23. štev.	V	Ljubljani,	sobota	4.	oktobra	1919.	I.	leto.
Uredništvo je y »Narodnem domn“, I. nadstropje. Upr»ysiitro na Marijinem trgu St. 8. Telefon St, 44.
Dopisi naj se frankirajo. — Kokoplsi ee ne vračaj«.
Izhaja vsako soboto.
»Narodni Socijalist" volja v Ljubljani in po pošti: celo leto naprej . K 16-— Četrt leta .... K 4— pol leta .... K 8*— en mesec .... K 1-50
Oglase se računa po porabljenem prostoru In sicer l ram visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust
PoHamczna itevlika velja 40 vinarjev.
Internaeijonalizem v praksi.
Intcrnacijonala bi bila lahko pred-bojcvnica bumanitete, v tem smislu namreč, da bi pripomogla vsakemu, tudi nedržavnemu narodu do vpoštevanja njegovega jezika in njegove kulture, torej do pravice pred večjimi in državnimi narodi t. j. pred natodi, ki imajo svojo narodno državo. Ce bi bila soci-jalna demokracija narodnostno nemotenih držav svojemu geslu: Živela internacionala ! v praksi zvesta, tedaj bi lahko in tudi šli ž njo tudi vsi teptani narodi od prvega do zadnjega moža in bi tako izvojevali pot pravici in pravični ureditvi razmerja države do svojega nedržavnega naroda. V tistem trenutku bi se pa tudi ne dalo nič več govoriti v državnih in nedržavnih narodih, ker bi noben narod nad drugim ne vladal, temveč eden poleg drugega živel v bratstvu.
Toda kako daleč je toli opevana intcrnacijonala od tegja ideala, na katerega se vedno sklicuje, kadar rabi pomoči! Poglejmo le nemške socijahlemo krate na Češkem in v Nemški Avstriji! Na Češkem hočejo svojo deželno vsestransko izvedeno avtonomijo. Na Dunaju, kjer je pol milijona Cehov, in kjer soeiialdemokrati vladajo, in Cehom še ene narodne šole ne privoščijo in so Čehi komaj izsilili, da smejo narodne šolo vsaj na svoje stroške vzdrževati. Lepe so socijaldemokraške teorije po brošurah, toda v praksi se nobena socialdemokracija teh teorij ne drži — razun naše jugoslovanske. V praksi je nemška in laška soeijaldemokracija — ti dve prihajata za nas v poštev — ravnotako narodno šovinistična kakor nacionalistična stranka, le da nam s s svojo hinavsko krinko še mnogo več škoduje. Ozrimo so le na laško socialdemokracijo, ki se kar cedi internacijo-nalizma v besedi. Poglejmo, kakšna je njena praksa.
Kakor poroča laški časopis »Ii Resto del Carlino“ je tržaški soc. dem. voditelj na opazko šovinističnega lista, da je soci-. jaldemokracija intemacijoDalna in je zato njeno delovanje laškemu naroda škodljivo odvrnil, daje stvar ravno nasprotua in dejal dalje:	>
„Ravno zato, ker naša stranka sprejema brez razlike Italijane, Slovane in Nemce in ravno tako delajo tudi našo strokovne organizacije, ko so i odgovorni strankini politiki i tajniki organizacij brez izjeme Italijani, ravno zato opravljamo nacijonalno (italijansko) delo. Pomnite, da se na strankinih shodih govori izključno italijanski, dasiravno ko navzoči sodrngi drugega jezika; pomnite, da se sedaj govori samo italijanski na shodih organizacij, ko so bilo še pred kratkim dvojezične; pomnite, da se v vseh 35 kulturnih krožkih, ustanovljenih v mestu in po deželi po naši stranki, čitajo samo italijanski listi, izvzemši enega, neko slovensko revijo! Ali so vam ne zdi, da bi nacionalisti morali resno upoštevati tudi to naše delovanje, ki je neposredno ali posredno v korist italijanstvu
No vidite, vi goreči jugoslovanski apostoli internacijonalizma: vaš laški sodrug se baha, da slovenski sodrugi v zasedenem ozemlju no smejo slovensko
govoriti, da se v skupnih organizacijah le italijansko uraduje, da se le laško bere — to vse tam, kjer je vladalo preje dvojezičje. To se pravi: komaj je laška soc. demokracija v zasedenem ozemlju prišla pod svojo narodno državo, je že pozabila na internacijonalo in uvedla v njegovem imenu med naš podjarmljeni narod italijanstvo, kakor se to pač že uvesti da, To dejanje imenuje pred svetom: internaeijonalizem, doma nacijonalizem, v resnici je pa hinavstvo, lopovščina, svinjarija, zverinstvo, vredno Juda D’Auuunzija. To je intcrnacijonala v praksi! Fraza, krinka.
Tudi jugoslovanska soc. demokracja je internacionalna; sicer resnično internacionalna. V očigled laškemu interna-cijonalizmu je internaeijonalizem jugoslovanske soc. demokracije slabost, narodna mlačnost in brezbrižnost.
Na eni strani se z internacijona-lizmom lovi dele našega naroda na laške nacijonalne limance, na drugi strani se z internacijonalo slabi in ubija zavest našega naroda, da je potem sposoben za pognojitev laške njive — tako da moremo z vso upravičenostjo reči:
Intcrnacijonala je naša sovražnica, naš grobokop!
Kdor hoče narodu in sebi dobro, naj se oklene narodnega socijalizma, ki nima dvojnega lica, ki ne pozna mlačnosti in s!abosti!
Ponižani in razžaljeni.
Svetovni požar, ki ga je zanetila zlobna roka brezvestnih kapitalistov, je povzročil pri avstrijskih Slovanih, v najvišji meri pri Jugoslovanih brez mejne žrtve. Preganjane po avstrijskih krvolokih, zapuščene in zatajene po lastnih političnih voditeljih, romale so tisočglave množice zavednih Jugoslovanov v ječe, na morišča, v strelske jarke in taborišča. Cele občine in vasi so bile evakuirane, brezpravna raja je morala zapustiti imetje in dom; ženske in otroci so begali v senci bajonetov po tujih deželah zasramovani po sovražnih tujcih. Pangerma-nizem je slavil svoje orgije in moril j Jugoslovane, čegar voditelji po ogromni večini po besedah Protičevih niso vedeli kaj je vojska. Dočim je pre-i ganjani proletarec v ječi in verigah j ponosno dvigal zavedno glavo in z zaničevanjem prenašal vse možne brutalnosti, so se naši odličnjaki soln-čili v milosti avstrijskih mogotcev, valjali v prahu pred generali in spravljali v žep ogromne dobičke, iztisnjene iz žepa stradajočega in preganjanega proletarca. Hvala Bogu, S3j niso imeli z njim nikakega stika.
Politični preganjanec, ali po besedah odličnega človekoljuba »Smrkavec, ki nam hoče zažgati streho nad glavo, “	— odnosno »garjeva
ovca, katero je iztrebiti," — je izredni tip one velike dobe, ko [e stalo Jugoslovanstvo na pragu življenja in smrti. Kdor je videl dolge vrste eskort, kdor je bival med njimi leta in leta in zrl njih trpljenje, kdor je občudoval njihovo samozavest in trdno upanje v končno zmago pravice, ta je zrl v njih poleg naših dobrovoljcev in beguncev edini jugoslovanski državotvorni element. Bili so to ljudje krepke volje, ponosni, Jugoslovani v
dejanju, po srcu in nazorih ob času, ko se poznejšim članom naše Narodne vlade niti sanjalo ni, da bodo kdaj na hrbtih teh žrtev postavili svoje vladarske stolčke Dostojen človek bi pričakoval, da se bo voditeljska hvaležnost obračala do tega zanesljivega vira, ko bo izbirati delavcev pri novi ureditvi domovine, ko bo treba pognati vse denuncijante in priseljene Nemce. Niti malo ne! Za političnega preganjanca ni mesta, ker ne zna klečeplaziti; nasprotno avstrijakanti in denuncijanti so bili povišani v službi. O kakem poverjeništvu za izsleditev denuncijantov vlada niti slišati noče. Vsi kompromitujoči akti so izginili brez sledu. Vsi vemo zakaj. Parižka konferenca je odbila zahtevo po odškodnini in nakazala naši državi, da stvar uredi sama. Vsi vemo, kako se bo to zgodilo. Kot dobivajo najboljše sekvestre prepotrebni advokati in bančni ravnatelji, izvoznice oni ljudje, ki niso poduhali smodnika in so v zvezi z avstriiskimi birokrati polnili svoje žepe, tako smo prepričani, da bo naša vladajoča gospoda z absolutno gotovostjo prepustila osovražene politične preganjance kot garjeve ovce svoji usodi.
Čisto soroden tip je legijonar ali jugoslovanski dobrovoljec. V času, ko so zapustili najboljši med nami dom, imetje in rodbino, oni redki možje značaja in časti, da nam uglade pot v velikem svetu in seznanijo z našimi težnjami najmogočnejše narode, borili so se naši dobrovoljci na vseh frontah proti germanstvu in vžarili svoje ime s zarjo slave in zmage. Voditelji domovine so jim sedaj hvaležni; vsi gledamo kako. Plačilo teh junakov je preziranje nadutih in trebušnih kapitalistov, grozi se jim s preiskavo radi svoječasnega dezertiranja iz avstrijske armade, dolži se jih nezanesljivosti, boljševizma, odriva iz armade. Sprejemajo Nemce in Madžare, ki so prezirali in preganjali jugoslovans vo, nastavljajo skrajno kompromitirane sorodnjke in prptežirance, ker potem so enakovrednim bratcem ni ničesar bati.
Naš begunec iz zasedenih krajev je čist značaj iz kremena in železa. Delaven, priden, samozavesten in energičen je trn v peti našega meščanskega kapitalista. Ker se ne ukloni niti nadutemu buržuju, naj stanuje v razbitih barakah in vagonih, naj strada in tava brezposeln naokrog. Odslovljeni nemški zagrizenec lahko zaseda širno stanovanje v široki ulici saj ima zaslombo pri naših človekoljubnih pokroviteljih. Vojni dobičkar, verižnik, čifut, trgovec z izvoznicami je pač sorodnejši po duhu in namenih meščanskemu izkoriščevalcu nego nadležni begunec iz katerega se ne da ničesar iztisniti. Ponižan in ivz-žaljen čaka tudi ta element našega naroda, da odpihne prva sveža sapa gnjilo streho iznad zidovja naše nove stavbe.
Vojni invalid, ta pohabljena ovca, ki je svoječasno drvela pred svojimi mesarji slepo v smrt in moritev, tudi ta deli skupno usodo z gornjimi tovariši in je v enaki meri deležen milosti in hvaležnosti očetov naše domovine. Za hrabrega vojaka ni nad ležno, da mora beračiti po ogalih ceste za borne vinarje; nadležno je
le nadutemu dobičkarju, če mu siromak potrka na vrata in opozori, da se je pohabljenec boril tudi za njega in mu pomagal kupičiti tisočake.
Si li že opazoval vso brezposelno čredo, ki se gnete vsak dan pred uradi, proseč male službice, da pomaga izkoriščevalcem še do večjega blagostanja? Za navadne hlapčevske posle se lahko udinjajo. Boljša mesta so domena Nemcev in denuncijantov, v kolikor ne pridejo v poštev izraziti strankarji, sorodniki in protežiranci. Dokaži, da si nestrankar in politično čist človek in Jugoslovan, potem je bolje, da se izseliš, ker doma ostaneš ponižan in razžaljen.
Pet kategorij naših ljudi, pet tipov naše socijalne in moralne mizerije. Edini ljudje s zaslugami, pošteni, marljivi in delavoljni tvorijo zasiiieh in napoto onim, ki nas danes brezobzirno izkoriščajo, vladajo in kojih zastopniki so nas osmešili in ponižali pred celim svetom. Ko pride čas, da popravimo, kar so oni zagrešili in pridobimo, kar so v brezvestni ne-brižr.osti opustili, bomo nastopili za našo od nas priborjeno ujedinjeno domovino; a takrat jih pozovemo pred sodni stol ljudstva in zahtevamo za nje delež narodnih izdajic.
In zopet bo nastopil odličen človekoljub in pokazal s prstom na neodgovorne elemente, nezadovoljneže in malkontente. Povedano mu bodi, da, smo in ostanemo malkontenti, obsojenci, žrlve brezvestnih kapitalistov toliko časa, dokler se ne izpre-pieni škodljivi sistem, dokler ne pokažejo vodilni č nitelji one mere so-cijalnega čuta, ki ga zahteva najpri-mitivntjši čut pravičnosti in dokier ne dobimo popolnega zadoščenja. Do tedaj pa ostanemo edini in državotvorni element in odkritosrčni Jugoslovani le mi politični preganjanci, legijonarji, begunci, brezpos Ini in invalidi; vsa misura contribuens plebs.
Vsi imenovani pa veste, kje so naše vrste. Boj koruptnim strankam, boj socijalni krivici in sramotnemu režimu, ki nas smeši pred celim svetom, boj izdajalcem domovine! Take elemen e je pognal Kristus z bičem iz templja.
Strokovna organizacija in politika.
Prejeli smo iz delavskih vrst članek, ki ga priobčujemo: Nepolitične strokovne organizacije, ki združujejo pristaše raznih političnih strank, bi pri volitvah ne smele nastopiti za enega ali drugega kandidata, ker bi bil s tem kršen nestrankarski značaj teh organizacij. Ako bi hotele biti pravične in dosledne svojim načelom bi morale ustanoviti samostojne stranke dotične stroke, ker strokovne organizacije kot nepolitično drugače ne morejo nastopiti pri volitvah. V tem slučaju bi imeli vse polno strančic: železniško, učiteljsko, poštno, strogo delavsko itd. Ce bi bilo to v interesu vseh stanov, o tem naj prizadeti sami razmišljajo. Ali pa bi morali tudi v tem vporabijati logiko in pristaši ene ali druge politične, stranke dotične prosit, „da jim da mandat na razpolago. Čbni* nepolitičnih strokovnih
organizacij bi torej volili: eni liberalce, oz. kandidate, ki zastopajo program J. D. S, drugi klerikalce, tretji soc. demokrate in četrti narodne so-cijaliste. Torej razdrapanost na celi črti. Če pa si stvar natančneje ogledamo, moramo priznat;, da je v narodnih strokovnih organizacijah prav malo pristašev, klerikalcev in soc. demokratov, ker imajo le-ti svoje strokovne organizacije, ki stoje v tesni zvezi z njihovo politično organizacijo, in če je kdo tu, je le iz interesa, ne iz prepričanja; ker hoče na več straneh dobivati podpore. Torej bi bilo edino pametno, ako se te organizacje zedinijo in izjavijo za to ali drugo stranko. Jasno je, da bi pri tem J. D. S. ne mogla priti v poštev, ker je kapitalistična, soc. demokracija tudi ne, ker bi sicer ne bilo treba strokovnih organizacij na narodni podlagi, o klerikalcih pa niti ne more biti govora. V poštev bi prišla torej *Ie Narodno-socijalistična stranka, koje namen je zastopati interese vseh zatiranih, v prvi vrsti pa na narodni podlagi stoječe strokovne organizacije. Ti stanovi morajo imeti svoje lastne kandidate, ne pa, da prosjačijo pri obstoječih strankah za mandate. In odkrito povedano, ne moremo si predstavljati člana narodnih strokovnih organizaciij, ki je s svojim srcem, ali pri liberalcih, klerikalcih ali soc. demokratih. Mogoče kak višji uradnik, ki ne trpi gmotno in zategadel ne gre, da bi igral vodilno vlogo v strokovni orga-nizac ji
Torej bo treba o tem razmišljati. Volitve so pred durmi in nepolitične strokovne organizacije morajo vedeti, kam naj se naslonijo. V interesu celega delavskega razreda je to. Kaj pomaga vse kričanje in toženje, ako pa pri volitvah ne storimo svoje dolžnosti in volimo ljudi, ki nimajo srca za delavca in uradnika, stranke, ki hočejo zastopati kapitalista in delavca obenem, dasi to ni in nikoli ne bo mogoče — razen, če zavlada ljubezen do bližnjega tudi v vrstah bogatašev, ki danes odirajo in izkoriščajo ubogega trpina, kar se po mojem mnenju nikoli ne bo zgodilo. Saj ni treba, da bi se v strokovnih organizacijah uganjala politika in s tem zanemarjalo strokovna, torej čisto stanovska vprašanja. Strok, organizacije so lahko čisto strokovne — kajti delo mora biti ločeno — ali pri volitvah je članom vendar treba vedeti, koga naj volijo in kdo bo najboljši zastopal delavske in uradniške interese, ali ti stanovi sami, podpirajoči se medsebojno in združeni v samostojni stranki, ali meščansko kapitalistične stranke. Dolžnost strok, organizacij je, da to svojim članom povedo. Delavci in uradniki naj bi o tem razmišljali.
Politične vesti.
Kodrngom okoli „Delacn“ odločno svetujemo, da enkrat za vselej utihnejo s frazo, da smo narodni soei-jalisti privesek meščanskih strank. Soci-jalua demokracija, ki seje zvezala z me-ščansko-kapitalistično-liberalno stranko, da z njeno pomočjo dobi par korit v ministrstvu, ima pač najmanj povoda za to, pa hi nam kaj takega očitala. Poleg tega danes že vsak zaveden delavec ve, da ima socijalna demokracija načelu milijonarje in vojne dobičkarje, dočim je Narodno-socijalistična stranka, ki je nova in popolnoma samostojna, ki odklanja, vsak kompromis z meščanskimi sjrankami, ker ve, da se delavske orgaoizaeije nikoli ue smejo vezati s kapitalističnimi, nima v svoji sredi nobenega parasita, temveč same reveže. Pri nas ni Kristanov, tudi ne stokratnih milijonarjev Woschnaggov. Mi nismo umazani, tudi nimamo zvez z liberalci, zato vidi jugoslovansko delavstvo le v naših vrstah svojo rešitev. Najboljši dokaz, da delavstvo prihaja do spoznanja jc to, da se v vaših vrstah vse krha in cepi, pri nas pa nasprotno združuje. Če bo šlo tako naprej, še shodov ne boste več mogli in smeli obdržavati, ker vam jih bodo onemo gočili vaši lastni sodrugi. Delavstvo jc namreč že do grla sito birokratizma v vaših organizacijah.
Tittouljcv ekspoze v italijanski zbornici. 27. sept, je imel italijanski minister za zunanje styari z zbornici govor, v katerem je pojasnjeval politični položaj države. Predvsem je govoril o težko čah, na katere je naletela nova ital. delegacija v Parizu. Wilson ima na potek mirovne konference neizmerno velik vpliv. Predsednik Združemh držav ne odloča vprašanj le radi okoinosti, ker je ameriška intervencija odločila zmago zaveznikov, nego radi tega, ker je rešitev krize predvsem v produkciji in prehrani vzpnčo dejstva, da more Evropa od svojih 475 in milijonov prebivalcev prehraniti komaj 375 milijonov ljudi. Za ostalih 100 milijonov mora torej skrbeti Amerika. Pod gospodarsko krizo trpi posebno Italija, ker ji manjka premoga m sirovin in tudi živil. Zato je treba poskrbeti, da se v Italiji dvigne produkcija, da se omeji uvoz, izvoz pa je treba dvigniti na uajvišjo stopnjo. Dokler bo država odvisna od drugih, bodo zaman vse zajjteve, da je treba voditi nacijonalno politiko. Predpogoj, da dobi Italija kredit od Amerike, je je torej definitivna ureditev mednarod-uega položaja. Izkušnja nas uči, da žive narodi še dolgo po sklepu premirja od dolgov. Tudi Italija jc morala od 31. dec. 1918. do 31.-avg. 1919 povišati svoj dolg za 20 miljard. Z ozirom na ta težaven gospodarski položaj, je morala ital- delegacija poskušati, da resi čimprej jadransko vprašanje. Slo je za cirkulus vitiosus: ali Reka brez londonskega pakta, ali pa londonski pakt in Reka za Hrvat-s ko? Londonski pakt je sicer obvezen za Francijo in Angleško, toda Wilson je odločno izjavil, da konferenca ni samo razgovor za Italijo, Francijo in Anglijo, nego da ima tudi Amerika pravico na svoje mesto in poleg tega še drugo pravico, namreč to, da razpravlja o vprašanju, ne da bi bila vezana na londonski pakt. Kompromis v jadranskem vprašanju bi moral sloneti na temeljni podlagi: nobeno mesto z ital. večino ne sme biti podvrženo tuji vladi; kjer so ital. manjšine, mora biti njih eksistenca zavarovana. Naše meje morajo biti trdne na kopnem in na morju. V prvi vrsti je torej stal projekt italijanske suverenitete nad Reko z jugoslovanskimi mejami od Plominskega rta (Fianone) do Idrjije, tako da bi bil obseženi v jugoslovanskem ozemlju okraj Voloska in deloma okraji Podgrad. Postojna in Idrija. Luka in železnica v Reki bi po WiIsonovem načelu ostali pod trajno upravo zveze narodov. Iz-vzemši Zader bi postala Dalmacija jugoslovanska. — Minister prepušča odločitev o teh vprašanjih parlamentu, ker zaupa v patriotizem poslancev. Nadalje jc govoril Tittoni o razmerju narodov z ozirom na ustanovitev novih držav ter menil, da pri odkazovanju novih ozemelj starim državam ni bilo vedno mogoče držati se ločitve po narodnosti. Poljska bo obsegala ne glede na Zgornjo Šlezijo in Tešin, za katere bo izvedel plebiscit, tri milijone Nemcev, tri in pol milijonov Ukrajincev, 750.000 Rusov in 70.000 Litvancev. čeho-Slo-vaška bo obsegala tri in pol milijona Nemcev, 850.000 Madžarov, 140.000 Ukrajincev in 80.000 Poljakov. Romunija bo obsegala brez Besarabije 120.000 Bolgarov, 700.000 Nemcev, 1,070.000 Madžarov in 70.000 Srbov. Država Srbov, Hrvatov, in Slovencev bo obsegala 530 000 Nemcev, 590.000 Bolgarov (?) in 165.000 Turkov. Grška, glede katere ni konferenca še ničesar odločila, bo obsegala v ozemljih, pridobljenih vsled bukareških pogodb 370.000 Albancev, 130.000 Vlahov in 380.000 Bolgarov. Italija bo obsegala 180.000 Nemcev; kaj pa značijo ti in nekaj malo Slovencev, radi katerih je začel ropotati ves svet, rapram 7 milijonov prebivalcev drugih narodnosti, ki jih jc konferenca že prisodila peterim državam? Kdo more vreči prvi kamen proti Italiji? Ne more se predvideti z gotovostjo, kakšno bo zadržanje teh etničuih manjšin in če se bo moglo zabraniti, da postanejo središče irredentizma. Mnogo bo odvisno od načina, kako se bo z njimi ravnalo. Glede spoštovanja jezika, vere, kulture, šolo in vebče vsakega^ svobodnega izražanja so Poljska, Čeho-Slo-vaška, Romunija in Srbija obvezane od
vrste odredb, ki so v mirovnih pogodbah. Neizogibno potrebno je, da se te odredbe lojalno in odkritosrčno izvedejo. Kakor druge štiri velike vlasti-zaveznice, tudi Italija nima nobene pravne obveze, pač pa ima Italjia po mojem mnenju, je rekel Tittoni, največjo moralno obvezo glede liberalnih tradicij, ki so njen ponos iu njena slava. Prebivalstva drugih narodnosti, ki bodo združena z nami, naj vedo, jc izjavil Tittoni, da mi odklanjamo in zavračamo vsako misel tlačenja iu raznarodovanja, naj vedo, da bodo njih jezik in njih kul turne naprave spoštovane. Da bodo njih upravni zastopniki uživali vse pravice naše liberalne iu demokratične zakonodaje, da bodo njih politični poslauci našli prisrčen sprejem v italijanskem parlamentu, ki jih bo poslušal z umevanjem, kadar bodo govorili v imenu od njih zastopanega prebivalstva. Mi lahko zagotavljamo prebivalstvo ob Zgornji Adiži, da ne bo nikdar občutilo policijski režim preganjanja iu samovoljnosti, kateremu so bili podvrženi toliko let s strani avstrijske vlade Ita lijani Julijske Benečije in Tridenta. Mi vabimo ono prebivalstvo, naj nam stisne ! roko, katero jim bratsko nudimo. Sicer pa je, kakor to prebivalstvo, tudi onkraj meje, iz Tirolske, Koroške iu Štajerske, dvignilo soglasno glas pohvale za naše vojake, ki so s svojim korektnim, disciplinarnim iu človeškim ravnanjem pridobili občudovanje in spoštovanjem vseh (?). Tittonijev govor je torej kup fraz, katere bodo rešile jadransko vprašanje in gospodarsko situacijo Italije pa toliko, kolikor je rešila spore malih narodov mirovna konferenca.
Scotns Viator o našem sporu z Italijo. Znameniti angleški publicist Watson. pri nas poznan pod imenom Viator, piše v časopisu „The New Evrope" o našem sporu z Italijo takole: *Nad Jugoslavijo in Italijo se mora vzpostavili ravnotežje v Jadranu. Prav je, da Gorica, Trst, Pulj pripadejo Italiji, prav pa je trdi, da Reka in Dalmacija pripadejo Jugoslaviji. Ako Italija želi, da zaščiti proti Jugoslovanom Trst in Pulj, bi se morala po drugi strani odreči ogroževanju Ljubljane." Za tem citira Viator mejno črto, ki bi po njegovi misli bila prava meja med Italijo in državo SHS. V tej črti bi Italija dobila važen železniški vozel Trbiž, cel tok Soče s Tolminom, Gorico, vipavsko dolino, Sežano in Materijo za Trstom in železniško progo, ki veže Pulj s Trstom. Jugoslavija bi dobila železniško postajo Št. Peter, kajti brez nje bi bila prestolnica Slovenije odrezana od morja. Tako bi Italija zedinila italijanski živelj bivše avstro-ogrske monarhije v kompaktnih masah in bi imela na svojih tleh gotovo desetkrat več Jugoslovanov, kakor Jugoslavija Italijanov. Reka in Zader bi bili svobodni avtonomni mesti, s svojimi oblastmi in postavami, toda pod jugosl. suvereniteto. Viator naglaša, da je Dalmacija čisto jugoslovanska zemlja, ki nima za Italijo nobene vrednosti. Če bi Italija poslušala svoje aneks joniste, bi se morala polastiti celo Kotora, da se zavaruje na morju. Toda	mnogo	važnejši od	tega	je naloga,	da si	ohrani 300	milj	dolgo
mejo	z brdi,	nego mejo	na	morju.
Zato	pomeni Dalmacija	za	državo
SHS pljuča, s katerimi diha. Res je, Jugoslavijo bi se dalo prisiliti, da odstopi Dalmacijo tuji sili, toda ta sila bi bila v stanju obdržati Dalmacijo v oblasti samo s sabijo v roki!
Krona re ke D’ Aunnnziade. Vest, da jo dobila v zbornici Nittijeva vlada zaupnico z 208 glasovi protii 148 glasovom, je reške italijanaše tako razburila, da so se zbrali na Adamičevem trgu in klicali: „Doli z Nit-tijem! Na vislice žnjim! Smrt Nittiju! Doli z Jugoslavijo! Doli s Srbi! itd. — Tako so prišli pred palačo guvernerjevo. — Na balkonu se je pokazal d’ Annunzio. Ko so ga navdušeno pozdravili, je imel govor v katerem je med drugim dejal: Meščani in vojaki! Sinoči sem bil z obvezano glavo pri večerni zabavi junaških častnikov naših artileristov, toda kmalu me je ozdravila dobra voda reška in zato sem danes prav
dobre volje. Danes anektiramo Reko četrtikrat za našo mater Italijo. In ako bi bilo potrebno, bi jo anektirali še sedmikrat. Vest, ki jc dospela iz Rima, katerega bomo od danes imenovali Cagnuolo (klici: „Doli s Ca-gnuolo!"), ki se je iz strahu pred zavezniki uklonil, je dal italijanskemu narodu nov dokaz, da je odkrit sovražnik Italije. Pravtako tudi vsem onim, ki so v itaiijanskem parlamentu kri; ča'i: „Mi hočemo aneksijo" in ki zdaj dajo zaupnico Cagnuolu. (Množica je vpila: „Na vislice Cagnoio!11) Reka bo morala dokazati, da je junaško mesto, Iz tega razloga ne poznamo danes nobenega pešca, nobenega ka-rabinerja, nobenega bersaljerja, nobenega artilerista in nobenega mornarja več, ker smo vsi arditi. (Množica je vpila: „Da, mi smo arditi in tudi ostanemo arditi!") Tukaj zbrani imate železne glave in te giave bodo pri vsakem napadu pokazale* svojo junaštvo. Iz mojega govora naj se sliši samo en glas: „Reka ali smrt!" Ko je D’An:tunzijo dovršil svoj govor, so ga navdušeno pozdravili, se sporedih v sprevod in so pevajoč Mamellijevo himno, tuleč in kričeč kakor obsedeni šli skozi mesto,. Del tega sprevoda je dospel na Šušak, kjer so manifestanti kakor blazni kričali za italijansko Reko in italijanski Sušak. Sele pozno po noči se je razkropila zaslepljena fnnožica. Ljudje trdijo, da je bil D’Annunzijo pijan.
Upravna rnzdsiitev aaSih pokrajin, Zbornik „Obnova“; ki izhaja v Valporaisu, je prinesel novembra meseca p. 1. sledeči načrt za upravno obliko naše države: I. Slovenske zemlje, tako svobodne kakor tudi v ncosvobo-jene (južna Koroška, južna Štajerska s prekmurskimi Slovenci v južnozapadni Ogrski, Kranjska, Goriška s Trstom iu severnimi deli Istre) tvorijo etnično, zgodovinsko in po narodni organizaciji politično in gospodarsko, povsem jasno opredeljeno in obmejcno celoto. Vse, kar se nanaša na te kraje, mora nositi značaj enake organizacije in uprave. 2, Današnja Ilrvatska z Medmurjem in največjim delom Slavonije tvori drugo tako povsem določno, že organizirano celoto. 3. Srbija, kakršna je bila pred balkansko vojno, tvori tretjo enoto. 4. Stara Srbija in Macedonija je četrta enota, ki je po zgodovinskih razmerah in navadah, pa tudi zemljepisno tako porazdeljena, da se mora upravljati po posebnih ozirih in metodah. 5. Iz mnogo razlogov je potrebno, da se uprava današnje črne gore uredi. Z ozirom na njene posebne razmere in potrebe ter po željah dežele. 6. Bosna in naj večji del Hercegovine sta v vsej naši zgodovini zavzemali neko posebno, eeatralno pozicijo, a z ozirom na zemljepisne, plemenske in zgodovinske razmere je treba, da tudi v bodoče tvorita posebno celoto. 7. Kdor malo pozna značaj ter posebnost zemlje ter naroda ter posebnost zemlje v Bački, Banatu in Sremu z malim delom Slavonije, z eno besedo: v stari Vojvodini, bo priznal, da vsa ta zemlja tvori eno samo posebno, ravninsko in porečno pokrajino s posebnimi potrebami in posebnim značajem. Popolnoma naravno je, da se bodo morali vsi ti kraji zaokrožiti kot sedma velika pokrajina naše države. — 8. Od Krasa v ozadju Trsta preko severnega istrskega Krasa in čez Velebit in Dinaro tja do Skadra gre črta, ki deli razvodje Jadranskega morja iu Donave, to je kopni in primorski del naše domovine. Ta primorski del je neprimerno ožji od kopnega ter nenavadno dolg in tvori tudi popolnoma zaokroženo zemljepisno in gospodarsko celoto. Primorje od Trsta do Skadra z otoki tvori osmo naravno enote naše dežele. Ta razdelitev pravi novi zbornik odgovarja zgodovini, ker je vsaka teh pokrajin bila v preteklosti vsaj enkrat središče države in je vršila važno nalogo v borbi našega naroda.
— Volit e v Italiji. 23. nav. se vrše v Italiji nove volitve, v katerih upajo dobiti socijalisti večino mandatov. Če se to zgodi, postane Tnratti minister,-ski predsednik.
— Italijanski general Garibaldi je izjavil, da se bodo Italijani za Reko bili z vsemi, tudi s hudiči.
— Jafein proti d’ AnunzIJu. Po
Jakian so prebivalci nabili plakate: Nočemo Reke, nočemo d’ Anunzija, nočemo vojne! Hočemo le svojo deželo!
— D’Auuuzljev pomočnik na Reki je žid Sem Benclli.
— Tittonijev odstop. Lyon, 30. septembra. Tittoni namerava odstopiti vsled nesoglasja med njimi in vlado glede postopanja proti socijalistom.
— W(isoii bolan. Iz Washintoua poročajo 30. septembra: Zdravstveno stanje predsednika Wilsona je tako neugodno, da ne more predsednik opravljati državnih poslov za več tednov.
Tedenske vesti.
Bled. Kot zastopnik Narodno-sociialisličnega delavstva^ pritegnjen je po vladni odredbi v občinski odbor marljivi član naših organizacij tovariš Alojzij Lebar. S tem je naša dična pvdružnica na Bledu dosegla zopet velik uspeh. Preje ni nrrovala, dokler ni izvojevala za svoje člane zastopstvo tudi v občinski odbor. Našemu prvemu občinskemu odborniku na Bledu čestitamo in želimo največ uspeha v korist tistemu sloju, ki mu pripada, to je Narodno zavednemu delavstvu.
— Vseučilišče se v Ljubljani radi pomanjkanja prostorov začasno šo ne odpre.
Izmenjava bankovcev se izvrši prihodnje dni. Oddati bo ves papirnati denar, in se bo zanj dobilo nove euako-vredue baukovce, deloma kolekovane stare bankovce, in deloma začasna potrdila (bone). Zamenjavo denarja izvše denarni zavodi.
— Mesto Ljubljana izda svoj denar. Mestna občina bo izdala drobiž po 20 in 10 vinarjev z veljavo do konca leta 1920, da se s tem odpo-more občutnem pomanjkanju drobiža.
— ItRvnateljstvo beogradske „Samouprave“ je prevzel S. Protič.
— Z-iprte proge. Začasno so za tovorni vlak zaprte proge državne železnice Sisck-Zemuu in Dugeselo-Novska. Zaprte so tuni postaje Zagreb, južni in
državni kolodvor.	,
— V Zagt-obn stavkajo bančni uradniki in tramvajski uslužbenci. Stavka tiskariev je prenehala.
— Vojvoda Mišič je odšel v Pariz, dn si tam popravi zrahljano zdravje.
— Zagreb jo prošlo nedeljo manifestiral za Reko.
— Bivši avstrijski minister Czcrnin je postal nrednik lista „Wos-sische Zeitung"
— Zvišanje železniških tarif ov v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da namerava avstrijska vlada znatno zvišati vso železniške tarife.
— Vagon v ognju. V nedeljo se je med postajami Indija in Zemun vnel železniški spalni voz, ki je popolnoma pogorel. Nesrečo sta zakrivala potnika, ki sta kuhala čaj in se jima je vnel špirit. Težko poškodovan ni bil nihče.
— Zakon in zdravje. Češka vlada je predložila državnemu zboru zakon, po katerem sc bo pred poroko treba izkazati z zdravniškim izpričevalom, da dotičnik nima bolezni, ki se protivi namena zakona ali škodi zdravju drugega zakonca ali potomstva.
— Tožbo za 2 milijona je vložila Zadružna Centrala proti deželi Kranjski. Centrala je 2 milijona založila za perilo deželnih dobrodelnih zavodov. Perilo sc je še pred preobratom v naprej plačalo in sedaj ni no denarja in nc blaga. Lepo gospodarstvo!
— Z ikon proti alkoholizmu. V zakonski osnovi, ki se predloži v kratkem narodnemu predstavništvu se nahajajo tudi te-le določbe: Kaznuje sc vsak, ki je na javnem mestu pijan. Izpod 14 let stare otroke je sploh pre-preporedano voditi s seboj v gostilne. Pijanemu človeku ne sme nikdo dati nobene opojne pijače le, čo ni dobiti nobene druge pijače. Železničarji smejo piti opojne pijače le, če ni dobiti nobene druge pijače. Gospodarji in po-sl o dajalci ne smejo uslužbencem dajati nobenega žganja. Dolgovi za pijačo so neiztirljivi, če se ne more dokazati, da niso bili dani pijanemu človeku in v dobri veri, da bo še trezen plačal, preden zapusti lokal. Ako je novi dolg
nastal še po starem dolgu, je ta novi dolg nciztirljiv. Občinski urad ne sme biti v hiši, kjer je gostilna, in načelnik ne more biti gostilničar. Za vse prestopke se odreja kazen od 14 do 2S dni zapora, oziroma 200 do 1000 K globe, če se prestopki ponove, se obsodbe razglase javno po časopisju. Kogar zadenejo označeno kazni večkrat v letu, izgubi za to Isto aktivno in pasivno volilno pravico in možnost izvrševanja javnega poklica. ŽslezniČarji, šoferji in ljudje, ki vsled pijanosti izpostavljajo druge v nevarnost življenja, izgube službo.
— Železniška starka na Angleškem. Doslej^ štrajka pol milijona železničarjev. Število stavkujočih vedno bolj narašča. Stavkarski sklad zadostuje za štiri tedne.	Stavka	pa ne bo
trpela dalje	kakor en	t^den,	ker bodo
vsled stavke izo3tali dovozi živil prisili vlado, da ugodi zahtevam železničarjev po zboljšanju plač.
— V 8’irajevu štrifka)o natakarji. Delodajalci ugode zahtevam natakarjev šele takrat, če svoji organizaciji podajo	strogo	strokovno podlago
in se oprosti vseh političnih stremljenj.
— Zadružno pekarno so si ustanovili pekovski pomočniki v Osjeku. Vsaki dan	spečejo	10.003	drobaega
peciva.
Tabor koroških Slovencev.
četrt ure pred demarkacijsko črt >, v Ločah blizu B iškega jezera, se je vršil p"ošlo uedeljo velik lj;idskiv tabor. Nemške straže na bližnji skali St. Kocjana, na kateri stoji mala cerkvica, so nervozno zrle d>li na ogromno mase ljudstva, mid katere so se nahajali tudi naši vrli „Sokoli", iu kakor so se m skrivnem preriti skozi gozdove in prišli semkaj med svoje srečne odrešeac brate, je vladalo med nemškim vojaštvom veliko razburjenje iu imeli so večkrat alarm, misleči da b od) nap ide,li. O i-stau demarkacijske črte žive najzgodnejši koroški Slovenci, ki pa ne b >d» smeli glasovati za Jugo davijo, ker jo Pariz skleail, di ti kraji defiaitivn) pripadejo Nemški Avstriji. Tam je domi naš strokovni tajnik Anton Biandacr, poslanec France Grafenauer, ustanovitelj Zveze jugoslovanskih železaiSarjev Ivan Hochmuller, bivši strokovni tajnik Ž.J.Z in uradnik „Edino3ti“ v Trstu pokojni Vekoslav Mrak in dragi. Ti zaved li kraji torej ne bodo smeli niti glasovati, ker je tako hotela — Italija! Kako zavedni so Slovenci onstran demarkacijske črte, dokazuje najbolj to, da so se udeležili tabora kljub temu, da jim preti velikanska nevarnost, ako to izvedo Neme1. Prišli s>, da ta med svobodnimi brati prežive par veselih uric iu ponese nazij upanje in tolažbo in zagotovilo, da jih Jugoslavija ne pozabi nikoli, da bo naše veselje in vstajenje — kakor jc dejal tovariš Braudner na taboru — popolno šele takrat, ko bodo z nami vred vstali in sc veselili tidi sedaj še ne osvobojeni bratje beljaške okolice in Ziljške doline.
Taboru je predsedoval župnik-domačin Jurij Trunk. KoL prvi govornik je nastopil poverjenik dr. Ravnihar. Za njim je govoril tovariš Braoduer, ki je sporočil goreče želje in odločne zahteve neodrešenih bratov po združitvi z Juguslavijo. Nedvomno je izmed krivic, ki°jih imajo na vesti sodniki v Parizu, največja ta, da so vsilili Koroški sramotni plebiscit, pri tem pa izkljačiili samo slovenske kraje beljaške okolice in Ziljske doline. Da je naš narod na Koroškem bil celi čas, kar je izgubil svojo svobodo, navod hlapcev in sužnjev, za to je skrbela v prvi vrsti nemška ljudska šola, ki je podobna norišnici, ker učenec ne razume učitelja, učitelj pa nq učenca. Govornik opozarja naše vlade na dejstvo, da v neosvobojeai Koroški še veduo ni slovenskih šol, dočim jih Nemci v Jugoslaviji imajo, n. pr. v Kočevju. Vlada naj postavi Nemško Avstrijo pred alternative: Dokler naši bratje, ki ječe pod nemškim jarmom, nimajo šol in drugih najmanjših narodnih pravic, toliko časa jih tudi Nemci v Jugoslaviji ne morejo dobiti. Od naše vlade iu vseh strank pa zahtevamo, da sc z vsemi sredstvi zavzemajo za ubogo koroško slovensko
ljudstvo, ki je toliko čaša trpelo pod Neaaoi in mn pomagajo na kvišku, da se začele tisočletne raue. Zato mislim — končuje govornik — da govorim v imenu celega tabora, ako tu ob meji neodrešenih bratov zakličem našim narodnim predstavnikom doli v Bsograd: Proč s strankarstvom, bodite bratje in začnite delati! In volitve razpišite, da pride ljudstvo do besede in si uredi razmere v državi po svoje. Neosvobo-jeuim bratom pa obljubimo in prisežimo, da hočemo neumorno delati, dokler ue bodo osvobojeni verig, ki jih danes oklepajo. Govorili so na to še koroški poslanec Grafenauer, general Maister, dr. Rožič v imenu dr. Brejca, ki se shoda ni mogel udeležiti, in vojak Ude, ki so je nahajal msd prvimi osvoboditelji Koroški, nadalje zastopnika Sokolov in Orlov. Vsem govorom je občinstvo navdušeno pritrjevalo in po vsakem govoru je pevski zbor zapel kitico narodne oesmi. O'o koncu je šolski nadzornik Ivan Aihelcor predlagal resolucijo, ki odločno zahteva, da sc slovenska Koroška priklopi Jugoslaviji.
Narodno soc. stranka.
Shod narodnih socijalistov v lUjhonburgu Zanimanje za »narodno socijalističao stranko" je med našim delavnim ljudstvom splošno. Povsod z navdušenjem sprejemajo program Narodie socijalistične stranke in se priglašajo za pristop v naše organizacije. V mdeljo dopoludne se je vršil prav dobro obiskan prvi narodno s )cija!istični shod v Rajhenburgu v gostilni „Šveiger“. Shodu je predsedoval tov. Satler. Predsednik N5Z tovariš Juvan je v svojem poročilu pojasnil program NSZ. Poročal je o pogubonosni politiki narodnih zastopnikov v Belgradj Dalje om:nja delovanje naših soc. demokratov, kateri nastopajo z velikim terorizmon proti našen.i dilivstvj. Poživlja navzoče, da se združijo strokovno vNirodni s or Zvezi in pa v političnih krajevnih organizacijah NSS. Govorilo je še več drugih govornikov in vsi so se izrekli za narodno socijalistično stranko. Končno se je priglasil k besedi tudi neki soirug iz Trbovelj, kateri pa ni ime! sreče. Nato se je izvolil sledeči odbor za politično krajevno orgtnizacijo N35. Predsednik Kunej Benjamin, v odbor tovariši Satler, Stegenšek, Abram, M)čilnikar, Vršlaj, Agreš, Zorko in Hlebec. Za stokovao organizacijo NSZ se je izvolil sledeh olbor: Predsednik Ste genšek Franc in ooborniki Černivec, Močilnikar, Abran* Vrščaj, Zemljak in Satler. Shod je trajal na dve uri te: je bilo v splošnem veliko zvnimanje za naš novi politični pokret.
Bohinjski B^la. Preteklo nedeljo vršil se je pri nas ustanovni shod za krajevno politično organizacijo NSS. Kljub veseselici, ki so jo istočasno protidogovorno imeli pri nas klerikalni kmečki straikarji, je bil naš shod mnogobrojno obiskan. Posetilo nas je tudi šest tovarišev iz Bleda, mad njimi predsed.a!k krajevne politične organizacije NSS Repe, ter predsednik pripravljalnega odbora za konzumne zadruge Dobravec. Na željo Beljanov otvoril in vodil je shod Jožef Marolt iz Bleda. O naši novi stranki in njenemu razmerju do drugih že obstoječih strank ter o notranjem in o zunanjem položaju poročal nam je obširno tovariš Antot Koder ii Ljubljane in smo njego/ govor z navdu-šenjen sprejeli. G ovorili so še tovariši iz Bleda M irolt. Repe in Dobravec, nakar smo takoj izvolili odoor, ki naj takoj izvede politično organizacijo NSS tu med nami. V odbor so izvoljeni: Za predsednika Jakob Mandele, za tajnika Matevž Jezeršek, za blagajnika Jožef Ambrožič. Za odbornike pa Malovi: Jožef, Gogala Blaž in Slamnik Janez. S pozivom na složnost in vztrajno delo za našo stranko in s tem za nas, zaključil je predsediik ta krasno uspeli shod.
Zagorje ob Sivi V nedeljo dne 28. p. m. se je vršil v Sokolski dvorani shod narodnih socijalistov. Shodu je predsedoval tovariš Juh. Tovariš Ivan Tavčar je poročal o programu
Narodno-socijalistične stranke in se obširno peča! z našim zunanjim in notranjim položajem. Soglasni sklep shoda je bil, da se izvoli odbor kra jevne organizacije NSS. Izvoljeni so bili: predsednikom tov. Juh Leopold, odbornikom: Trebušak Lovro, Mo-ravčič Vinko, Keršnik Franc, Babič Ivan, Rus Jože, Umek Franc, Koprivec Jakob, Taufer Fivnc, Križnik Luka, Firm Ivan, Juvan Franc in odborniškint namestnikom Malovrh Franc, Fincinger Julko, Rajnar Franc in Bostič Dragotin. V krajevno organipacijo se je priglasilo zelo lepo število članov.
Kočevje. V številki 222. Slov. Naroda nas je gospod Ivau, po domače Silni zopet preseneti!. Imel je izredni občni zbor svoje telesne straže ali kakor jo še drugače imenuje JDS. Seveda mu to veselje prav iz srca privoščimo. Toda opozoriti ga moramo, da še ni prišel predpust in da je za predpustne šale še dovolj časa, da si kaj učinkovitejšega izbere. Krajevna organizacija JDS. v Kočevju obstoji še iz sedmih članov. Od teh jih jc bilo na tem impozantnem zborovanju navzočih celih šest. Ker pa je odbor šestorice za g. Ivana Silnega le premajhen, si je od NSS. izposodil kratkomalo dva člana in jih izvolil v odbor. Oba izposojena člaua pa sta tako nehvaležna, da no znata ccniti naklonjenosti g. Ivana, temveč sta podala pri NSS. izjavo, da se za to naklonjenost in za odborništvo lepo zahvaljujeta. Gotovo pa bodeta imela težko stališče, ako NSS. ne ovrže IsTanovega stališča, da je politična organizacija zadruga z omejenim jamstvom, iu da prijava veže vsakogar za colo poslovno leto in da mod tem časom vsak priglašeni jamči za vse kozle, ki se postrcle v političnem revirju. Hvala Bogu pa danes pravni nazori g. Ivana niso merodajni. Po svoji polomijadi dne 14. septembra sije g. Ivan izdelal načrt, kako „zastrupljeno kočevsko Slovenstvo11 zopet ozdraviti. Ker jc pristaš kirurgične metode, je sklenil, naj se Slovenstvo podvrže operaciji. S&ienil je namreS, izrezezati iz „ne-zdravegu“ telesa kočevskega Slovenstva vse one ude, ki so po narodnem soci-jalizmu inficirani. Operacija sc naj nemudoma začne, čim izjavijo obe vladi v Ljubljani in Beogradu, Aa z zavezanimi Očmi asistirati pri operaciji. Tozadevna pogajanja se menda že vršijo in sicer v vladni palači ia rezidenci Antona Groznega. Kar tri železniške ministre je delegiralo železniško ministrstvo. Ti so baje odobrili načrt g. Ivana, da se takoj odstrani vse železničarje in jih nadomesti z novimi, ktere pa bodo pred prihodom cepili z serumom, ki je najnovejša iznajdba g. Ivana. Taka cepitev namreč napravi človeka tako krotkega in mu vdahne tako mržajo proti socija-lizmu, da je popolnoma nenevaren. Pasje ponižen, uslužen postane vsak po takem cepljenju in čimbol j ga tlačiš, suvaš, tepeš in izkoriščaš, bolj ti je udan in hvaležen. Za železaičarji pridejo na vrsto tudi drugi uradi, kjer ee naj po izvršeni operaciji in dohodu „cepljenih“ namestnikov povrh še temeljito razkuži. Po dovršenem tem delu pa so postavi pred okrajnim glavarstvom impozanten spomenik, ki hoda še poznim rodovom svedočil, da sta tudi v Kočevju živela dva J n r j a, ki sta vso strupeno zalego gadov in modrasov z enim samim in smelim udarcem uničila. Vem, da si se, dragi bralec, temeljito nasmejal nameram kočevskih Jurjcv. Tudi za operacijo pripravljeni udje kočevskega Slovenstva se krohotamo. Na drugi strani pa nam je znam izrek, da ni tako visokega zidn, katerega bi z zlatom obložen osel ne preplezal. Zlato jc sicer redko in še bolj skrito, toda papirja je dovolj in tega bi 03cl šc več lahko nosil. Zato bodemo pa kočevske osličke pridno zasledovali in jim pot, naporno pot čez visoke zidove prihranili, Za vodaike osličkov pa imamo sigurno učinkujoče sredstvo: boj proti korupciji. Prvo dozo našega preizkušenega zdravila zapišemo v prihodnji številki.
Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Tavčar.
Tiska .Zvezna tiskarna" v Ljubljanf.
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni Inžener. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, žeUzobe-tonske in vodne zgradbe t JLjuhljaul, Bllierjeva ulica 6t. j.
brvrSuje strokovno:
Naprave z*. izrabo vodnih sil, vodne ž*£c, elektrarne, betonske Iti železobetonske jezove, mostove, žeiezo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, žeieiobetonsko oporno zidovje in vse drug?
'betonske in žeiezobetonsL*e konstrukcije. 933
Prevzemu v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenj* — Zastopstvo strank v tehniških zadevab
BARVA In KEMIČNO — ČISTI
vsakovrstno blago	obleke
in PERE in SVETIOLIKA
domače perilo	ovratnice,	zapesniee
(pošilja po isto na doni)	in	srajce
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šeienburgova ulica št.3.
J m pori.
Westing-
Metax
Sxpori,
Baterije, žarsice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SMS Janko Pogačar, Ljubljana, Mesti.i trgšta?. 28.
Prva jupsiev. prometna pisarna,
Dalmatinova ulica Št. 3, I.
prevzame izvrševanje vseh vrst
reklamacij, revizijo tovornih listov, daje informacije v vseh strokah železniškega prometa.
GOSPODARSKI PROMET.
I	Pravi	i
I
v
A
|
3
V
V
v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti.
Vse vrsta barv, barve za obleke, suhih in oljnatih, mavca (Sipe), mastcncc (?eder.-jeis$J, strojno cIjs, prašno olja, karbolinpj, steklarski ir. mizarski klej. pleskarske, slikarske in zidarske čopiči, kakor tudi druga v to Stroko spadajoča predmete Ima še vedno v zalogi tvrdka
4. 2ctnkl, sinovi
  Ljubljana. • ••••
^	Ceniki	se	za	časa	vojske	ne	razpošiljajo.
IIOf Ufln trgovska,špedlcljska iu HlsLltOf 9 komisijska del«.družba
Podružnica v Ljubljani. -• Akcijska glavnica K 1,500.001
Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Za-carinanja. — Reekspedicija.— Prevažanje pohištva.
Lastnica I. ljubljanskega skladišča
KRISPER & TOMAŽIČ
Direktna zveza s progo juž. železnice. - Tel. St. 100.
V Ljubljano potujočemu občinstvu se priporoča restavracija v Prešernovi ul. 9.
K. Linhart, urar
Msrljs Tsrszija c. 7.
Veika z»iogaz!atib, »rebrnih in niklEStlh ur kakor Ornega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižj! ceni Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990
Plačajte naročnino za ^NARODNEGA ,S 0 CIJ A LI vS T A% drugače sc Vam list ustavi! Pridobivajte naročnike!
fi
Mastna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,	2
je imela koncem Icia 1918 vlog.........K	80,000,000
in rezervnega zaklada...................  2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje Ima vpeljane lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani^
Stritarjeva ulica štev. 2.
Delniška Klavnica 20,000.000*- kron.
Rezervni fondi 8,000.000*» kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu,Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru.
W Sprejema
vloge na knjižice in tekoči račun
proti ugodnemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev,
valut in dovoljuje
vsakovrstne KREDITE.
AS
r
Jadranska banka
Delniška glavnica: K 30,000.000—, Rezerva nad K 10,000.000—. Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Melkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader.
Ekspozitura: Kranj.	Brzojavni	naslov:	Jadranska.
%sz
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek: plača iz svojega.
Kupuje in prodaja:menice,devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Glavnica: 200,000.000 kron.
Rezerve okrog 150,000.000 kro«.
Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani
Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju.
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposiis) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd.
663 1