoj variantni predlog. V tem pred-logu je podkomisija opozorila, da je naloga trgovine, da prilagodi svoj poslovni čas sistemu življenja, potrebam in novim navadam delovnih Ijudi in občanov in ugotovila, da se bodo s spreminjanjem delovnega časa v vseh dejavno-stih v mestu še bolj spremenile tudi potrošniško-nakupo-valne navade občanov, katerim je treba prilagoditi po-slovni čas v trgovini na drobno. Da bi dosegli razvoj natem področju in izboljšali pogoje osnovne preskrbe v občini ter dosegli po neto prodajni površini na prebivalca tudi v naši občini želeno Ijubljan-sko poprečje, bi bilo potrebno: 1. Uskladiti urbanističneprojektezanovetrgovinetudi z možnostmi in interesi trgovskih OZD. Neurejena urbani-stična dokumentacija in neusklajeni interesi ne bi smeli zavreti načrtovane graditve določene trgovine. Zato bi kazalo preveriti vse lokacije tako v potrjenih zazidalnih načrtih kot tudi v zazidalnih načrtih, ki so v fazi izdelave in na podlagi tega ugotoviti z vidika možnosti trgovskih OZD potreb občanov, zaostrene kreditne in investicijske poii-tike, realnost izgradnje posamezne trgovine, ki bi lahko krila osnovno preskrbo širšega območja. 2. Omogočiti organiziranje oz. gradnjo manjših trgovin osnovne preskrbe in specializiranih trgovin dnevne oskrbe z možnostjo angažiranja osebnega dela. 3. Prilagoditi delovni čas po posameznih trgovinah tako, da bo čimbolj odgovarjal občanom in zaposlenim. 4. Prenesti pravico uporabe poslovnih stavb-trgovin, ki so v upravljanju samoupravne stanovanjske interesne skupnosti na dejanskega uporabnika, t. j. trg. OZD, kar je nujno z vidika vzdrževanja objekta-trgovine in ker se le tako lahko pričakuje večja vlaganja v izboljšanje pogojev in tehničnih pogojev dela v teh trgovinah. 5. Doseči v SOZD Mercator, ki je glavni nosilec osnovne preskrbe v občini, združevanje sredstev tudi za večje adaptacije trgovin, za katere potrebna investicijska sred-stva (4.000.000 do 9.000.000) presegajo možnosti temeljne organizacije, ki posluje na našem območju. 6. Organizirati potujočo trgovino (amulantno prodajo) na vaškem območju občine, ki bi v končni fazi predstav-Ijala tudi dopolnilo k organizirani osnovni preskrbi tega dela občine. September, 1980 Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo UGOTOVITVE IN PREDLOGI - Obstoječa drobnoprodajna mreža osnovne preskrbe ne krije potreb prebivalcev. Obstoječe trgovine so v veliki meri preobremenjene in tehnološko zastarele. V zadnjih letih zgrajeni ali adaptirani trgovski lokali sicer kažejo določen napredek, vendar se je z njimi samo do neke mere omilila problematika osnovne preskrbe. Osnovni vzroki za to so: hitra rast števila prebivalcev in izgradnja novih stanovanjskih sosesk, ki niso vzporedno vključevale izgradnje trgovine osnovne preskrbe, dedi-ščina številnih tehnološko in fizično zastarelih trgovin v katere se ni vlagalo in pa pomanjkanje investicijskih sred-stev. - Proces modernizacije trgovine osnovne preskrbe po-teka počasi. Prevladuje klasična trgovina. Oviro za hitrejši razvoj predstavlja neustrezna politika glede združevanja sredstev v okviru OZD za namene adaptacij in večjih vlaganj v obnovo, kot tudi odklonilna kreditna politika bank do tega problema in pa neustrezna politika gospo-darjenja s poslovnimi prostori, ki so v upravljanju samo-upravne stanovanjske interesne skupnosti. - Na podlagi zbranih podatkov je opaziti, da gre razvoj drobnoprodajne mreže osnovne preskrbe v smeri izgrad-nje večjih samopostrežnih trgovin na račun opuščanja kiasičnih prodajaln. - Z urbanističnimi dokumenti določene lokacije za po-samezne trgovske objekte v glavnem praviloma upošte- 16 vajo le naselitve v območju, ki ga obdelujejo, ne zajemajo oz. ne upoštevajo pa deficita okoliških eksistentnih nase-litev, ki so po vprašanju osnovne preskrbe že sedaj defici-tarne. Ob znani ugotovitvi, da trgovske OZD že tako eko-nomsko niso zainteresirane za gradnjo manjših trgovin (do tipa 400 oz. 500 bruto etažne površine) je gradnja na predvidenih lokacijah vprašljiva. - Specializirane prodajalne s sadjem in zelenjavo, mle-kom in kruhom (razen specializiranih prodajaln z mesom) so v upadanju. Na območju naše občine rešuje vprašanje tovrstnih prehranskih artiklov ponudba v ostalih trgovinah osnovne preskrbe. Na podlagi te analize in izsledkov analize, ki jo je izdal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Družbeno pla-niranje v februarju 1980 in ki vključuje tudi problematiko gospodarjenja v trgovini, so za območje naše občine primerne naslednje razvojne usmeritve: - v graditev večjih samopostrežnih trgovin s širokim asortimanom blaga, ki bi zadovoljevale oz. pokriie pre-skrbo ene oz. več krajevnih skupnosti, - v graditev oz. organiziranje manjših specializiranih trgovin dnevne oskrbe v stanovanjskih naseljih in sose-skah, - v graditev večjih trgovin z mešanim blagom v večjih vaških središčih. . stališča predlagatelja Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na 81. seji dne 24/9-1980 razpravljal o »analizi stanja in problematike drobnoprodajne mreže za osnovno pre-skrbo v občini Ljubljana Vič-Rudnik« tersprejel naslednji sklep in dopolnitev: - Sprejme se »analiza stanja in problematike drobno-prodajne mreže za osnovno preskrbo v občini Ljubljana Vič-Rudnik« ter jo predlaga v obravnavo in sprejem odbo-rom občinske skupščine - Ugotovitvam in predlogom analize se doda nova točka, da je potrebno dosledno upoštevati in izvajati vse investicije na področju trgovine v skladu s sprejetim do-govorom družbenoekonomskega razvoja občine za ob-dobje 1981-1985. - Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik zahteva, da Izvršni svet skupščine mesta Ljubljane v skladu z 52. členom Statuta mesta takoj uredj vprašanje poslovnega časa v Ljubijani, na področju trgovine, obrti in gostinstva v skladu s 185. členom ZZD, 69 členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) in 30/78)in v zvezi s 15. členom Zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77). IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 169. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78), skladno z 290. členom Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, dne____________ na seji zbora krajevnih skupnosti, dne_______________ in na seji družbenopolitičnega zbora, dne____________ sprejela obrazložitev Na podlagi 95. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Stovenije ter o republi-ških upravnih organih (Ur, list SRS, št. 24/79) določi izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti, v skladu s tem zakonom, začetek in konec delovnega časa ter trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih organih te družbenopolitične skupnosti. Glede na spremenjene določbe zakona o sistemu dr-žavne uprave je potrebno, da doslej veljavni odlok o delovnem času v občinskih upravnih organih, preneha veljati. Hkrati pa je Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejel odredbo o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik. IZVRŠNI SVET ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o petdnevnem delovnem tednu uprave skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o pet-dnevnem delovnem tednu uprave skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik (Glasnik, št. 6/68). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič, I. r. 18 Izvlečki iz samoupravnih sporazu-mov temeljnih planov samouprav-nih interesnih skupnosti za obdobje 1981-1985 OTROŠKO VARSTVO V okviru zagotovljenega programa načrtujemo v na-slednjem srednjeročnem obdobju izvajanje naslednjih na-log: - priprava otrok na osnovno šolo pred vstopom v osnovno šolo (mala šola - 120 ur v letu) za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo v VVO; - vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (razvojni oddelki v VVO); - 80-urni program za otroke v starosti od 4 do 5 let, ki niso vključeni v dnevno varstvo VVO; - dnevna vzgoja in varstvo predšolskih otrok. V primerjavi z dosedanjim obsegom programa smo skladno z novimi zakonskimi določili sprejeli s strani Skupnosti otroškega varstva SR Slovenije nalogo druž-beno denarnih pomoči (otroški dodatek), s strani Izobra-ževalne skupnosti pa program priprave otrok na vstop v osnovno šolo (mala šola). Skladno s tem se je Skupnosti otroškega varstva povečala osnova za izračun vrednosti programa, na drugi strani pa ustreznozmanjšalaSkupno-stim, ki so omenjene obveznosti prenesle na Skupnost otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik. Priprava otrok na osnovno šolo in 80-urni vzgojni pro-gram sta za starše brezplačna. Udeležba v mali šoli je za otroke pred vstopom v osnovno šolo praviloma obvezna. Vzgojni del programa traja v mali šoli 120 ur na leto. Dnevno varstvo predšolskih otrok vključenih v dejav-nost VVO bomo do leta 1985 povečali na 52,4% oz. 1740 novo sprejetih otrok. Na podlagi tega predvideva program izgradnje objektov VVO po letih: - leto 1981 - 550 mest (sredstva so zagotovljena iz samoprispevka II) - leto 1982 - 260 mest (za 140 mest so sredstva zago-tovljena iz samoprispevka II, za ostala mesta sredstva niso zagotovljena) - leto 1983 - 550 mest (sredstva niso zagotovljena) - leto 1984 - 260 mest (sredstva niso zagotovljena) - leto 1985 - 120 mest (sredstva niso zagotovljena) Za nove kapacitete, za katere v osnutku sporazuma niso navedeni viri zagotavljanja sredstev, navajamo kot možen vir financiranja gradnje novih objektov sredstva iz pro-grama samoprispevka III. Predlog lokacij novih objektov VVO dosledno upošteva najbolj pereča območja v okviru občine Ljubljana Vič-Rudnik in program izgradnje priori-tetnih gradenj stanovanjskih sosesk. Ob dejstvu, da je čutiti veliko pomanjkanje kapacitet prav za dojenčkove skupine, načrtujemo, da bi v novo-gradnjah zagotovili najmanj 18% pridobljenega prostora za to skupino otrok. Za dnevno varstvo otrok bodo starši udeleženi v ceni storitve najmanj 20% in največ 70% glede na dohodkovne možnosti. Starši, ki imajo otroke vključene v razvojni oddelek, bodo udeleženi v ceni enako kot da je otrok v oddelku II. starostne skupine. Razliko v ceni storitve re-gresira Skupnost otroškega varstva. Potrebna sredstva za izvedbo občinskega programa (zagotovljeni, razširjeni program, mejne dejavnosti terob-veznosti, ki izhajajo iz sprejetih samoupravnih sporazu-mov in družbenih dogovorov) znašajo do leta 1985 524,980.463 din. Združevanje sredstev za skupni program in solidamost v okviru Skupnosti otroškega varstva SR Slovenije pa znišado leta 1985 219,357.390 din. PROGRAM OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA V okviru samoupravnega sporazuma se predlaga na-slednji program vzgojno izobraževalnega programa: Element programa 1981 1982 1983 1984 1985 Štev. učencev 8900 9100 9300 9500 9700 Oddelkiosnovnešole 339 349 359 370 381 Štev. učencev v celodnevni osnovni šoli 736 783 984 1439 1708 0'delkicelodnevne os lovne šole 28 30 38 56 67 OddelkiOŠs prilagojenim ¦ , prnramom 9,5 4,5 5 5 5 OddelkiCOŠs prilagojenim programom - 4,5 4,5 5 5 Oddelki podaljšanega bivaniavOŠ 248 254 254 254 254 Za uresničitev zagotovljenega programa ter nadaljnje uveljavljanje celodnevne šole načrtujemo povečanje zmogljivosti izobraževalnih organizacij v naslednjem ob-segu: - leto 1981 - 30 učilnic, 4 velike telovadnice (sredstva so zagotovljena iz samoprispevka II) - leto 1983 - 28 učilnic, 1 velika telovadnica in 2 mali telovadnici ter glasbena šola (sredstva niso zagotovljena) - leto 1984 - 8 učilnic (sredstva niso zagotovljena) - leto 1985 - 20 učilnic, 1 velika in 1 mala telovadnica (sredstva niso zagotovljena). Za nove zmogljivosti, za katere v osnutku sporazuma niso zagotovljena sredstva, kot možen vir financiranja navajamo sredstva iz samoprispevka III. Za enotno zadovoljevanje potreb in interesov na po-dročju vzgoje in izobraževanja v Ljubljani bomo združe-vali sredstva za naslednje skupne naloge: program stori-tev za osnovno izobraževanje odraslih, učencev v Klinič-nem centru, organizacijah za usposabljanje otrok z mot-njami v telesnem in duševnem razvoju, organizacij za usposabljanje, individualni pouk učencev v osnovnih šo-lah, glasbenih šol, Svetovalnega centra za otroke, mla-dostnike in starše, dejavnost Pionirskega doma, dejavnost družbenih organizacij in društev, štipendiranje učencev in študentov, dejavnost sredstev obveščanja (LRP Glas Ljub-Ijane, Indok Center), program investicij ter anuitet od 19 posojil, program SLO na osnovnih šolah ter delo samou-pravnih organov in strokovnih služb. V okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije bomo zdru-ževali sredstva za solidarnost ter izvajanje dogovorjenega zagotovljenega programa. V obdobju 1981-1985 bomo potrebovali za izvajanje občinskega programa in za skupno dogovorjene naloge v okviru mesta Ljubljane 1.085,463.260 din tersolidarnosti, skupnih nalog osnovnošolskega izobraževanja, vzaje-mnega investiranja ter nalog, ki se uresničujejo v okviru SRS 217,746.224 din. KULTURA Občinska kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik bo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 še naprej omogočala in zagotavljala delovanje Ijubiteljskih kulturno-umetniških društev v krajevnih skupnostih in šolah, podpirala bo kulturna prizadevanja delavcev v združenem delu in po-speševala približevanje kulturnega doživljanja delovnih Ijudi in občanov prek prireditev v okviru kulturne akcije. V mejah možnosti bo omogočala razširjeni obseg kulturne dejavnosti in redno delovanje novih kulturnih društev. Kulturna skupnost bo omogočala redno delovanje ob-činske zveze kulturnih organizacij in izvedbo vseh njenih akcij kot doslej, Ijudskim knjižnicam pa zagotavljala sred-stva za delovanje v razširjenem obsegu. Na področju naložb v prostore krajevnih skupnosti bomo prvenstveno realizirali program, ki se podaljšuje iz obdobja 1976-1980 ter po prioriteti na novo prijavljene programe. Ljubljanska kulturna skupnost bo z združenimi sredstvi omogočala izvedbo programa organizacij združenega dela s področja kulture, ki so širšega pomena ter izvedbo kulturnih akcij v dosedanjem obsegu. V njen razširjeni program sodi zagotavljanje sredstev za delovanje Kultur-nega doma Ivan Cankar. TELESNA KULTURA Po sporazumu o temeljih plana telesnokulturne skup-nosti Ljubljana Vič-Rudnik za odbobje 1981-1985 bomo izvajali program rekreativne športne dejavnosti in na ni-voju telesnokulturne skupnosti mesta Ljubljane program vrhunskega športa. Športno rekreacijski program bomo izvajali v obliki re-dne vadbe, v okviru OTKO dvakrat tedensko skozi 40 tednov v letu in to: 1981 1982 1983 1984 1985 -vključenih 6.810 7.500 8.200 9.000 9.500 - št. vadbenih ur 27.240 30.000 32.800 36.000 38.000 ter v obliki akcij telesnokulturnega minumuma, rekreacij-skih tekmovanj, trimskih akcij, planinskih izletov, kjer bomo vključili po letih: -1981 11.700 -1982 12.700 - 1983 14.500 -1984 16.160 - 1985 17.760 udeležencev. Za uresničevanje teh programov bomo usposobili na-slednje strokovne kadre: 1981 1982 1983 1984 1985 profesionalne 0 10 10 amaterske 80 36 37 30 42 Za izvedbo postavljenega programa bomo morali do leta 1985 usposobiti in zgraditi telesnokulturne objekte: - ŠRC Svoboda - objekt skupnega interesa Ljubljane - 11 univerzalnih ploščadi v KS in v otroškem letovišču Pacug - dograditev 2 nogometnih igrišč ,' - z neposredno svobodno menjavo dela (sklad za iz-gradnjo telesnokulturnih objektov) bomo zgradili ŠRC Svoboda, telovadnico ob osnovni šoli Krim-Rudnik, po-kriti bazen Kolezija, prizidka ob telovadnici Partizan Tr-novo in Partizan Vič ter rekreacijski center-ob Ljubljanici. Na območju telesnokulturne skupnosti Ljubljana bomo zagotovili program vrhunskega športa 3.978 udeležencem vsako leto do leta 1985. Sredstva, ki bodo zagotovljena za financiranje telesno-kulturnih dejavnosti iz BOD, bomo delili v razmerju 46% za športno rekreacijo in 54% za program vrhunskega športa. SOCIALNO SKRBSTVO V okviru zagotovljenega obsega pravic, ki ga oprede-Ijuje samoupravni sporazum, bomo izvajali naslednje na-loge: - stalne družbeno denarne pomoči kot edini vir preživ-Ijanja, - stalne družbeno denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja, - sredstva za osebne dohodke strokovnih delavcev Centra za socialno delo. Poleg zagotovljenega programa načrtujemo tudi na-slednje naloge: - izvajanje začasnih in enkratnih družbeno denarnih pomoči in družbeno denarne pomoči za duševno in tele-sno prizadete občane, - plačila oziroma doplačila k oskrbnim stroškom obča-nov v splošnih in posebnih socialnih zavodih ter organiza-cijah za usposabljanje in mladinskih vzgojnih zavodih, - dejavnost na področju rejništva, - doplačila oziroma plačila šolske prehrane in oskrb-nine v vzgojnovarstvenih organizacijah, - financiranje programa s področja Ijudske obrambe in družbene samozaščite, - dejavnost socialne preventive v krajevnih skupnostih, - financiranje programa s področja mejnih dejavnosti. Združevali bomo sredstva za skupno dogovorjene na- loge v okviru mesta Ljubljane in sicer za: - delovanje varstveno delovnega centra za duševno prizadete občane, mladinskega sprejemališča za begavce, organizacije civilnih invalidov vojne, slepih in slabovidnih Ljubljana, slušno in govorno prizadetih Ljubljanaterdruš-tva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Ljub-Ijana, 1 - informacijski sistem (LRP Glas Ljubljane), - izvajanje programa predzakonskega svetovanja za vse občinske skupnosti socialnega skrbstva v Ljubljani. V okviru skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije bomo sofinancirali dogovorjen program skupnih nalog ter izdvajali sredstva za solidarnost. ZDRAVSTVO Razprave o osnutkih samoupravnih sporazumov o te-meljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti za obdobje 1981-1985 so potekale v skupščinah zdravstvenih skup-nosti kakor tudi na drugih ravneh. 20 Na podlagi sprejete ekonomske politike v občinah in republiki pa so se spremenile ocene razvojnih možnosti v \ prihodnjem planskem obdobju. Glede na predvidene nižje stopnje rasti družbenega proizvoda je Komite za zdrav-stveno in socialno varstvo pri IS SML predlagal za OZS v Ljubljani, da upoštevajo v svojih osnutkih sporazumov, da bodo vsa sredstva za zdravstveno. varstvo naraščala poča-sneje od predvidene stopnje rasti ustvarjenega dohodka in sicer na poprečni stopnji rasti 3 odstotke. Na osnovi zaključkov posvetovanja Komiteja za zdrav-stveno in socialno varstvo je bila tudi za obseg pravic do socialne varnosti znižana poprečna stopnja rasti, pri ka-teri je upoštevana samo stopnja rasti zaposlovanja, ni pa upoštevan realni porast osebnega dohodka na zaposle-nega. Iz obsega pravic do socialne varnosti so posebej izka- zana v tabelaričnem pregledu sredstva za nadomestila v osebnega dohodka za čas poroda, katera v naslednjem srednjeročnem obdobju prevzema v celoti skupnost otro- škega varstva. Spremenjene so tudi materialne obveznosti za solidar-nostno združevanje sredstev za zagotovljeni program zdravstvenega varstva za čas 1981-1985. Materialne ob-veznosti temeljijo na »sedežnei*« načelu pri zagotavljanju sredstsev za zdravstveno varstvo in ne na »domicilnem« načelu, kot je bilo predvideno v prvem osnutku spora-zuma, ker še niso pripravljene potrebne podlage za pre-hod na domicilni sistem. ' Materialne obveznosti za zagotovljeni program so zni-žane v primerjavi s prvotnim predlogom na indeks 80 v prvem letu novega planskega obdobja. Zakon o zdrav-stvenem varstvu razširja obseg zagotovljenega zdravstve-nega varstva na nekatere nove skupine občanov in na nove oblike zdravstvenega varstva, kot je zdravstveno varstvo upokojencev, ostarelih kmetov in drugih občanov, starejših od 65 let ter za zdravljenje nekaterih oblik bo-lezni, kot je zdravljenje krvnega pritiska in drugo. Pri združevanju sredstev za zagotovljeni program je uveljavljen nov način združevanja potrebnih materialnih sredstev za potrebe zdravstvenega varstva upokojencev. Doslej so se za ta del sredstva združevala v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poslej pa naj bi se ta sredstva združevala neposredno v občinskih zdravstvenih skupnostih. Nov način združevanja sredstev bo seveda neposredno vplival na oblikovanje potrebnih solidarnostnih sredstev za zagotovljeni Obseg zdravstve-nega varstva. Program skupnih nalog v Zdravstveni skupnosti Slove-nije ostaja po vsebini približno tak, kot je bil doslej. Največji delež skupnega programa predstavljajo investi-cije skupnega pomena v SR Sloveniji, pri katerih gre pri treh od petih investicij za nadaljevanje oziroma dokonča-nje že v tem planskem obdobju začetih del in sprejetih materialnih obveznosti. V osnutku sporazuma so, v skladu z ustreznimi členi sporazuma, ki opredeljujejo kriterije in merilaza oblikova-nje in upravičenost do sredstev iz medobčinske solidar-nosti, izkazani tudi zneski in učinki solidarnosti. Združevanje sredstev za investicije v razširitev mate-rialne osnove zdravstva je predvideno v okviru združeva-nja sredstev v medobčinskem skupnem programu na ob-močju Ijubljanske regije. Na osnovi stališč o skupnih razvojnih usmeritvah je izdelan nov predlog investicijskih naložb, ki naj bi se uresničeval v okviru medobčinskega skupnega programa. V programih občinskih zdravstvenih skupnosti v Ljub-Ijani je za prvi dve leti naslednjega srednjeročnega ob-dobja predvidena udeležba zdravstvenih skupnosti pri tistih investicijah, ki se izvajajo v okviru samoprispevka II. Drugi osnutek je še dopolnjen z obveznostjo občinskih zdravstvenih skupnosti, ki izhajajo iz sprejetega samo-upravnega sporazuma o nabavi računalniške opreme za potrebe zdravstveno informacijskega sistema. Po določi-lih iz sporazumajje predvidena obveznost v višini dveh odstotkov od planiranih skupnih združenih sredstev posa-meznih OZS. Delež investicij v okviru medobčinskega skupnega programa je prikazan vtabelaričnem delu spo-raruma tudi v izračunu potrebne prispevne stopnje, ki je najvišja v 1983. letu (0,49), v zadnjem letu planskega obdobja pa samo 0,19. V drugih odhodkih je predvideno združevanje sredstev za delo strokovne službe (po dosedanjem sporazumu), stroški samouprave in stroški izvajanja plačilnega pro-meta. Posebej so opredeljena sredstva za uresničevanje nalog Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Občinske zdravstvene skupnosti zagotavljajo sredstva za celovit program zdravstvenega varstva - s prihodki, ki jih v zdravstveni skupnosti združujejo delavci na podlagi sprejetih obveznosti iz dohodka in osebnega dohodka, preračunano v odstotkih od osnove - predvidenih bruto osebnih dohodkov - po principu delovnega mesta. Te projekcije in predvidevanja so nastala v občinah in so uporabljene za izračun prispevnih stopenj za posamezna leta naslednjega planskega obdobja. Ob uporabi enotne prispevne stopnje in njenem neena-kem učinkovanju terspremenjenih materialnih obveznosti znotraj zdravstvenih skupnosti v Ljubljani je v tem predvi-deno, da občinske zdravstvene skupnosti v Ljubljani vsako leto pred zaključkom poslovnega leta opravijo med-sebojni poračun prihodkov za izravnavo učinkov enotne prispevne stopnje. S tem bi bila občinskim zdravstvenim skupnostim v Ljubljani dana možnost, da poravnajo med-sebojne obveznosti, ugotovljene na podlagi bilančnih po-datkov, ki jih dajejo skupni odhodki vseh zdravstvenih skupnosti v Ljubljani. Novo v oblikovanju prihodkov občinskih zdravstvenih skupnosti je prenos združevanja prihodkov za zdrav-stveno varstvo upokojencev iz Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji neposrednov združevanje v občinskih zdravstvenih skupnostih. Prenos teh obveznosti pomeni, da bo na primer v letu 1981 potrebno združevati v 18 občinskih zdravstvenih skupnostih 359 milijonov dinarjev več, kar pomeni večjo obremenitev s prispevno stopnjo za 0,95. V občinskih zdravštvenih skupnostih v Ljubljani bo potrebno v okviru omenjenega zneska združiti 215 milijonov dinarjev ali povečati stopnjo prispevka za 0,80. Kolikor bi se občinske zdravstvene skupnosti opredelile za solidarnostno pokrivanje prenešenih obveznosti iz Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bi bila poprečna stopnja prispevka v Zdravstvenih skupno-stih v Ljubljani 0,95, kar bi obenem pomenilo, da bi se občinskim zdravstvenim skupnostim v Ljubljani povečala obveznost za medobčinsko solidarnost v letu 1981 še za 38.613 dinarjev. V sporazumih je predvideno, da naj bi znašala stopnja 21 rasti potrebnih sredstev za obseg zdravstvenih storitev poprečno za okoli 3 odstotke in skupna stopnja rasti celotnih sredstev za zdravstveno varstvo - za programe zdravstvenih storitev, za obseg pravic do socialne vamosti in za druge skupne potrebe in namene v občinski, medob-činski in zdravstveni skupnosti Slovenije v vseh petih zdravstvenih skupnostih v Ljubljani 4,4 odstotke letno. ZAPOSLOVANJE V 1. členu sporazuma je prikazan program skupnosti in njegova vrednost. Program je razdeljgn na elemente in v okviru elementov na storitve. Poleg vrednosti je prikazan tudi plan števila storitev (naturalni kazalci), ki se bodo opravljale v prihodnjem obdobju. Vrednost elementov je izračunana na osnovi enotne metodologije za vse skupno-sti za zaposlovanje v republiki in upošteva direktne in indirektne stroške, vzajemnost, republiško in regijsko so-lidarnost (regijsko solidarnost samo pri tistih skupnostih, ki združujejo manj sredstev kot je njihova vrednost pro-grama). Izračun solidarnosti v republiki temelji na samouprav-nem sporazumu o solidarnostnem in vzajemnem združe-vanju sredstev za uresničevanje pravic delavcev med za-časno brezposelnostjo in za opravljanje nalog na po-dročju priprave delavcev za zaposlitev in je usklajen s finančnimi načrti za leto 1980. 2. člen: Varstveni delovni center za duševno prizadete občane organizira varstvo z ustreznim zaposlovanjem du-ševno prizadetih Ijudi. V letu 1980 je Center dosegel polno zasedbo svojih zmogljivosti, čeprav vanj niso vključeni vsi duševno zmerno in težje prizadeti občani z območja Ijub-Ijanskih občin, ki bi bili take obravnave potrebni in do nje upravičeni. Da bi v naslednjih letih omogočili vključitev vsaj tistim duševno zmerno in težje prizadetim Ijudem, ki prihajajo iz oddelkov delovnega usposabljanja, je Center predložil potrebe po razširitvi kapacitet skupnosti social-nega skrbstva mesta Ljubljane svojemu ustanovitelju. Naloga samoupravnih skupnosti za zaposlovanje v Ljubljani je v tem, da zagotovi sredstva za opremo 60 delovnih mest. Po predhodnih izračunih bo za to potreb-nih skupno 6,000.000 din. Ta sredstva bo potrebno zago-toviti v letih 1981 -1983. Delovna mesta bodo opremljena z mizami, stoli, potrebnimi namiznimi strojčki, delavni-cami z lesom, pa tudi s stroji. Osnova za razdelitev sredstev po Ijubljanskih skupno-stih za zaposlovanje je masa BOD v posamezni občini. 5. člen vsebuje elemente kvalitete opravtjanja storitev, ki morajo biti prisotni-pri izvajanju programa (ažurnost, učinkovitost dela itd.). 7. člen prikazuje, kateri stroškovni elementi sestavljajo vrednost programa skupnosti. 8. člen: Poleg izvajalske funkcije opravlja strokovna služba tudi administrativna in tehnična opravila za po-trebe samoupravnih organov skupnosti. Za ta del dejav-nosti se ji prizna povračflo, ki je predvideno v enotnem znesku za OD, skupno porabo in materialne stroške. 11. člen: V tem členu je določena solidarnost- republi-ška v skladu s sporazumom o združevanju sredstev, spre-jetem na 6. seji skupščine Zveze skupnosti za zaposlova-nje 26. 3. 1980, v drugem delu tega člena pa tudi solidar-nost, ki se preliva med skupnostmi v regiji. V 12. členu so navedene bistvene sestavine skupnih (vzajemnih) nalog, ki jih opravlja Zveza skupnosti za zapo-slovanje za vse skupnosti v republiki in prispevek (13. člen), ki ga vsaka skupnost združuje za financiranje teh skupnih nalog. 14. in 15. člen navajata področje dela Medobčinske skupnosti za zaposlovanje in vrednost tega sporazuma. V Ljubljani bo ustanovljena tudi mestha skupnost (za območje 5. Ijubljanskih občin). Bistvene sestavine pro-grama te skupnosti določa 16. člen, naslednji 17. člen pa navaja, koliko prispeva vsaka občinskaskupnostzafinan-ciranje mestne skupnosti. Dosedanje razprave v zvezi s spremljanjem gibanj zapo-slovanja so pokazale, da so različni viri spremljanja teh podatkov med seboj neusklajeni. Podane so bile ocene, da so podatki zdravstvene skupnosti (evidenca aktivnih zavarovancev) najbolj ažurni, pa tudi njihovozajemanjeje najbolj celovito. Zaradi tega se vodijo razgovori o tem, da bi samoupravne skupnosti za zaposlovanje uporabljale podatke o gibanju zaposlovanja na osnovi zdravstvenih evidenc, ki bodo z uvedbo mehanografske obdelave omo-gočile ažurno spremljanje gibanj zaposlovanja po obči-nah, panogah in po TOZD. Potrebna sredstva bodo občinske skupnosti za zaposlo-vanje zagotavljale v okviru planiranih sredstev s posebnim samoupravnim sporazumom. Pomemben je 19. člgn, ki prikazuje odnos med vre-dnostjo programa skupnosti in sredstvi, ki jih ta skupnost sama združuje. Vrednost programa je lahko višja od sred-stev, ki jih skupnost združuje, zato razliko skupnost pri-dobi iz solidarnosti v okviru regije. Obratno je takrat, ko skupnost združuje več sredstev kot jih potrebujezafinan-ciranje svojega programa, razliko odvaja v solidarnostno maso, ki pokriva primanjkljaje pri financiranju programov skupnosti v regiji. 20. člen določa prispevno stopnjo s katero skupnost združuje sredstva iz 19. člena. Vse finančne kvalifikacije za obdobje 1981 - 1985 so izražene v cenah leta 1979, kar opredeljuje tudi 21. člen. RAZISKOVALNA DEJAVNOST V okviru občinske raziskovalneskupnosti LjubljanaVič-Rudnik načrtujemo naslednje aktivnosti: - ugotavljanje in usmerjanje raziskovalnih pobud, - spodbujanje inovacijske dejavnosti, - propagiranje znanstvene dejavnosti v TOZD in med mladino. V okviru Raziskovalne skupnosti mesta Ljubljane pa bomo združevali sredstva za naslednje pomembnejše skupno dogovorjene raziskovalne projekte: - povečanje produktivnosti dela in ustreznost kvalifika-cijske strukture delavcev v Ljubljani, - prestrukturiranje Ijubljanskega gospodarstva, - prometna ureditev mesta v smeri krepitve javnega mestnega prometa, - preskrba Ljubljane z vodo, hrano in energijo s samo-zaščitnega in obrambnega vidika, - oblikovanje sistema družbenega informiranja, itd. V okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije pa bomo združevali sredstva za naslednje skupne naloge: - pospeševanje raziskovalnih dosežkov v prakso, - usposabljanje raziskovalnih kadrov, - medrepubliško in mednarodno sodelovanje ter ' - znanstveni tisk ter raziskovalno opremo. Skupna vrednost programa znaša 12.315.843 din, od tega za: - občinski program 4.376.000 din 22 - skupne naloge v Ljubljani - skupne naloge vSRS - stroški MRS 5.960.370 din 1.548.000 din 431.473din 8TANOVANJSKO GOSPODARSTVO V osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-85 (v nadaljnjem tekstu - sporazum) so opredeljeni naslednji temeljni cilji za katere so udeleženci sporazuma opredeljujejo: - zgradili bomo 3700 stanovanj, od tega v okviru druž-beno usmerjene blokovne gradnje 1650 enot in 2050 enot v individualni gradnji s poprečno površino 65 m2. S pro-jekti se bo težilo k zagotavljanju fleksibilnih stanovanjskih •zasnov, k načinu gradnje, ki bo omogočal kontinuirano in industriatizirano gradnjo ter zagotavljanju čim nižjih stro-škov izgradnje in kasneje vzdrževanja, - s prenovo starejših stanovanjskih objektov bomo izboljšali pogoje bivanja občanov. V ta namen se bo pristopilo k prenavljanju zaključnih celot (več objektov skupaj v eni ulici), - s postopnim prehodom na ekonomske stanarine do leta 1985 bomo zagotovili potrebna sredstva za vzdruže-vanje stanovanjskih hiš in stanovanj v skladu stehničnimi normativi \n standardi, stanarina pa bo zato po letih rasla v procentih od revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda kot sledi: - leta 1981 - 2,19 % - leta 1982 - 2,42% - leta 1983 - 2,67 % , - leta 1984 - 2,95% - leta 1985 - 3,24 % - s povečanjem najemnin za poslovne prostore že v letu 1981 in sicer za 437 % (kar ni tako hudo saj so sedanje najemnine že nenormalno nizke - nekaj dinarjev za m2) bi zagotovili sredstva za vzdrževanje poslovnih prostorov skladno s tehničnimi normativi in standardi. Sporazum ponuja tudi varianto in sicer postopno poveča-nje najemnin in sicer 33,1 % letno, - zagotovili bomo izvajanje družbenega dogovora o postopnem odstranjevanju barakarskih naselij in stano-vanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani s tem, da bomo v občini Vič-Rudnik odpravili vse barake in barakarska na-selja ter tudi stanovanja VI. in VII. kategorije, za kar bo zgrajenih 355 stanovanj, - zagotavljali bomo nadaljnje reševanje stanovanjskih potreb invalidov, borcev, starejših občanov, mladih družin in družin z nizkim OD, kakortudi subvencioniranje stana-rin občanom, kateri ne bodo zmogli plačevanja stanarine v celoti in sicer iz solidarno združenih sredstev. Za upravi-čence do družbene pomoči bo v občini Vič-Rudnik zgraje-nih 299 stanovanj. Za uresničevanje navedenih temeljnih ciljev je v spora-zumu predvideno zagotavljanje sredstev kot sledi: - z združevanjem sredstev iz dohodka v višini 0,83 % od bruto OD, za namene družbene pomoči v občini in mestu, - z združevanjem sredstev iz dohodka v višini 0,32 % od bruto OD za namene solidarnosti na nivoju republike, - z združevanjem dela sredstev čistega dohodka v vi-šini 1 % bruto OD za dobo največ 25 fet po 4% obrestni meri za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanj-skih vprašanj in sicer za: - kreditiranje izgradnje družbeno najemnih stanovanj-43,0 % - kreditiranje nakupa etažnih stanovanj - 18,7 - kreditiranje gradnje individualnih hiš-38,3 % - uveljaviti obvezno lastno udeležbo izraženo v pro-centu od vrednosti stanovanj za pridobitev: - družbeno najemnega stanovanja - 5—20 % - solidarnostnega stanovanja - 1-4 % - nakup etažnega stanovanja - najmanj 25 % - graditev individualne hiše - najmanj 30 % Udeležba za družbena stanovanja je vračljiva. POŽARNO VARSTVO Samoupravni sporazum o temeljih planov požapnega varstva je pripravljen na osnovi analize stanja ogroženosti in varstva pred požarom v občinah in mestu Ljubljani ter ocene razvojnih možnosti in potreb varstva pred požarom v občini in mestu. V skladu s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi ob-činske požarne skupnosti terZveze skupnosti mesta Ljub-Ijane in z njimi dogovorjene delitve nalog na področju varstva pred požarom v občini in mestu, predloženi spora-zum vključuje naloge požarnega varstva v občini ter na-loge skupnega pomena na področju varstva pred poža-rom, ki jih občinske požarne skupnosti uresničujejo v mestu preko Zvez skupnosti in izvajalcev požarnega var-stva v mestu. Viri financiranja požarnega varstva v občini in skupnih nalog v mestu so enotni, sredstva pa se združujejo v občinski požarni skupnosti. Z zakonom o varstvu pred požarom sta določena dva vira sredstev: 1. prispevek, ki ga plačujejo delavci vtemeljnih in dru-gih OZD ter v delovnih skupnostih in delavci, ki opravljajo delo s sredstvi v lasti občanov (v letu 1980 znaša pri-spevna stopnja 0,30 % od BOD-plačan iz dohodka) in 2. prispevek, ki ga občinskim požarnim skupnostim plačujejo zavarovalne skupnosti v odstotku od zavaro-valne premije za premoženje (6 % zavarovalnih premij). Glede na sistem združevanja sredstev za požarno var-nost v Ijubljanskih občinah (po sedežu TOZD oziroma OZD) in glede na dogovorjene naloge skupnega pomena za mesto Ljubljana, je predloženi sporazum o temeljih planov požarnega varstva pripravljen enotno za vse ijub-Ijanske občine in ovrednoten tako, da je glede združeva-nja sredstev za področje požarnega varstva predlagana podpisnikom v vseh Ijubljanskih občinah enotna pri-spevna stopnja. Vrednosti programov požamega varstva in ocena sred-stev, ki jih bodo podpisniki sporazuma združili po predla-gani prispevni stopnji 0,30 % od BOD, upoštevajoč priho-dek požarnih skupnosti Ijubljanskih občin v letu 1980, preračunan z deflatorjem 117,9 in realno povečan za 4 % letno v obdobju 1981-85. Po teh eiementih opravljen izračun kaže, da bodo sredstva za realizacijo programa požarnega varstva v Ijubljanskih občinah in nalog skup-nega pomena za mesto Ljubljana v tem planskem obodbju znašala: - iz prisp. stopnje 0,30 od BOD 404miodin - od zavarov. premij za premož. (6 %) 46 mio din Skupaj 450 mio 4in Razlika med vrednostjo nalog skupnega pomena za mesto Ljubljana (ki jih bodo obč. požarne skupnosti z vzajemnim in solidarnim združevanjem sredstev v celoti pokrile - 8. člen) in vrednostjo plana požarnega varstva v 23 občini ter sredstvi obč. požarne skupnosti, združenimi po tem sporazumu, je pokrita delno z že izločenimi sredstvi za nekatere naloge, ki niso bile realizirane in so iz prejš-njega prenešene v to plansko obdobje, za nekatere naloge pa je predvidena udeležba drugih soinvestitorjev, tako da je plan požarnega varstva v občini in skupnega pomena za mesto realno pokrit z materialnimi možnostmi, ki jih bo področje varstva pred požarom imelo v tem srednjeroč-nem obdobju. V planskem obdobju 1981-85 bo dana prednost uresni-čitvi tistih skupnih nalog za izboljšanje požarne varnosti v občinah in mestu Ljubljani, ki so vezane za- razvoj po-klicne gasilske brigade, da bo lahko ob požarnih in drugih nesrečah hitro in učinkovito intervenirala. Za te naloge je potrebno brigado organizacijsko, ka-drovsko in tehnično okrepiti. Pri opravljanju osnovne dejavnosti brigade ugotavljamo predvsem: - premajhno število gasilcev ob večji intervenciji ali več istočasnih intervencijah, - neustrezna ali zastarela oprema za opravljanje neka-terih vrst intervencij, - predolgi časi voženj za uspešno intervencijo do neka-terih predelov mesta, - premajhna izurjenost gasilcev za nekatere vrste inter-vencij. Predvidene pa so tudi nove naloge: - intervencije pri razlitju nevarnih snovi, - manjše tehnične intervencije in nudenje pomoči, - praktično usposabljanje prostovoljnih gasilcev in ga-silskih enot CZ. Za odpravo teh slabosti in uspešno opravljanje vseh nalog je v obdobju 1981-85 planirano: - povečanje števila delavcev od 106 na 190, kar pred-stavlja letno povečanje 10-12 %, - zamenjava teh. zastarele in nabava nove dodatne opreme, - gradnja dveh dislociranih postaj, od katerih bo ena pričela z delom v letu 1985, druga pa v naslednjem letu. . Kadri in oprema so planirani za intervencije iz ene centralne postaje do leta 1984. Povečano število delavcev bo omogočilo smotrnejšo organizacjo, boljšo izkorišče-nost opreme in učinkovitejše izvajanje nalog. Leta 1985 bo izvedena decentralizacija opreme in delavcev na dve postaji, leta 1986 pa na tri postaje. Vsaka od dislociranih postaj bo v začetku imela tri osnovna vozila (dve kombinirani vozili in avtomobilsko lestev) in ustrezno posadko na teh vozilih (skupno 12 gasilcev v vsaki izmeni). Tako planirani razvoj gasilske brigade zahteva pove-čana materialna sredstva namenjena brigadi, vendar do-sedanja dolgoletna stagnacija ali celo nazadovanje ter potrebe varstva pred požarom in drugimi nesrečami v občinah in mestu Ljubljani zahtevajo takšno usmeritev v tem planskem obdobju. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA S sistemom financiranja obrambnih priprav iz sredstev združenega dela na podlagi samoupravnega sporazuma se bo zagotovil nadaljnji progresivni razvoj splošne Ijud-ske obrambe in družbene samozaščite, ki bo usklajen s splošnim gospodarskim, socialnim in prostorskim razvo-jem Ljubljane, posebno pa z njenimi širšimi potrebami in interesi na tem področju. Zagotovili bomo nadaljnje ure-sničevanje skupnih nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite kot so dotočene s programi dela. Programiranje in financiranje na teh osnovah pomeni dosledno uveljavljanje podružbljanja funkcije splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite z vsemi pravi-cami in obveznostmi kakor tudi neposredno kontrolo de-lovnih Ijudi glede uresničevanja zahtevnih nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Za realizacijo programa splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v letih 1981-1985 bi morali zbrati 520.910.510,50 din, kar pomeni, da bi morale temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne or-ganizacije in skupnosti ter delovni Ijudje, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost združevati sredstva za skupne naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v višini 0,24 odstotka od doseženega dohodka oziroma od osnove od katere se plaČuje davek od dejavnosti. Osnova za izračun prispevne stopnje je doseženi doho-dek temeljnjih organizacij združenega dela in drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti za leto 1979, ki znaša 40.072.585.000,00 dinarjev in dohodek delovnih Ijudi, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodar-sko ali drugo dejavnost v višini 242.705.330,00 dinarjev, ker za leto 1980 še ni ugotovljen doseženi dohodek. Zbrana sredstva bi zadostovala za realizacijo najpo-membnejših nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite iz skupnega programa v krajevnih skupno-stih, občinah, mestu in Ijubljanski pokrajini. Poudarjamo, da je osnova in pogoj za uveljavljanje pravice pri uporabi združenih sredstev program splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, ki jih bodo vsako leto posebej usklajevali in verificirali občinski in mestni komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. S tem bo zagotovljeno, da se bodo sredstva, tako kot doslej trošila načrtno in strogo namensko, glede na posamezna področja priprav kot tudi v pogledu skladnega in enot-nega razvoja splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite po občinah. Z racionalnimi vlaganji, kakršna so bila že doslej, pa bomo zagotovili, da bodo vsa finančna sredstva, vložena v izvršitev programskih nalog, ki so najpomembnejša za nadaljnje razvijanje in krepitev po-dročja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, kar največ prispeva k učinkovitosti našega obrambnega sistema in sistema zaščite ter reševanja v primeru narav-nih in drugih hudih nesreč. odgovori na vprašanja delegatov — odgovori na vprašanja DK it 33. VPRAšANJE postavljeno na 23. seji zbora združenega dela SOb Ljubljana Vič-Rudnik dne 23/4-1980: 1. V smernicah za srednjeročni plan je za WE Mokrška 60, ki naj bi bila adaptirana do 1/9-1980, tokrat navedeno število 40-60 mest, medtem ko ima WZ Sonje Vidmar že ves čas, kar traja borba za adaptacijo zgradbe, v načrtu 80 mest, to je za 4 skupine otrok. Zakaj tako? 0DGOV0R: V prenovljeni WE Mokrška 60 bo toliko otrok, kolikor jih je lahko po veljavnih normativih za te oddelke. Toliko oddelkov je predvidenih po adaptaciji zgradbe, vključno s pro-stori, ki jih zaseda sedaj Simon Mira. V enem oddelku je 12 do 24 otrok, odvisno od starostne skupine otrok. 2. Delegacija zahteva, da izda Skupščina občine odločbo o izselitvi tudi ostalim stanovalcem, ki so se nasilno vselili (15. 2. 1980 - dve družini, 15. 4. še ena družina). Če se z adaptacijo ne bo pričelo do 1.9.1980, zahtevamo, da se dokončno določi, kdo bo prevzel odgovornost za nadaljnje upravljanje zgradbe, ki je po petih letih čakanja v zelo slabem stanju. V tem primeru bi WZ Sonje Vidmar sredstva posojila, name-njena za adaptacijo enote v Mokrški 60 porabil za druge, nujno potrebne dejavnosti zavoda. Ker se zadeva vleče že peto leto, prosimo za kar najhitrejše ukrepanje. ODGOVOR: Vse odločbe za izselitev nasilno vseljenih družin so bile izdane. Sekretariat za upravne zadeve vodi postopek za izpraznitev vseh prostorov, vendar zaradi znanih težav s stranko Simon Miro, do realizacije tega še ni prišlo. V sedanji situaciji je težko postavljati vprašanje odgovornosti za stanje, ki je posledica mnogih objektivnih okoliščin. Vsekakor bo potrebno problem adaptacije in sredstev reševati s skupnim sodelovanjem, ko bodo za to dani pogoji. 3. Kdo in kako naj prepreči nove nasilne vselitve? ODGOVOR: Nasilne vselitve so v zadnjem času splošen pro- blem Ljubljane in drugih večjih mest. Preprečujemo jih lahko z organizirano družbeno samozaščito v okolju, kjer pričakujemo takšna nasilna dejanja. Podpredsednik izvršnega sveta: Franc Krumberger, I. r. KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA VPRAŠANJE, postavljeno na 25, seji ZKS dne 25/6-1980: Smo v času srednjeročnega planiranja, ki vsebuje tudi prostor-sko ureditev lokacije za novo šolo v naši KS. Ta lokacija se nahaja ob Cesti v Mestni log - Rezijanska ulica (obstoječi rezervat) financiranja iz sredstev III. samoprispevka. Glede na izkušnje pri zbiranju lokacije in gradbene dokumen-tacije (kasnitve) je KS Kolezija zainteresirana, da se z zbiranjem omenjene dokumentacije začne že v letu 1980. ODGOVOR: Za področje Kolezije je programirana v srednjeročnem planu nova šola s 24 učilnicami, veliko in malo telovadnico in šolsko kuhinjo. Šola je v programu za leto 1982, prvo leto po izteku II. samoprispevka, ker računamo, da bomo še nadalje gradili ob-jekte iz samoprispevkov in 1982 leta naj bi začel III. samoprispe-vek. Zemljišče za novo šolo je zagotovljeno in komunalno oprem-Ijeno v Murglah ob WZ Murgle. Priprave za III. samoprispevek bodo stekle v letu 1981. Nova šola bo morala razbremeniti že obstoječi šoli Trnovo in Bičevje. KRAJEVNA SKUPNOST ROŽNA DOLINA VPRAŠANJE, postavljeno na 25 seji ZKS, dne 25/6-1980: Delegacija smatra, da se od zadnjega roka za pričetek gradnje ne sme odstopiti. Po informacijah, ki jih imamo, so denarna sredstva zagotovljena. Ker obstajajo še neurejeni odnosi z bivšimi lastniki zemljišča kar zavira pričetek gradnje predlagamo, da se takoj preveri mož-nost prestavitve mikrolokacije objekta za nekaj metrov proti jugu in s tem sprosti pričetek gradnje na odkupljenem zemljišču. V kolikor to ni možno, naj se takoj prične s postopkom za ugotovitev širšega družbenega interesa in z gradnjo brez predho-dnega soglasja z bivšimi lastniki. ODGOVOR: Pričetek gradnje WZ Rožna dolina je predviden za konec septembra 1980. Bil je izbran že izvajalec del SGP Grosuplje, ki bo objekt dokončal v enem letu. Da pa bomo lahko pričeli graditi VVZ Rožna dolina, je potrebno v celoti pridobiti zemljišče, ki je v privatni lasti. Lastniki pa zahtevajo, da se jim omogoči gradnja dveh stanovanjskih objektov med Cesto na Rožnik, lokacijo za WZ in Mayerjevo hišo. Izvršni svet je sprejel odločitev, da se pristopi k spremembi GUP-a in se dovoliizjemna gradnja dveh stanovanjskih hiš. DKšt. 36 ~ . . VPRAŠANJE, postavljeno na 25 seji ZZD, ZKS, DPZ dne 25/6-1980: Kako je s pričetkom gradnje nove šole s telovadnico na Škof-Ijici? Na šoli imamo nad 400 učencev v polnih dveh izmenah brez slehernih kabinetov, delavnic, garderob. Delovne razmere so iz leta v leto bolj nevzdržne in lahko trdimo, da slabših ni na nobeni centralni šoli v vseh petih Ijubljanskih občinah. Ob vseh velikih planih in obljubah še vedno ni ne duha ne sluha o pričetku gradnje, zato želimo jasen in odkrit odgovor. ODGOVOR: Za Oš Škofljica je bil objavljen razpis za oddajo del dne 5/9-1980. Izvajalci del morajo poslati ponudbe do 9/10-1980. Začetek gradnje pa bi bil po izbiri najugodnejšega ponudnika v novembru 1980. VPRAŠANJE, postavljeno na 23. seji ZZD, ZKS, DPZ dne 26/3-1980: S takšno pravico izbira Inženiring, Staninvest lokacijo za nakup stanovanja DO? ODGOVOR Inženiring Staninvest nima nikakršne prednosti pri izbiranju lokacije za nakup stanovanja DO. Komisije pri samoupravnih stanovanjskih skupnostih sestavijo listo, izbira stanovanj pa gre po vrstnem redu. VPRAŠANJE, postavljeno na 22. seji DPZ, dne 20/2-1980: Za adaptacijo enote zdravstvenega doma na Rudniku nismo zasledili, da bi bila v proračunu občine za leto 1980 predvidena kakršnakoli sredstva, čeprav smo vlogo oddali Komiteju za druž-bene dejavnosti. Postavljamo vprašanje, ali bodo za adaptacijo te enote predvidena sredstva tudi v proračunu občine ali v pro-gramu SIS za zdravstvo? ' ODGOVOR: Zdravstvena skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik bi morala dobiti od Kliničnega centra v Ljubljani določena sposojena sred-stva, ki jih le ta uporablja kot obratna sredstva in jih v letu 1980 ni mogel vrniti Zdravstveni skupnosti, ki bi jih namenilaza preuredi-tev enote ZD na Rudniku. Tako bo preureditev enote na Rudniku morala še počakati, dokler ZD Vič ne bo dobil sredstev za ta dela. Ta sredstva pa se zagotavljajo v srednjeročnem programu 1981-85, četudi Klinični center ne bo vrnil sposojenih sredstev občinski zdravstveni skupnosti. DK it. 35 VPRAŠANJE, postavljeno na 22. seji ZZD, ZKS, DPZ, dne 20/2-1980: Kakšne perspektive ima knjižnica Vič? ODGOVOR: Matična knjižnica na Viču se že vsa leta srečuje s prostorskim problemom, ki otežuje delo. Sedanji prostori so neprimerni za- radi velikosti kot tudi samih prostorov, saj deluje knjižnica v baraki v Vrhovnikovi ulici. Z osnutkom samoupravnega sporazuma o temeljih plana ob-činske kulturne skupnosti in Ijubljanske kulturne skupnosti za obdobje 1981-1985 so pri programu naložb Ijubljanske kulturne skupnosti zagotovljena za pridobitev novih prostorov Knjižnice Vič sredstva v višini 6.000.000 din. Lokacija še ni znana. KRAJEVNA SKUPNOST KRIM-RUDNIK VPRAŠANJE, postavljeno na 25. seji ZZD, ZKS, DPZ, dne 25/6-1980: Na kakšen način se bo realiziral Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980. V smislu amandmaja, ki ga je delegacija naše KS podala za področje financiranja delovanja delegatskega sistema v vseh KS, starih in na novo nastalih po referendumu. ODGOVOR: Za funkcionalno dejavnost 29 KS je bilo v proračunu občine zagotovljenih 12.100.000 din, dodatno za novih 9 KS pa še 1.565.500 din, s tem da naj bi se financiranje novih KS pričelo s 1/7-1980, to je po izvedenem referendumu o preoblikovanju KS. Za nove KS so bili upoštevani enaki kriteriji kot za stare KS -tudi za stare KS, ki so se preoblikovale, je bil narejen nov izračun za II. polletje, to je od 7 - 12 meseca. Priloženo objavljamo tudi izračun finančnih sredstev, ki jih bodo prejele KS za funkcionalno dejavnost v II. polletju 1980. Dokler nove KS ne bodo imele svojih žiro računov, bo občina sredstva nakazovala na žiro račune starih KS. Predsednik komiteja za družbene dejavnosti: Anton Bregar RAZDELITEVSREDSTEVZA STAREIN NOVE KRAJEVNE SKUPNOSTI od 1.7.1980 do 31.12.1980 A. STARE KRAJEVNE SKUPNOSTI B. NOVE KRAJEVNE 3KUPNO8TI za mesec št. KS od7-12 od7-9 1- Barje 205.200 102.600 2. Brdo 184.400 92.200 3. Brezovica • 177.700 88.850 4. Črnivrh 130.250 65.125 5. Oobrova 243.700 121.850 6. Golo-Zapotok 114.950 57.475 7. Horjul 252.600 126.300 8. Ig 290.580 145.290 9. Kolezija 249.070 124.536 10. Kozarje 190.300 95.150 11- Krim 200.640 100.320 12. Lavrica 174.750 87.375 13. MalčiBelič 276.750 138.375 14. MilanČesnik 259.400 129.700 15. Notranje gorice 180.650 90.325 16. PolhovGradec 228.850 114.425 17. Podped-Preserje 255.650 127.825 18. Rakitna 114.950 57.475 19. Rob 189.550 94.775 20. Rožnadolina 277.200 138.600 21. Škofljica 207.560 103.780 22. Tomišelj 168.800 84.400 23. Trnovo 262.900 131.450 24. Turjak 126.350 63.175 25. VelikeLašče 266.550 133.275 26. Vič 253.400 126.700 27. Vnanjegorice 162.800 81.400 28. Vrhovci 208.000 104.000 29. Želimlje 87.650 43.825 SKUPAJ 5.941.150 2.970.575 1. Galjevica 228.310 114.155 2 ISkavas 138.380 69.190 3. Murgle 166.060 83.030 4. PijavaGorica 145.300 72.650 5. Peruzzijeva 186.800 93.400 6. RakovaJelša 193.730 96.865 7. Rudnik . 200.650 100.325 8. StaneSever 276.750 138.375 9. Zeleni log_____________________138.380________69.190 SKUPAJ 1.674.360 837.180 A. Stare krajevne skupnosti 5.941.150 2.970.575 B. Nove krajevne skupnosti________1.674.3460_______837.180 SKUPAJ 7.615.510 3.807.755 KRAJEVNA 3KUPNO8T POLHOV GRADEC VPRAŠANJE, postavljeno na 21. seji ZZD, ZKS, DPZ dne 23/1-1980: še do danes ni rešen status Združenega doma v Polhovem Gradcu. Po stanju v zemljiški knjigi je dom družbena lastnina, v upravljanju skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Po izjavah predstavnikov Ljubljanskih mlekarn se Zadružni dom vodi kot osnovno sredstvo Kmetijske zadruge Ljubljana, čeprav zasedajo posamezne prostore različnl TOZO-i in sicer: - trgovinski lokal TOZD »Trgovine«, - stanovanje v podstrešju TOZD »Skupne službe«, - stanovanje v pritličju in skladišče repromateriala TOZD »Kooperacija«, sedaj TZO Vič, - dalje so v Zadružnem domu še prostori Krajevnega urada, Krajevne skupnosti, KUD-a, pisarna referenta za LO, knjižnica ter telefonska centrala. Zaradi neurejenih odnosov propada ostrešje, dalje ni urejena okolica samega Zadružnega doma, zlasti je *a problem pereč pozimi, ko se nihče ne čuti dolžnega počistiti sneg. Zaradi tega delegacija KS P. Gradec predlaga naslovu, da v najkrajšem času skuša urediti to vprašanje in sicer predlagamo naslednje: - sklicati sestanek vseh koristnikov prostorov v Zadružnem domu, - določiti bodočega upravljalca in njegove obveznosti, - razmejiti odnose med Krajevnim uradom in Krajevno skup-nostjo, zlasti v zvezi s potrebnimi investicijami (rekonstrukcija električne instalacije in vprašanje najemnine za prostore, kl jih uporablja Krajevna skupnost). Prosimo naslov, da našo vlogo čimpreje reši. ODGOVOR: Na pobudo Sekretariata za upravne zadeve je bil dne 25/9-1980 v prostorih KS Polhov Gradec razgovor z vsemi dejanskimi upo-rabniki prostorov v zadružnem domu (KS, Krajevni urad, TOZD Trgovina, KZ Vič, KUD Polhov Gradec, ZSMS, stanovalci). Na tem razgovoru smo se dogovoril! o nadalnjih zadolžitvah KS, TOZO Trgovina in upravnega organa, tako da je zadeva v reševanju. V ospredje se ne postavlja toliko problem statusne ureditve, ki je lahko relativno hitro rešljiv, pereče in težko rešljivo je vprašanje financlranja oziroma vzdrževanja doma. Ta problem pa se s statusno rešitvijo, to je da se prenese dom v uporabo TOZO Trgovine In KS Polhov G., še ne reši. Na razgovoru je bil prisoten tudi vodja delegacije KS, tako da posebnega odgovora na del. vprašanje ni potrebno posredovati. Načelnik sekr. za upravne zadeve: Ivan Zalar, dipl. iur delegati so sklenili - delegati so sklenili - delegati so sklenili SKRAJŠAN ZAPISNIK 26. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora kra-jevnih skupnosti in zbora združenega dela, ki je bilo v sredo, 24. septembra 1980 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani občine Skupno zasedanje zborov je sklical in vodil predsednik skup-ščine občine, Vili BELIČ. Tovariš predsednik je pričel skupno zasedanje s pozdravom prisotnih delegatov in članov izvršnega sveta ter z obvestilom, da so na zasedanju prisotni tudi: - ing. Vihtelič, predstavnik LlZ-inženiring, - Ludvik Činč, sekretar skupnosti samoprispevka II, - ing. Damjan Vidovič, predsednik začasnega organa družb. varstva v DO Žimnica ter - skupina učencev TŠ za lesarstvo zaradi praktičnega sprem-Ijanja dela skupščine glede na predmet »samoupravljanje s teme-Iji marksizma«. Zbori so nato soglasno sprejeli naslednji , . . DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti skupnega zasedanja zborov, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 25. skupnega zasedanja zborov, 3. Obravnava informacije o poslovanju organizacij združenega dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje januar-junij 1980, , 4. Obravnava poročila o uresničevanju samoupravnih družbe-noekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospo-darstva v občini Liubljana Vič-Rudnik, 5. Obravnava poročila o izvajanju programa gradnje objektov iz samoprispevka II v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 6. Obravnava in sprejem sklepa o ukinitvi ukrepa začasnega družbenega varstva v DO Žimnica, 7. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske za-deve. K TOČKl 1. Na podlagi prezenčne liste za družbenopolitični zbor in na podlagi oddanih pooblastil delegatov ostalih dveh zborov, je predsednik skupščine razglasil sklepčnost skupnega zasedanja zborov. Ob času razglasitve sklepčnosti je bilo prisotnih: - 23 delegatov zbora krajevnih skupnosti od skupno 29 delega-tov zbora, - 34 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delegatov zbora in - 20 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 29 dele-gatov zbora. K TOČKI 2. Skrajšan zapisnik 25. skupnega zasedanja družbenopolitič-nega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine z dne 16. julija 1980 je bil brez pripomb ali dopolnitev soglasno odobren. K TOČKI 3. 1 Uvodno poročilo k informaciji o poslovanju organizacij združe-nega dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje januar-junij 1980 je podal predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, Janko JAPELJ. Tovariš Japelj je poudaril, da je gospodarstvo v občini v prvem polletju letošnjega leta poslovalo v zelo nestabilnih pogojih, saj je vrsta sprejetih ukrepov povzročila padanje gospodarske aktivno-sti v primerjavi s preteklimi leti tega srednjeročnega obdobja. Hkrati pa so sprejeti ukrepi ugodno vplivali na področje zaposlo-vanja, osebnih dohodkov, vključevanje v blagovno menjavo s tujino ter na delitev družbenega proizvoda, medtem ko nekaterih ključnih usmeritev razporejanja dohodka še nismo uspeli uvelja-viti. V nadaljevanju pa je tovariš Japelj seznanil zbore tudi s spreje-timi stališči in sklepi občinske konference ZKS k predloženi informaciji. V razpravi je sodeloval Janez ČEBULJ, delegat OPZ. Med dru-gim je opozoril, da morajo organizacije, pri kateri je ugotovljena prekoračitev z resolucijo in družbenim dogovorom dogovorjenih stopenj, z vso zavzetostjo pristopiti k usklajevanju. Delovne orga-nizacije morajo nameniti posebno pozornost obračunom 9-me-sečnega poslovanja, ne samo zaradi potrebnih uskladitev z reso-lucijo oz. dogovorom, temveč tudi za to, ker omogočajo 9-mesečni rezultati prognozo za izvršitev letnega plana ter hkrati dajejo tudi izhodišče za zasnovo plana za leto 1981. Tovariš Čebulj je tudi predlagal, naj bi bila skupščini predlo-žena informacija o gibanju OD po skupinah in panogah, primer-jalni podatki za organizacije pa naj bi bili izdelani na podlagi kazalcev, določenih v 140. členu zakona o združenem delu. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli informacijo o poslovanju organizacij združenega dela v občini za prvo polletje letošnjega leta, dopolnjeno z uvodnim poročilom predsednika 4