Natisov 15.000. inina za celo leto 2 K. nieaia številka velja 6 vin. [_ Naročnina se tudi na . ti leta plačuje in se mora poslati vnaprej. I Česa oznanil je za eno [strm 64 K, <;, strani 2 K, ", strani 16 K, fty-traniSK, ','„ strani UK V« strani 2 K, '/•« strani 1 K. r|riwčfcratnem oznanilu be etna posebno znižana. Za oznanila (inseratc) uredništvo in upiavni- štvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Stajcrc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do ponde'jka pred izdajo dotične številke vposlati. Itev. V Ptuju v nedeljo dne 15. aprila 1906. VII. letnik Aleluja! Radostna, rajska spomlad je zopet ta! lace prijetno ogreva, veterček milo pihlja. Jnwniki in gozdi se odevajo v zeleno obleko, lica vzdignjejo po tratah svoje zaspane gla-fcice, drobne tičice žvrgole svoje vesele pesmice [ — jotsod novo življenje, povsod veselje! Na-sra se je prebudila iz trdega zimskega spanja. In mi kristijani praznujemo zdaj v spom-je vse okoli nas razvija ter se oživlja nevemu življenju, najlepši praznik krščanski ¥— apomin Kristusovega veličastnega vstajenja, ftmh veliko noč. Veliki petek smo videli Goda na križ pribitega, iz smrtno bledih ust se sljivo začulo: Dopolnjeno jo! Veliki ižji Trpin je naklonil svojo zmučeuo glavo, ,koc bi hotel še zadnjič naše duše poljubiti in pridobiti, z razprostrtimi rokami je umrl, akor bi še raz križa želel vse ljudi objeti in pritisniti na svoje božje, neskončno dobro in jeizmerno usmiljeno srce. Ali danes na veliko edejo je kamen od njegovega groba odvaljen, [votlina smrti jp prnzna, le angel j napoveduje ienan vzvišeno, veselo novico: „Jezusa iščete rižanega? Vstal je, ni ga tukaj!" (Mat. 28, 5. 6). In zato se tudi mi kot pravi kristijani o veliko-nočnem času veselimo in radujmo v Gospodu! nas tndi cerkev k veselju spodbuja, rekoč: . je dan, ki g:i je naredil Gospod, veselimo radujmo se v njem. In čemu bi se ne vese-S? Saj je velika noč praznik vseh praznikov, črez vse nedelje, spomin, da smo odre-[šeni večne smrti in zagotovilo, da tndi mi, kakor Zveličar, enkrat od mrtvih vstanemo, dal usmi-I ljeni Bog, da vstanemo tudi vsi blaženi in po-[veliftini! Veselimo se torej v Gospoda lepih [Se danes boš z menoj v sv. raju! Pred 19sto in nekaj leti je iz sv. dežele proti jugu častitljiv starček. Na osličku, ki ga je peljal, je rajskomila mlada žena z nežnim detetom v na-Bila sta nekam otožna in žalostna, saj sta morala iz domačega kraja v daljno, neznano deželo, kajti je angelj naznanil sv. Jožefu: ..Vstani in vzemi dete in mater njegovo in beži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne povem, kajti Herod bo iskal deteta, da bi pogubil." In res, ko je lokavi Herod spoznal, da so "dri iz jutrove dežele prekanili, se je raztogotil ter svoje biriče, naj mu Marijo z detetom vlove. In ko je tako sv. družina bežala pred Herodovimi vojaki, prišla je konečno k neki njivi, na kateri je oral kmet, da tam zaseja pšenico. „Srečo dobro!" je prijazno pozdravila kmeta sv. družna, želeč mu božjega blagoslova za njegov trud. Mati božja pa mu je še rekla: „Zdaj orješ in sejaš, popoldan pa boš že lahko žel". Kmetu so se zdele čudne te besede, ali vendar no je bilo nekako nedopovedljivo milo pri srcu. Srečen človek ni slutil, da to dete, ki zdaj mora s svojim tednikom in z materjo bežati, je božje dete. Kmet je sejal, ali glej čudo! Takoj za njim je seme rasllo in rastlo, mlada setev je zazelenela in popoldne je bila pšenica rumena, zrela, kakor mu je Ma-jiija prerokovala. „Ah, to so bili gotovo božji, sveti ljudje, ki so tod TJntrD mimo hodili", je rekel kmet ter hvaležno pogledal proti nebesom. Komaj pa je to izrekel, pridrveli so k njemu He-rodo'i vojaki ter ga osorno vprašali: velikonočnih praznikov, saj se tudi vse strinja, da povišajo naše veselje. Zvonovi milo pojejo, razlega se streljanje in ganljivo veselo velikonočno petje odmeva, - cerkev se je okinčala in oblekla v najlepša oblačila. Zares, to je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo in veselimo se v njem! Da, veselimo se! Saj je veličastno od mrtvih vstal tisti, ki je stal pred sodnikom, ki je prejemal vdarce, ki je bil bičan, zapljuvan, s trnjem kronan, s pestmi tolčen, na križ pribit. Vstal je tisti, ki so ga zasramovali, ki mu je bilo srce a sulico prebodeno, ki je bil pokopan. Od stvarjenja sveta božja roka ni naredila večjega čudeža, kakor čadež Kristusovega vstajenja. Zatorej le veselo zapojmo Aleluja, kajti vstal je naš Jezus, naš O Irešenik, naš Zveličar, naš Bos! Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj o kristijan! Premagana je vsa hudoba, Dan's je rešenja tvoj'ga dan: Potrta je pekla oblast, O poj, kristijan, hvaležno čast: Aleluja! Aleluja! In kaj nas posebno tolaži in z veseljem navdaja ob Kristusovem v sajenju? Resnica, da namreč za velikim petkom vselej sledi vesela velika nedelja, d* za trpljenjem, ki ga tu moramo prenašati, mora priti veselje in plačilo. Kdo je ljudi bolj ljubil kakor ljubi Zveličar? Slabotnim je pomagal, grešnike tolažil in jim grehe odpuščal, reveže in siromake je svoje brate imenoval, bolnike ozdravljal. Njegova edina želja je bila, da bi le vse ljudi spravil v nebesa in vendar, koliko je moralo to njegovo dobro in usmiljeno Srce na tem svetu pretrpeti — od trdih betlehemskih jaslic do trde smrtne postelje na križu! To pa ga je umirajočega na „AH nisi videl tod mimo iti kalcega starega moža z mlado ženo in otrokom ?:' „Da!" „Kedaj pa?" ..Ja takrat, ko sem to pšenico sejal I" Vojaki so pogledali zdaj že zrelo pšenico ter rekli: „No, to jih zdaj gotovo ne dohitimo, ko so že takrat mimo šli, ko si ti sejal!" Ia. sv. družina je bila rešena. * * * Solnce se je že po hribih oziralo, ko je sv. družina prišla k neki revni koči ter prosila prenočišča. Ali žena, ki so jo našli notri, je rekla: „Težko bo! Moj mož je razbojnik in kadar se vrne, bi vam lahko kaj hudega storil!" „Nič se ne boj!" je rekla Marija. Bog je z nami in s kom je Bog, tistemu se ni treba hudega bati." In roparjeva žena se ju je smilila, zlasti ko je videla nežno božje dete v Marijinem naročju. Mati božja pa je v izbici zapazila, da roparka ima v zibelki tudi majhnega otroka, ali ta je bil ves garjev, krastav in nikomur podoben. Smilil se je Mariji roparčin otrok. In ko je z vodo osvežila od vročine trudno božje dete, je rekla, naj v tisti vodi zdaj roparka umije svojega otroka. In lej! Komaj se je voda dotaknila grdega roparčinega otroka, takoj so garje z njega izginile, takoj je bil otrok lep in čeden. O kako je Mariji roparka zahvaljevala zato in šele njen mož, ko je prišel domov! Ves vesel je bil zdaj svojega otroka, sv. družini je postregel, kolikor je le mogel in drugi dan je spremljal sv. družino par ur hoda, da so prišli na bolj uglajeno pot. Pred odhodom je Marija še enkrat pogledala roparjevega otroka, solze so ji priigrale v oči in globoko vzdihnivši je rekla: „Kakor sta zdaj otroka skupaj spala in se kopala v isti vodi, tako bota enkrat skupaj tudi — umi- 8v. križu najbolj bolelo, da se ljudje, celo njegovi služabniki, ne bodo držali njegovega svetega nauka in vzgleda, marveč da se bodo drng drugega sovražili, napadali, da bode brat proti bratu, sosed proti soseda ščuval in da bo potem takem za mnoge in mnoge zastonj prelita njegova sv. Kri. „Ljnbi svojega bližnjega kakor samega sebe!", to je moj nauk, moja zapoved, rekel je Jezas ne enkrat. Oče, odpusti jim, saj ne vejo, kaj delajo!" je prosil Kristus, v neizrekljivih bolečinah na lesu sv. križa umirajoč, celo za svoje sovražnike! (Luk. 23, 34.). Lej, ljubi napredni kmet, obrtnik in delavec, tudi ti morda imaš dosti nasprotnikov, ali na današnji dan odpusti jim, pozabi na vse žalitve, pozabi na vse grenke besede, ki si jih moral slišati zavoljo svojega prepričanja, spravi se ž njimi! Sovražiti in sovraštvo sejati ter razširjati med miroljubnimi ljudmi je hudičev nank, vragova navada, mir ozna-njevati in bližnjemu odkritosrčno, dejansko ljubezen skazovatl pa je — božji nank in božja volja! Ia bližnjega ljubiti, bližnjemu dobro želeti je toli lahko, saj smo vsi otroci božji in nebeški Oče nas tudi vse enako ljubi! Solnce za vse enako sije, od mrtvih vstali božji Sin je tndi za vse trpel in umrl, enkrat pa nas vse čaka enaka osoda — mrzel, hladen grob! (lamu ai torej v medsebojni mržnji krajšati in greniti teh par let kratkega našega življenja! Jezusovo častitljivo vstajenje naj nas zopet združi kot otroke enega dobrega nebeškega Očeta, ki je stvaril ravno tako Nemca kakor Slovenca in njegov božji Sin je poslal svoje apostole po celem svetu ter jim naročil učiti vse narode, v vseh jezikih, brez razlike narodnosti. Ravno te ZveliČarjeve besede so velepomembne za sedanje Kristusove nasled- rala!" In povest nam pripoveduje dalje, da je ono vodo, v kateri sta se kopala otroka, roparka izlila na vrt in na tistem kraju so vzrasle dišeče cvetlice, iz katerih se je pozneje napravilo ono dišeče mazilo, ki sta ž njim Jožef Arimatejski in pa Nikodem mazilila mrtvo truplo Jezusovo. * * * Triintrideset let pozneje vidimo na gori Kalvariji tri križe in na njih vise trije umirajoči. Neusmiljeni vojaki in surovi, ljuti Židje so zasramovali in trpinčili zlasti tistega, nad katerim je bil napis: „Jezus Naza-reški — kralj judovski". Pod križem stoji in v žalosti plava neka potrta žena, kolena se ji od slabosti šibijo, vidi se, da od srčnih bolečin še jokati ne more več. Ah, to je bila mati 7 žalosti — Marija in na križu — njen najljubši, njen edini sin ia naš Odrešenik? Kmalu se stemni po vsej zemlji in zemlja se stresa, vsa narava trepeče, ker njen Stvarnik umira in — tako umira! Desni razbojnik se ves skesan obrne z glavo k Jezusu in milo milo prosi: „Spomni se me, Gospod, kedar prideš v kraljevstvo svoje!" In umirajoči Jezus, sam v strašnih bolečinah, ga potolaži: ,,Resnično ti pravim, še danes bos z menoj v raju!" Kmalu solnce popolnoma otemni, skale pokajo, zagrinjalo tem-peljna se raztrga na dvoje in Jezus z močnim glasom reče: „Oče, v tvoje roke izročam dušo svojo". In rekši to, izdahne ... Tudi desni skesani razbojnik je pozneje izdahni?, ko so mu vojaki polomili kosti — bil je to oni garjevi otrok roparčin, o katerem je Marija že takrat prerokovala, da bo enkrat skup umiral z njenim sinom. Ropal je sicer in moril kakor njegov oče, ali po milosti božji se je spreobrnil še v zadnjem trenotku in to zlasti zato, ker je Marija pod križem stala bolj na desni strani, na strani skesanega desnega razbojnika. nike, ker jih nekateri, žalibog, tako malo spol-nnjejo! Zveličar je zmagonosno in veličastno od mrtvih vstal, ali prej je moral velike pretrpeti! Zato se potolaži tudi ti, dragi kmet, obrtnik in delavec, v svojem tipljenju. Kadar te bo žalost prejela, kadar te bo dobri nebeški Oče za po-skuSnjo obiskal s kakim križem, z nesrečo ali celo boleznijo, kadar se ti bo srce žalosti krčilo, da boš skoro obupaval, takrat poglej doma na božjo martro in spomni si, da tako ubog in žalosten, kakor ljubi Zveličar, dozdaj vendar še nisi bil in On je bil najsvetejši, mi pa smo toli-kerim slabostim podvrženi siromaki! Ali si mar imel za zibelko trde jaslice kakor Jezus? V svojem življenju ni imel, kamor bi glavo položil! Sam se je milo pritožil: „Lisice imajo svoje brloge in ptice svoja gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo položil! (Luk. 9, 58). Ecce homo! Lejte človek, lejte, ali je človeku podoben, je rekel Pilat, ko ga je zbičanega, razmesarjenega, vsega krvavega pokazal Judom in judovskim zagrizenim duhovnikom, da bi jih obmehčal k usmiljenju in sočutju do božjega Trpina. (Jan. 19, 5.) V getsemanskem vrtu je Jezus tarnal: »Moja dnša je žalostna do smrti" (Marka 14, 34) in na sv. križu ;od vseh, celo od svojih učencev zapuščen, je milo, ganljivo vzdihoval: »Bog moj, Bog moj, zakaj si me tudi ti zapustil!" (Mat. 27, 46.) Njegova smrtna postelja pa je bil križ in vendar lej! Vse to trpljenje je minilo in zdaj sedi Kristus v veli-castvu na desnici božji! Tudi tvoje trpljenje, ljubi kmet, obrtnik in delavec, mine, in ako ga boš nosil voljno in potrpežljivo v božjo voljo vdan, potem se ti bo tudi tvoje trpljenje spremenilo v večno, neminljivo vesalje. Po velikem petku, po trpljenju, mukah in nadlogah pride tudi za tebe vesela velika nedelja! Kdor pa hoče tukaj imeti nebesa, pa jih onkraj groba imel ne bo! „Jaz sem vstajenje in življenje, je dejal Jezus, kdor v mene veruje, ne bo videl smrti vekomaj, jaz gaobudim na sodnji dan. "(Jan. 11,25.) Veseli se tedaj, ljuba mladina, velikonočnih praznikov!' Uvetiš kakor rožice v božjem vrtu, le škoda, da ta lepi cvet tvoje mladosti zveni in izgine. Vendar ne, ni Škoda! Živi pošteno in ti, ljuba mladina, boš lepo, vekomaj enkrat v rajskem vrta zopet razcvetela, Na velikonočno nedeljo, ko obhajamo častiti spomin Kristusovega veličastnega vstajenja, veselite se tudi vi, pošteni možje in poštene žene, naj ste že na kmetijah ali vincalijah, naj ste obrtnijskega, delavskega ali katerega koli drugega stana. Zdaj ste močni in krepki na telesih. Škoda le, da vaša moč opeša in po krepkih letih pride siva, slabotna, nadležna starost. Vendar ne, ni škoda! Živite le pravičuo in vi bote enkrat še bolj močni vstali in zima etarosti vam na večnosti ne bo nič škodovala. Velikonočnih praznikov in Kristusovega vstajenja veselite se tadi vi, siromaki, reveži, trpini in bolniki, kjerkoli ste, vsaj danes pozabite na to, da živimo v solzni dolini. Kristus je siromake, bolnike in trpine pred vsem ljubil, saj je njegovo dobro srce znalo, kdo potrebuje največ njegove pomoči in tolažbe. Živite potrpežljivo in vdano v božjo voljo in enkrat v nebesih bodo angelji osašili in obrisali vaše solze. Velikonočne nedelje veselite se konečno tudi vi, sivolasi starčeki! Smrt je že blizo pred vami, kmalu bote šli v temni grob. Ali nič ne de, veselite se le, kajti v grobu ne boste ostali vekomaj. Poglejte grob, kjer je bil Jezus pokopan, je prazen, Kristns je iz njega slavno od mrtvih vstal. Tako tadi vas bo enkrat angelj poklical: vstanite od mrtvih, prebudite 'se v svojih grobovih in pojdite v večnost, kjer ni več ne starosti, ne smrti! L°jte, koliko lepih, ganljivih spominov in nankov nam ponuja vesela velika noč! O sreče dan, o dan veseli, ki ga je storil nam (Jospod, da bi mu večno hvalo peli! Odrešen je človeški rod, odprt stoji nam paradiž in vrata vanj je sv. križ! Aleluja! Aleluja! v' Sola na deželi in nemški poduk. Prav je, naprednjaki, da se k nam obračate v svojih zadevah in težavah. To je nam v ponos, ker jasno spričaje, da ste overjeni, da vam želimo vselej le nesebično in odkritosrčno pomagati, zlasti takrat, kadar se gre za nemški poduk v šoli, za napredek in za prihodnjo srečo vaših otrok. Duhovščina je seveda nasprotna vsakemu napredka, kajti z napredkom propada njena neomejena oblast. Bolj ko se svet zaveda, bolj se krši klerikalno gospodstvo. In naprednosti naj se privadijo tadi vaši otroci v naprednih šolah z nemškim podukom. Menimo, da smo vam v zadnjih številkah dovolj pojasnili, koliko je za srečno prihodnost vaših otrok potreben nemški jezik, to zanikati more res le kak popoln norec. Lejte, vaši duhovniki morajo znati poleg slovenskega jezika še kolikor toliko tadi latinski, nemški, grški, celo židovskega se eno leto uče. Vaši prvaški dohtarji morajo zraven slovenščine najpred nemško znati, sicer bi ne bili postali dohtarji in si tako dober kruh služili. In glej, tebi, ljubi kmet, obrtnik in delavec, ravno ti ljudje ne privoščijo, da se ti in tvoji otroci naučijo še drugega jezika, tebe hočejo imeti vedno le zabitega, neumnega, bedastega, da se jim potem pustiš od njih voditi kakor in kamor se jim le poljubi! Zahtevaj brezobzirno nemški poduk v šoli, ki tebi in tvoji deci le koristi in vse psovanje in napadanje klerikalne druhali pa vračaj ostro nazaj ter jim reci: Jaz sem gos-; podar nad svojo družino in vzgoja mojih otrok se bo vršila po mojem treznem prepričanju, saj vidim, kako se nam ubogim trpinom godi v neznosnih verigah klerikalnega jarma in nazad-njaŠtva. Kmet, obrtnik in delavec, odpri oči, drži se naših nasvetov in ti nam boš še hvaležen! In znovič ter znovič tu vsem našim somišljenikom polagamo toplo na srce, pobrigajte se povsod za nemški poduk v šoli. Tukaj pa vam podajamo vzorec, kako mora napredna občina, oz. krajni šolski svet poslati prošnjo na okrajni šolski svet v dosego nemškega podučnega jezika v šoli. I. Slavni okr. šolski svet v (.....okr. šol. svet dotičnega kraja.) V seji občinskega odbora (oziroma krajnega šolskega sveta) v......z dne...... 1906 se je soglasno sklenila vložiti prošnjo na si. okrajni šolski svet v......zaradi vpeljanja nemškega podaka v ljudski šoli v......in sicer v zadnjih treh razredih. Občinski odbor v......dne......1906. Žnpanov podpis. K zgornji prošnji naj se priloži tudi povabilo k seji z dnevno točko: ,.Zahteva nemškega podaka na naši šoli" ter zapisnik seje. If. Ako pa je kateri obč. zastop, ozir. krajni šolski svet v prvaško-klerikalnib rokah, potem naj se kak naprednjak loti dela in pri svojih naprednih sosedih v svoji občini na sledečo prošnjo pobira podpise. Kadar dobi 2/s podpisov od starišev svoje občine za nemški poduk, potem naj eden to prošnjo pošlje na okr. šolski svet, ki bode vaši želji rad ustregel. Vzorec take druge prošnje je: Slavni okr. šolski svet v.......... Podpisani stariši šolske občine ......nujno prosijo, naj višja šolska oblast v ljudski šoli v......v zadnih treh razredih vpelja nemški podak. V......., dne.........1806. (Tukaj slede podpisi starišev). Naprednjaki! Vse to dobro še enkrat preberite in ravnajte se po tem. Ce pa celo okr. šolski svet ne ustreže Vaši prošnji, potem napišite in podpišite isto prošnjo še enkrat in jo pošljite na deželni šolski svet naravnost v Gradec (Landesschnlrat in Graz), ali g obrnite na kakega naprednega nemi slanca, ki bo gotovo vašo prošnjo spravili roke. še enkrat vam ponavljamo: Vi plačujete učitelje, za vaš denar se zidi šole, skoro palačam podobna šolska posl to imate po postavi pravico, svoje izraziti zaradi poduka svojih otrok. Dopisi iz Štajerskega.^ Iz Šoštanja. (Nova fajmoštra). D« marca smo spremili k večnemu pokopa Ravlen, klobučarja in hišnega posestnika t| stanja. Ker je bil Mayerjas, je samo po | umevno, da se je moralo demonstrirati s 31 dolgo slovensko trobojnico, sicer bi ne bil i vedel, da je bil ranjki Slovenec. Ker je župnik odsoten, je sprevod vodil kaplan Hxyj""^-" vec s tovarišem. Po opravljenih molitvah »&_.' ra^0 duhovščina pokopališče. G. Hrašovec ni] I gja, nobenega tehtnega vzroka ranjkema na g^j g; tisi govoriti, ker so ma znane kočljive razme« obsodba ranjkega, prošnja za pomiloščenje cesarja itd. Drugače pa je mislil Franjo naš od vlade odstavljeni purgermajster., kaplan" ■— tako si je mislil Rajšter — ne znaš ali nočeš izpregovoriti tolažilne bom pa „Jaz" danes fajmoštra špilal in: mestoval." In začel je v klobuka napisani] vor klobasariti, otrobe vezati in čebaliti ganljivo in — v srce segajoče, da se je "tj^gkeia činstvo smejalo in krohotaje zapuščalo -"^ dvor. V trg prišedši si lahko opazoval, so se ljudje v gručah zbirali in pogovarjd „novem šoštanjskem fajmoštra" so radovedno vprašale: „Kedaj bo neki maševati in spovedovati ta novi fajmoS Neki 70 letni možak, vračajoč se domov s j kopališča, je tako le modroval s svojim Ijevalcem: »Veš, Tina, vse bi bilo prav,] je bilo lepo — ko bi bil le Rajšter mol Tina pa ga zavrne rekoč: „Veš, France, je že tak! Ker ne more biti več pargermaj^ hoče pa fajmošter biti." Ker pa Mayerjij novi fajmošter Rajšter še ne zadostuje, ifl so si še drugega v osebi Mihe Stanovšeka,] carja in obč. biriča v Šoštanju. Tisti Mohorjevo družbo v Šoštanju. Ker pa je So čanov malo število, lovi kmete po fari ttr] zapisuje za šoštanjske purgarje. Naš drugi | fajmošter — oseba kakor nalašč za to! 0^:^ £ srečni Šoštanj, ki zbiraš v svojem okrilju lei;kn j duhovnikov, namreč ta so: naš pravi žapnLJm y dvema kaplanoma, dva vpokojena župnika^ '»j zdaj še: Rijšter in Stanovšek! Oj Šoštanj,* hočeš še več? Naj še kdo govori o pomanjkai qj duhovnikov! Toliko zadostuj za danes! I^g _r hodnjič pa hočemo pričeti z zgodovino šoštJjj8tu gj skih štirikratnih občinskih volitev in slavneL: neka občinstvu dokazati, da se je to do pičice i%agjn nilo, kar smo pisali dne 19. jun. 1904 v l^ničev; li3ta: <=•', u.i-U Wnia Si bomo zbrali drugega, ■ Ti vodil nas ne boš, Za tebe drugo mesto bo, »amo, < Ti poletiš zdaj — v koš. priložnc Iz Polzele v Savinski dolini. Slov. GospoČ®1.6- ^ in kraujskipankrtsta prijavila večinoma neresni?!.1.' . dopis, na katerega moramo odgovoriti. Na pnar'J1!1 n nedeljo je imela »tovarna požarna bramira™a Je.v svojo veselico in sicer brez vstopnine. Za r"™0^ brez razločka, bodisi delavec, kmet ali goss?a8fco"ft — za V3e je bilo dovolj zabave pripravljefemn 1 posebno tombola je vsakega zadovoljila. Ii6 v or večer je pa tudi naša nasprotna »polzelskajl11 s'j1^, žarna bramba" imela svojo veselico, a resnP0*6. ai na ljabo moramo reči, da je tista „lepa "P1*^0 venska veselica", kakor Slov. Gospodar pipoljšej;* bila jako klaverna in le kratek čas trajala, sP*J.n® jim je okroglega zmanjkalo in večje število 0"™**}° " gostov se je podalo rajši k veselici »tovur*1 požarne brambe." To vse dokazuje, da je b?**5? se veselica „tovarne požarne brambe" sijajno ifT0J0 v pela, izvrstna in za noben narod razžaljiva, pr^ so se z navdušenjem tako nemške kakor iP° z*' venske pesmi. Jem^e Zdaj pa čojte! Neki nam dobro znani, si**™ '.' boamni pisač, ki tudi od tovarne dobiva pr™ IZ poro, da lažje svoje otroke pošilja v šolo, vkr* * teri se naučijo nemškega jezika, se je preda""' JaI v Slov. Gospodarju zavoljo te veselice tovM*?1 »An a h ai ui pa ga. Dne a Ji ka po 3 ui' bil nil ie bil a H: bz ni ia mere enje Raj& bese Vi km I"100'1'1, ^' 'am hererno: »Mi ne potrebujemo daio i 'P"1*''1 fabric za nas kmete bi bilo brez njih slo • Jolje." — Mi tn samo vprašamo: Kakšna pa zahte**'6 *"'a P°lze'a Prea" vež 'eti? Marsikateri še dobro spominja, kako je plemenitaš g. agraz plačeval 25 do 30 krajcarjev za tetino celndansko delo in zadovoljni smo mo-biti. Poglejmo pa sedaj! Kakor hitro se je una ustanovila, takoj smo vsi imeli boljši in marsikateri delavec si je za to, kar tovarni zaslužil, knpil že majhno domačijo. mo pa trgovci in krčmarji bo si za denar, jim ga večinoma nanosih tovarniški de-sezidali lepe in velike hiše. Pa tudi ro-ilci so si na tisti način zgradili hiše in roška poslopja in potlej se se od tovarne obrali poglejmo njihovo zadnjo pot — vse rakom žvižgat in žabam gost! Slavni dež. odbor pa bi vprašali in prosili, tisti saj enkrat ogleda „ delovanje naše ob-Mi plačujemo 195% davka, ali slabših cest in iv gotovo ni v nobeni občini na Štajerskem, mo8te je že celo nevarno hoditi! Naša 4 Ina šola še dozdaj ni plačana in občina nam naložila že drugo. Mi nismo nikakor šolo in bi nas samo veselilo, da bi se naši otroci nančili prav lepih in ko-reči, posebno ker tovarna zmiraj večja tja in delavec, ki je le količkaj zmožen lemškega jezika, tam veliko več zasluži. Tudi trgovci, krčmarji in obrtniki bi ne bili po-tako premožni, ako bi samo slovenski znali. li našim kmetom nemški jezik pride prav, jo ss hmelj prodaja. Zato tudi zahtevamo, da Diši otroci v šoli tudi nemško naučijo, da pozneje boljše in lažje kruh zaslužijo. Marsi-iteri pošilja svoje otroke od tukaj v mesto, m več naučijo. Ali mi, ki otroke potrebu-o tudi doma za delo in v mestu ne moremo nje plačevati, moramo svojo deco pošiljati le okajšno slovensko šolo in nobenemu otroku bo priložnost dana, da bi se doma le nekoliko infcl nemški, in to bi bila velika škoda. Učitelji bi idi ne mogli vsakega prvega hoditi po svoj akžek ako bi se ne bili nemško naučili. pa ste zdaj, učitelji, nemškemu poduku o nasprotni? Mi to vemo! Vi kratko malo It«, da bi mi neumni ostali! Op. nr. Naprednjaki, združite se ter zahte- ite v svojih šolah odločno poduk v nemškem ■ika in poslužite se našega nasveta v tej šte- ilki, v katerem je razvidno, kako morate po- itopati, ako hočete doseči nemški poduk. En izmed mnogih. Od Sv. Antona v Slov. gor. Vsem naprednim obč. predstojnikom v premislek. V vašem cenj. liatn Štajercu ste pred kratkim povdarjali, da ei nekateri prvaško-klerikalni časniki na podel način prizadevajo, nekatere napredne župane zaničevati zavoljo njih pisave in nemškega ura-a. To se je zgodilo tudi v št. 38. Domo- Ivine v dopisu „Sv. Anton v Slov. gor". Priznavamo, da slovenskemu kmetu na deželi ni dana priložnost, da se veliko nauči, da izvrši višje da se popolnoma in pravilno nemščine na-tiči, ali temu ni kriv kmet, temveč — pomanjkljivi nemški poduk. Ali kaj se je naučil, to maje v čast, ako se te zmožnosti v nemščini po-čeravno ga za to zaničuje podla pr-vaško-klerikalna banda. Mlečezobnemu, zagrizenemu potepuhu od Sv. Antona v Slov. gor., ki je v omenjeni številki Domovine tako nesramno in surovo napadel zaslužnega moža, bodi tu da se je ta zagrizeni fantič le b pomočjo nemščine in nemških šol povdignil do boljšega kruha. Naj torej le Boga zahvali in naj ne krati in ne zavida, če tudi drugi nemški ovjn znajo in govorijo. Naj se tudi v zanaprej izogiblje takih neosnovanih in nesramnih napadov, drugače se lahko zgodi, da kaj toplega skupi za svojo vročekrvnost. Mi tn omenjamo, da poznamo dosti klerikalnih obč. predstojnikov, ki so zagrizeni Slovenci in črtijo vse, kar je nemške narodnosti. Ti modrinjani so se podu-faveli na trdno narodni podlagi in poglejte jih le od blizu, kaki duševni revčeki so tisti! Ce kaj slovenski napišejo, ne veš, ali je to slovenski ali japonski, tako slabo je to se stavljeno. In arno take podle duše hočejo nas zaničevati zavoljo slabe nemške pisave, med tem ko sami v slo-i venskemuradovanjuše slabše pišejo? Mi pozi-' vamo vse napredne župane: Uradujte le tudi v ti ) mil 1, ka irjali j Ženia :i za oster ' 8 sprei av. Rajš na; irjaše izbn za i oš ter ;i no' O ika ii ! Pri->štanj m emu izpol v tem poda i ničen astmi mba i VI ispod Ijeno. Tisti i po-ssnici slo-piše, ker ovih arne bila U8 pele slo- sla- pod- ka= rznil arno — 3 — nemškem jeziku, bodite ponosni, da znate nekaj več kakor navadni tepec, kazite vselej, da ste si pridobili nekaj zmožnosti tudi v drugem jeziku. Preskrbite si izvrstno knjigo „Gemeinde-secretar", ki jo dobite v vsaki knjigotrgovini v Ptuju, Celju in Mariboru, tam najdete vse, čeear vam je treba v nemškem uradovanju in bodite prepričani, da svet zahteva daudanes naprednost, ki vam bo vselej le v ponos in čast. Mi stari in izkušeni napredni župani pa ne dovolimo, da nas podučuje kak neizkušeni, mlečezobn, klerikalni fantič o naših dolžnostih, njih napade po klerikalno-prvaških cunjah pa bomo vselej z vso brezobzirnostjo odbili. Ljudstvo, okleni se naprednjaštva, iznebi se nedostojnega klerikalnega jarma. Klerikalci te, ljubi kmet, obrtnik in delavec, hočejo imeti zabitega, neumnega, neizšolanega, brez omike, da te po tem na povodcu imajo ter delajo s teboj, kakor se jim poljubi. Dopisi iz Koroškega. Iz Radiž v celovški okolici. Dragi Štajerc, sprejmi enkrat tudi od našega hriba par vrstic, saj imaš pri nas bralcev dovolj, ki radi zvedo kaj novega. Blizo poldrugo leto je, odkar so tukaj neki gospodje ustanovili toli Bpotrebno" katoliški-izobraževalno društvo. Pred ustanovitvo so romali od biše do hiše, da dobijo več udov na hmanice. Nekterim so pripovedovali o lepih knjigah, drugim zopet o petju, starim Bbajbikam" pa o neki bratovščini itd. S tem so jih res nekaj nalovili. Ah' večina tukajšnjih pametnih in naprednih kmetov je takoj sprevidela, da iz te moke ne bo tečnega in okusnega kruha ter so jim možato pokazali Bfige". Eden, ki je namestnik ustanovitelja tega društva, ee pa nam kar smili. Ima pač veliko opravkov. Vsako nedeljo mora biti na mestu, da porazdeli med ljudstvo po sv. meši pobožni in ..častivredni" Mir, ki je kupljen večjidel za tiste beliče, ki jih nanosijo stare „bajbike" v društveno blagajno. Omenjeni možicelj ima tudi veliko postranskih skrbi, a zakaj bi ne, saj bo menda tudi kmet postal in nam preskrbel na Radižah mlekarno, kakor se čuje, že po veliki noči. No, radovedni smo že, če se bo mleko vozilo ali nosilo. Pot odtod je dobro uro navzdol in kamenit, do Celovca pa imamo tri ure hoda. In potem, kje se tu le mleko dobi, saj ga pri več kmetih Še za kavo ni! Tudi muzika beli temu gospodiču glavo, kajti on je pevovodja. „Tamburcev" je baje že precej izšolal, ali tisti mu nočejo več brnkati. No, s pevci mu gre boljše, ti ga ubogajo. Pri nekem pogrebu jih je celo postavil na tnkajŠnem pokopališču pred tukajšne cerkvene pevce, da so jim zapeli na ušesa „žalostinko", kakošne še nikdo dozdaj ni slišal. To vam je bila res ..žalostna žalostinka"! Pa brez zamere! Iz celovške okolice. Še dokaj mirno je tu bilo pri nas, dokler k nam ni prišel iz Ljubljane žalostno zasloveli dr. Brejc. Mi kmetje na Koroškem znamo skoro vsi nemški in smo na to ponosni, ali ta nepridiprav nas mirno Korošce le šunta in šunta proti uradom, češ, naj nagajamo uradnikom s tem, da zahtevamo od njih slovensko uradovanje. Ta človek ima veliko nemirov na vesti! Mi ga tu ne potrebujemo, mi ga nočemo poznati, mi smo zadovoljni s svojimi sosedi Nemci in Brejček naj se vrne tja, odkod je prišel, v prihodnje ga naže-nemo kakor cucka, če se še drzne k nam priti nas šuntat. Najnovejše politične vesti. Zvišanje plače kat duhovščini. V budžetnem podod8eku ee je že dovolila kongrua t. j. zvišanje plače kat. duhovščini, kijo seveda morajo plačati itak že preobloženi davkoplačevalci. Poslanec dr. Steinwender je poročal, naj se v dohodke župnikov in dekanov vračunijo tudi dohodki iz farovških kmetij, gozdov, vinogradov, ali ta predlog je bil odklonjen. Za napredne stranke v drž. zbornici pa bo pri splošni razpravi veljalo: Nikako zvišanje plače kat. duhovnikom, ako se nasprotno ne dovoli zakonska reforma. Državni Zbor. Ministerski predsednik baron Gautsch je zadnjega marca nenadoma poslal poslance domov in sklical za en teden kranjski deželni zbor, ki se ima baviti s splošno volilno preosnovo za kranjski dež. zbor. Do 27. aprila bodo državni poslanci obhajali velikonočne počitnice, vzlic temu vlečejo tudi zdaj 20 K na dan. Rusija. Na Ruskem so žalostne razmere. Ta velikanska država, ki je že v Evropi večja kakor vse zahodne evropske države skup, hira vsled nezadovoljnih prevratnih življov, puntajo se tam celo vojaki. Omike v Rusiji skoro nobene ni, kaj je, to je le luščina brez jedra. In kako tam carski koziki nastopajo proti ljudstva! Otroke, dekleta in dečke neusmiljeno more, na tisoč jih zaprejo, v ječah mučijo in končno ustreljijo. In vse to ee godi v tisti državi, kjer je mirovni car neomejen vladar! V nevarnem trenotku je car sicer ponudil ljudstvu ustavo, ali obenem je zatrdil, ko so se nekoliko pomirili duhovi, da nova ustava ne sme krajšati njegovega samooblastva, avtokratije. Volitve v dumo (sedajni ruski drž. zbor) so se izvršile v redu. Dur novo, minister notrajnih zadev, je trinog, ki hoče le s krvjo in silo vladati. To mora prenehati in car mora z djanji pokazati, da ima iatinito voljo mirno in pravično vladati. Najhujša rak-rana Rusije pa so samooblastni in podkupljivi višji ruski uradniki. Ta žalostni pojav 8© more le takrat izboljšati, ako si ruska vlada iz-goji uradnike, ki so zvesti ter se zavedajo svojih dolžnosti. Rus je po svoji naravi slab uradnik, nasproten prostovoljni disciplini. Dokler so v odličnih in najvišjih uradih bili možje nemškega rodu, predvsem Balti, je bila v zahodnih krajih Rusije uprava kolikor toliko nepokvarjena in znosna. Ali zdaj so jih potisnili v kot in podkupnost se je pokazala v vseh uradih ruske uprave. Ljudstvo se zavoljo tega punta in zadnja žalostna leta, žalibog, niso za to veliko in nesrečno državo še zadnja krvava leta. Spodnještajerske stvari. Koliko je mar slovenski hujskajoči višji duhovščini, ako .Štajerc" miroljubne duhovnike hvali? Grez leto se pripeti dostikrat iz ene ali druge fare, da imamo priložnost z veseljem poročati o nekaterih re3 miroljubnih duhovnikih. To si ljudstvo samo šteje v čast ter se veseli, da se še, hvala Bogu, v današnjem žalostnem časa najdejo duhovniki, ki se drže svojega bv. poklica. Pa čujte! Neverjetne izkušnje nas uče, da ravno taka mirna duhovščina, ki živi s svojimi farani v miru in slogi, nima miru od svoje višje duhovščine. Večkrat se mora tak siromak zaradi svojega mirnega obnašanja v svoji iari ostro zagovarjati, ker se mu potem očita, da drži z Nemci ali z napredno stranko. Iz tega je razvidno, da na Spodnjem Štajerskem hujskajoča duhovščina, ki dela nemir in prepir med ljudstvom, v Mariboru več velja kot kak miren, pošten duhovnik. Bralci, to so resne besede, ki izvirajo od dobro podučene in zanesljive strani. Ker so klerikalni listi dozdaj brez moči delovali proti Štajercu in vse: prižnice, misijoni, spo-vednice, grožnje 8 peklom in z zadnjo uro je ostalo na naše vrle naprednjake brez uspeha, so se zdaj lotili drugega, morda še bolj nesramnega sredstva, da šnntajo žene proti možu, otroke proti očetu in b tem kalijo mir v fami-lijah in netijo prepir. Cela klerikalna društva hujakajo zoper svoje sosede in občinske korpo-racije in vse to na povelje višje duhovščine! To je žalostno, nizkotno in podlo, to ni častno in možato, zlasti za dubovski stan ne! Kam plovete? Zakaj peša vera? Državna volitev. Za ranjkim drž. poslancem Zičkarjem je ravnokar razpisana nova volitev, ki se bo vršila dne 29. maja, ožja morebitna volitev pa bo 1. junija t. 1. Volilni okraji so: Celje, Vransko, Gornji grad, Laško, Šoštanj, Konjice, Slov. gradeč, Ptuj, Ormož, Sv. Lenart v Slov. gor., Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomer, Zg. Radgona. V občinah se voli doma, središče volitve je Celje. Mi vam bomo naše misli naznanili v prihodnji številki. Naprednjaki, pripravljajte se že zdaj za to, da vas klerikalno-pr-vaška stranka ne oslepari. Natančneje v prih. številki. Pijana ženska. V Mariboru so pripeljali na policijo neko neznano žensko, ki se je veliko nalezla alkohola. Tam je kmalu vsled pijanosti umrla. Maščevanje. Pekovski vajenec Čašv Ptuja ee je s tem hotel maščevati nad svojim mojstrom, da pod polil s petrolejem in potem nžgal. Policija je ptička spravila pod ključ. Ponesrečil se je v Prymovi tovarni v Polzeli v Savinski dolini delavec V. Cempirek. Nesrečno je vtaknil roko v stroj, ki mu je odtrgal en prst. Najden mrlič. V Savinji pri Celju so našli ntonjenega mizarja A. Kožela. Kaplan se je ponesrečil. Pred malo dnevi se je peljal na spoved šentlorenški kaplan na dravskem polju. Konj se je med vožnjo splašil, kaplan se je zvrnil na tla in se močno poškodoval. Zaprli so pri okrožnem sodišču v Celju 72 letnega prevžitkarja Val. Mechle iz Svetine pri Celju zavoljo raznih svinjarij. Detomor. V stranišču braslovške šole so našli v mlaki mrtvo novorojeno dete. Zavoljo detomora sumničijo neko strastno tamošnjo klerikalko. Središka gospodarska zadruga je ravnokar pristopila k nemški centralni kmetijski družbi v Gradcu, da ložej razproda svoje pridelke. Pr-vaško-klerikalna zadruga se je le s težkim srcem odločila za ta korak. Ali kšeft je kšeft! Tukaj ti, ljubi kmet, naši prvaki in klerikalci kažejo, če tudi nehote in neradi, da spodnještajerski posestniki morejo le z nemškimi odjemalci shajati, kajti far nič ne kupi in prvaški dohtar tudi ne — zato ta korak, drugače bi bila zadruga v Središču — fuč! Brzovlak je povozil mladeniča I. Valiča od Sv. Marka pri Ptuju, ko je šel nekoliko vinjen preko žel. proge obiskat svojega brata v Mo-škanjcih. Požar. V Slov Bistrici je požar uničil tovarno na izdelovanje bučnega olja, ki je bila lastnina g. župana Stiegerja. V nevarnosti so bile tudi sosednje hiše. Okrajni odbor ptujski opozarja tudi letos vse posestnike, ki imajo njive tik okrajnih cest, naj naročijo otrokom, da zbirajo kamenje in je spravijo na okrajno cesto na tisti prostor, ki ga bo cestar odkazal. Za vsak kubičen meter nabranega in k okrajni cesti spravljenega kamenja bo okrajni odbor poplačal 2 K. Zbirajte torej pridno s svojih njiv in travnikov kamenje in bote spoznali, da vam to bo v veliko korist in posnemajte g. graščaka na Ebensfeldi, kajti ta gospod pušča že leta in leta vsak kamen z njiv pobrati in ima lep dobiček in hasnovito polje. Naveličal se je življenja dragonec Anton Cegnar ter se je blizo Maribora vrgel pod brzovlak, ki mu je odtrgal glavo. Zavoljo ženske. V Spodnjem Dupleku v gostilni Štefana Gmajnara je lušna kelnerca, in kelnerce so navadno prav postrežljive in zaljubljene stvarce. Tako je bilo tudi tam. Ko je prišel v gostilno posestnik Mašek ter se je začel muzati okoli dekleta, je gostilničar začel ajfrati in nastal je prepir. Mašek je Gmajnara mahnil s palico črez glavo, ta pa ga je na to iz puške obstrelil, da je moral v bolnišnico. Antonjevški tambaruši. Maziko bi radi imeli ti naši klerikalci, zabavali bi se tudi radi, ali vselej le na — tujo kožo, na tuj račun. Tako se nam na pr. farani od Sv. Antona v Slov. gor. vedno pritožujejo, da njihov kaplan fehta po fari za tamburice novemu tambura-škemu društvu. Ako hoče kaplanček, da bi se mu brenkalo, naj si to sam plača, farmani imajo krvavo prisluženi denar za nujnejše potrebe. Občinske volitve. Pri Sv. Janžu na Vinski gori pri Velenju je zdaj, hvala Bogu, tudi že dokaj pametnih mož, ki ponosno povdarjajo svoje napredne misli in to so storili tudi pri zadnjih občinskih volitvah. Tisti možje spoštujejo vse časti vrednega in obče priljubljenega svojega župnika, a za prihodnjič si brezobzirno prepovedujejo, da se kaplan iz Dobrne vmešava v njihovo občino in v njih volitve. Kje je v sv. pismu napisano, da se je Kristus vdeleževal volitev? Kako so zdaj nekateri duhovniki predrzni, to je že malo odveč! Olajšava pri orožnih vajah. Domobransko ministerstvo je ugodilo vsestranskim željam in prošnjam kmetov ter določilo, da bodo v prihodnjič neaktivni vojaki, ako 80 pri poljedelskem delu, zlasti ob setvi in žetvi doma nujno potrebni, takrat k vajam poklicani, kadar doma ni toli nujnega dela. Postava pride sicer še-le drugo leto v veljavo, ali domobransko ministerstvo je tudi letos že naročilo pristojnim vojnim poveljništvom, naj upoštevajo prošnje kmečkih vojakov ter jim kolikor mogoče pomagajo. Zopet ena. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je prišla narodna trgovina Horvatova na kant. Mi se pa čudimo, kako je to mogoče, ker je ravno pri Sv. Benediktu vse narodno in klerikalno in Horvat je tudi narodnjak. Zakaj ga, vi zviti narodnjaki, niste podpirali, da mu rešite življenje? O vi navihani klerikalci, kadar treba pomoč izkazati, takrat ste slepi in gluhi in lepo stisnete repek med noge. Horvat pa naj zdaj premišlja, kaka je njegova stranka. Tudi pri Sv. Tomažu prede hudo nekemu klerikalnemu trgovcu. Lejte, kako poka v klerikalno-prvaških trgovinah na vse straneh! Maribor. Nove klerikalno-prvaške štacune se širijo tudi v Mariboru. Ni še dolgo, da je tam otvoril novo trgovino Gniušek, zdaj pa zopet beremo o otvoritvi nove prodajalne Šepec v Mariboru, Burgplatz. To je tisti Sepec, ki ima tudi v Ormoža trgovino. Nam se zdi, da mariborski trgovci k temu razširjanju klerikalno-prvaških trgovin še z zaprtimi očmi gledajo. Mi pa opozarjamo Mariboržane, bodite na straži, dokler še čas. To naj bo tudi naprednjakom v okolici v pomislek. Nesreča v kamnolomu. Na Ihovskem vrhu pri Ljutomeru se je v kamnolomu Jerneja Ver-šiča odtrgala plast zemlje in podsula domačo gospodinjo Alojzijo, ki je tam s svojima hčerama odkopavala kamen. Bila je takoj mrtva. Velikonočno streljanje. Tolikokrat se svari in opominja, naj se ali opusti velikonočno streljanje, ker je nevarno in se pripeti vsako leto veliko nezgod, ali naj se pri streljanju previdno ravna. Stariši in obč. župani, te nesreče imate dostikrat vi na svoji vesti, torej svarite, da se letos zopet kaj hudega pri streljanju ne zgodi! Gozd je gorel. Šolarji, ki so šli pred kratkem iz šole pri Sv. Ožboltu domov, so si potoma v gozdu igrali z žveplenkami in gozd zažgali. Zgoreli so kaki 3 ha gozda in sicer samo mladega smrekovega nasada. Turnska ura in še drugo. V Zg. Ročici, v fari sv. Ane na Kreraperku, so že 1. 1S93 pokojni mestni dekan in tamošnji rojak volili nad tisoč gold, za turnsko uro, zdaj pa ne vidimo ne ure, ne denarja! Pred leti so bile okoli cerkve za starčke in druge ljudi klopi, zdaj pa jih tam ni. G. župnik, kdo hi imel za prvo'in drugo poskrbeti? Tamošnja občina pa naj se vendar le malo sramuje za svoje slabe obč. ce3te, zlasti za tako imenovani cerkveni klanec. Kedar le količkaj deži, je tam toli blata, da bi tam človek ne le škornje, noge, sapo, temveč celo dušo zgubil. Blagor mu, komur je mogoče ob deževnem času izogniti se tega klanca, drugače bi lahko celo življenje pripovedoval o ,,krasoti" Slov. goric. Kamnolom imajo pred nosom, v 8voji fari, druge sosednje skrbne občine si ga tam kupujo in odvažajo na dom za ceste, na Ivremperku pa nič in nič! Ali ni tako? Vinski sejem v Gradcu se bode vršil 24. 25. in 26. aprila v mestni tržnici. To je jako važno za vinorejce, ki še niso prodali svojega vina. Tja pošljete vzorce svojega vina ali v steklenicah, ali v sodčkih, najbolje je seveda, ako se posestnik sam potrudi v Gradec in sam svoje blago prodaja. Ako pa ne more priti, potem prevzame tudi tržna uprava prodajo vina in v tem slučaju se ji plačata 2% prodajne cene. Omenjamo, da je preskrbljeno za olajšavo pri užitnijskem davku in za znižanje poštnine, ako ae blago proda in vrne nazaj. Steklenice, stopselne, kištice, in slamnate obvoje vam na zahtevo po lastni ceni pošlje tržna ugrava (lob-liche Marktvenvaltung — Graz). Slaba, mešana in nezdrava vina so izključena. Omenjena tržna uprava pošlje tudi vsakemu na zahtevo tržni red in pismeno pojasnilo. Koroške vesti. „Ljubeznivi" mož. J. Mihelič v Grafenberga je tako surovo pretepel svojo ženo, da je vslei ran umrla. Moža so zaprli. 3e|i* G dajati h dno lep iramo i njive. en te< Pri , 86 Od] i daje ,kih tra vini ne esuh, n legah Samomor. Rudar M. Zusner v skočil v Dravo in utonil. Lušnega župnika imajo v neki fari vfl Obde okolici. Blizo farovža je gostilna, tam »jsemi km zapeljivo sladko vince in točita je še boljJb|»Jn3anJ č* Ijivi natakarici s Kranjskega. Mlad farcekfaega teg: lesa, ima občutno srce -— no in kranjsketfovanja 8 rice imajo tudi rade kaj žegnanega. Predite«" pa n kim se je pred to gostilno pobil neki pijrftakor nji-z vsemi zvonovi se mu je zvonilo ob pojH Ko pa je pred par tedni na skednju kap ijapeljnje žlak) zadela nekega domačina, tistemu pravnike i „slovesnega" zvonenja ni dovolil! S pametjo se je skregal župnik v Zim pri Celovcu. Pred kratkim je na prižnici udeloval zoper tiste, ki niso podpisali po zakonski reform', da so že vsi mislili, da pamet. V šoli pa je pred nedolžnimi psoval njih stariše ter dejal: „ Katerih niso podpieali, so vsi hudičevi!" To je le nauk, g. župnik! Pomilujemo vas, še 1 farane zavoljo vas! Tatinska tercijalka. V Beljaku je t mežner prijel neko 17letno dekle, ko je denar iz nabiralnika. Navadno je celi pied; pobožno klečala in oči zavijala, ko pa je h kosilu, pa je kradla. Crez veliko noč l»**t narc hala kašo. &j° in ---------------------------------------------------------Beli po Razne stvari. ^ Ženske vojaki. V Kolumbiji v Zdroiflša prei ameriških državah se je zbrala počasi ko^in zra nija ženskih vojakov. To so večinoma hWeJ Potr; domačih posestnikov, ki hočejo pokazati, 4 _ Na ženske ravno tako sposobne za vojaški |Ovju ka kakor moški, samo če so dobro oborožene. S* meste kompanija je nastopila pred kratkim javno|*r se vl ljudmi, ki bo se seveda čudili takim voja> ker se vajam. ljanjeir Žajfa (milo) bo dražja. Avstrijski tovanPd.^ 4a ki izdelujejo žajfo, so sklenili, da prihoi »sejejo bodo vsakih 100 kg žajfa za eno krono dri Ena prodajali, pozneje baje ceno še bolj povišajnod6'07*1 Hud vihar. Blizo Amerike so tako in# prevle vani .Skupni otoki" in tam je na morju £orjo in par dnevi razsajal tako hud vihar, da «t Pobi morje razlilo po otokih in kakih 10.000 ljubem « prišlo ob življenje. nem0 t Ropar V kovčegu. V Vitoriji na Laškei 1900. pred kratkem neka služkinja prosila sopipotrati ravnatelja nekega bogatega denarnega zavfeye8ln naj ji za nekaj dni skrije velik kovčeg 8 p_ gnezd lom v njeni hiši. Gospa je privolila. Ko 80ie,S3',n(? vlekli kovčeg v hišo, je domači pes zaceli! znansko lajati okoli njega. Domačini so odprli zaboj in tam je bil skrit oborožen ki bi bil po noJi gotovo umoril ravnate] ženo ter oropal blagajno. Roparja in sla so izročili sodišču. Vrla dekla. V Pragi je pred par dnevi 87 letna služkinja Marija Gans. ki je celih^stojr let pridno služila pri eni in isti hiši. Takih p«*nJeJ° pa je zdaj jako malo! reJec 1 Otrok in kača. Neka angleška gospa, t1 obvar dalje časa živela v Indiji, pnobčoje v časnPaenl^Il! sledeči resnični dogodek. Pred sosednjo hi§o . Kak sedelo vsako jutro majhno indijsko dete °_sl 8e jedlo svoj zajterk: v mleko nadrobljeni tfJvec & Otrok je bil vedno vesel ter se sam s seboj? ponea govarjal. Ko pridem neko jutro bliže, opri«1 "os vsa prestrašena, kako žre strupena kača kkf®'1 ko taca iz otroške skledice, dočim jo dete nfP»m ' bije z žlico po glavi ter ji smehljaje se go»"' kur »Bobberi, bobberi!« (Ni lepo, ni lepo!) Tr*l?ži kača se ni dala motiti, temveč je mirno i*"1 kri srebala mleko, a ko se je nasitila, odplazili^J0®11^ je v bližnji grm. Stala Bem ves čas kakor« menela, nisem se upala ganiti, ker bi lahki jezila kačo, da bi ugriznila otroka. Še-le, 1 kača izginila .v grmovje, pozvala sem ljudi,ko vel so jo poiskali in ubili. Ko je otrok za to'ko bq vedel, je začel britko iokati ter pripovedoval^ dni je kača že več dni hodila mu pomagat mlt,no za pit. .** « Tobaka so vkradli neznani zlikovci vf "Pr'* bačni tovarni v Zagrebu za 50.000 K. ce, k malo o, [■ sika t 6. Di enice tolik« u st Ism Veliko bolh imajo v mestu Edinburgnfrj Angleškem. Te so se tako strašansko i da plavajo celo po vodi in jo okužujejo (S da prebivalci vsled tega umirajo za vrofe (i(1_ boleznijo. Zacherlin nič ne pomaga. ieano d Jljakn v Vrl se ■olj za ek ni te kei 2d kr?.. Gospodarske stvari. Obdelovanje travnikov in deteljišč. Med ii kmetijskimi zemljišči prizadevajo travniki lj dela. Oranja, pripravljanja za setev itd. tega ni treba pri travnikih. Stroški obde- ivanja so zaradi tega veliko manjši. Pri vsem nam dsjejo travniki boljše dohodke pijan pogrel or njive. travniki ne zahtevajo posebnega dela, Ijnje to nekatere naših gospodarjev, da za "e sploh nič ne store in da jih prav nič ^^^^ (Mclojejo. To pa ni prav! Ako puščamo Žihpo^fciiiike i nemar, potem nam morajo opešati ici ta^Kdajati le pičle pridelke. Ako hočemo na travnikih iol proJrcdno lepe in dobre košnje imeti, potem jim ia, je (Aortam nadomeščati vse porabljene snovi. Ka-i otraJ^P"1 DJ'^< tako moramo tndi travnike gnojiti. h star9ta» kg* j,n Je treba obdelovati. lep krši Pfi obdelovanja travnikov je na to paziti, bolj 9> 68 odptljnje preobilna moča; premokri trav-piki dajejo slabo krmo in tiste še malo. Po v cerk1 'kik travnikih rast-, kisla trava, bičje in draga, i kradl S™ neljaba travulja, plevel, če je travnik •dpolda lres'1D. nai se predela v njivo, ker dajo v ta-I mežni ak kgah prepičie dohodke. Pri nas je, žal, več-5 bo pi »t narobe. Najboljše travniške lege se preora-ajo in obdelujejo za njive, namesto da bi --------neli po takih krajih izborne travnike. Obdelo- anje travnikov obstoji tndi v tem, da 86 ne »rainavajo samo krtine, ampak da se travniška IruženJ "5* prevleče z ostro travniško biauo. Na ta kompi i«Cin zrak lažje dohaja v zemljo in razkraja v hčerin 'j*j potrebne redilne snovi. , da i -^a lahk' zemlji, posebno na barju in maid sta ovJa kakor tndi na peščeni zemlji se priporoča 3. No» a mesto braue vaijar in sicer zaradi tega, no pre M se vsled mraza in otajanja vzdignjejo trave ojaškii a ker se na ta način razgalijo korenine. S po-aljaojem se pritisnejo nazaj na zemljo. Prav je arnarj odi, da se slabo obraščena mesta po travnikih hodnji ihejejo s pripravno mešanico detelj in trav. dražji Enako je treba spomladi tudi deteljišča šajo. Melovati, posebno večletna. Vsako pomlad naj imeno 6 prevlečejo dobro z brano, ki rahlja površno n pre kprjo in uniči veliko plevela. i se j Pobiranje gosenic. Lotos opazujemo na ljudi j j^nem drevja popek pri popku in pričakovati lemo tako bogato sadno leto, kakor je bilo kem j 1900. Ali tadi zlasti letos je jako potrebno ioprog obirati goseničja gnezda, ker se jih na sadnih zavoda weeih toliko nahaja kakor malckedaj prej. 3 peri '* gnezda so ol g log o ve ga belina (Baum-ao pri eissling) in zlatega jabkoderja (goldgriiner 'el ne pfelstecher) V gnezdi že prezimujejo žive go-potei °'M, ki pridejo iz gnezd spomladi, kakor hitro ropar, w malo toplo. Potem nam napravijo veliko telja i Mdo. ker obgrisejo popke in potem listje. ižkinjt larsikaterema drevesu požrejo ti Škodljivci vse stje. Deželna postava predpisuje, da se morajo umrli osenice pobirati s sadnega drevesa, iu občinski dih 56 pedstojniki bi naj gledali na to, da se tudi iz-poslo *nifij° predpisi te postave. Vsak kmet in sad-Brejec p* bo v lastno korist skrbel za to, da . ki k e obvaruje škode s tem, da odreže na drevju isnikil osenična gnezda in jih zažge. liso je Kako nam koristi krava? Kakor znano, pote tei tosi 8« za konja med vsemi voznimi živalmi krab *j'e^ stroškov. Drago se kupi, ko je. star ali oj rat ' ponesreči, pa se po ceni pioda, krma jo zanj Dpazii !<" dosti draga, zato vsak posestnik ne more klopo »ti konja, čeravno bi ga notreboval. Boljše je nežne tem ozirn že z voli. Junec se mora sicer ;ovori: l«i kupiti, pri vzreji tndi dosti požre, ali kadar Todi os'aži in se spita, se zanj dobi lep novec. dalj 'ndi krma zanj ni toli draga, kakor za konja. žila s »jcenejJa je v tem ozira krava. Tista dela in r oka 'toko daja- Seveda krava, če se ž njo vozi, ne to ra» » toliko mleka kakor tista krava, ki mirno v ko je tovn stoji ali pa se pase, ali ta razloček ni idi, k *o 'elik, zlasti če se krava preveč no obloži. to i* j»ko se je na pr. pokazalo, da, ako je krava /al, di 50 dni v letu naprežena, se namolze mleka mlek »mo za 40'', manj, pri SO—100 delavnih dni o ta izguba mleka samo kakih 10°/o. Seveda v to fi nprtžni kravi ni samo manj mleka, temveč ieto je tndi nekoliko slabše. -ga ^P jlodilef tako, Isma nredništva in uprav-ništva. j (iosp. A. Kramer. Marten, Vestfalsko. Imate bo do 1. januarja 1907. — V Stoperee. Nam ni znano, da bi se Vaša duhovščina napad.-t'a in mi tudi nimamo vzroka miru kaliti tam, kjer na> duhovniki ne napadajo. Hraniti pa se moramo! Bodite i-rčno pozdravljeni! — Sv. Trojica v Slov. gor. Vse je preosebno, zato ne moremo priobčiti. — Gospod V. B. Želimo vam prav vesele velikonočne praznike! Nekaj je v tem listu, drugo pride v prihodnji številki na vrsto. — V Prihovo. Zalibog, preveč osebno. Sramota pa za tako mater, ki tako grdo ravna s svojim možem na kršč. podlagi! Take so skoro vse tercijalke. Mlademu in pridnemu dekletu, ki je stregla ubogemu očetu v njegovi bolezni, pa vsa čast! — V Stari trg pri Slov. gradcu. Lov, ki ga je 1. aprila po noči uprizorila pijana klerikalna fakinaža v Starem trgu, ni za list, je preoseben in mi nočemo svoje bralce nadlegovati zmiraj s poročili o klerikalnih lopovatvih. — Račje. V to številko dopis ne more priti, ker morajo dosti starejši in tudi dosti važni dopisi še zaostati. Pride pa zanesljivo prihodnje. — V Šele pri Borovljah. Nas veseli, da ste tako vnet pristaš naše stranke, obžalujemo pa, »da je po vašem poročilu pri vas še trvli nazadnjakov! Morda se kmalu obrne na bolje! — Vsem našim ccnj. dopisnikom. Imejte potrpljenje, pride vse na vrsto! — Našim naprednim dekletom, fantom, možem in ženam želimo iskreno prav vesele velikonočne praznike. — V Sv. Vid niže Ptuja. Potrjujemo, da Fr. Verdenik, kovač, nam zadnjega dopisa o župniku Andražu ni pisal in zato tudi ni poslal. Loterijske številke. Trst, dne 31. marca: Gradec, dne 7. aprila: 90, 14, 49, 80, 26 64, 15, 86, 39, 59. Kateri boienlKt ral>i|0 z najboljšim uapenom naravno vračilo, namreč Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle) ? Vsi tisti, kateri so prisiljeni služiti si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom iu ki občutijo vsled teh naporov motenje v prenavljanju, sploh v vatfnih telesnih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so : uživali preobilno ob mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi občutki, se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najboljše in edino uspešno sredstvo Franc Jožefov trrenki vrelec. Kdor si hooo ohraniti zdravlje, bodi oprezen pri izbiranju vsakdanjih poživil. K tem spada fte pogostoma zrn&ta kava, ki je pa naravnost Škodljiva tistim, ki so bolni na živcih, srcu in želodcu. Nikakor se D6 bi s: 111 ■ 1 .i piti hrt'" obile primesi. Za tako se je izboroo izkazal le na3 domači slad. Znani firma KaLhreiner rabi za svojo Kneippovo sladno kavo, tako splošno razširjeno in priljubljeno, le najboljši slad ki mu m Srebrna oklepna verižica t sklepom, 15 gr. težka . „ 2 40 Ruska tnla-niklnanta-anker-rem. nra z „L«nn deli" , 950 Ura kukavica K Soli, budilniea K 2 00, kuhinjska nra K 3.—, „Sekwarawalder"-nra K — 2 Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Nobene rizike! Zamenjava dovoljena ali pa se denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad t Masti (liriix) M. 87C (Češko.) 51« oooooooooooooooooooo Seno za konje in govedo, več vagonov, potem tndi slamo proda. Anton Birgmayer, Maribor. Že dolgo let dobro znani stroji ysake Trste za poljedelske in obrtne potrebe poljska orodja, stiskalnice za seno. trijerji, čistilnic, za žito, ? mlatilnice, vitli, Instilnice za knrnzo, škropilnice za trsje, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe. siamoreznice, kotli za knhanje klaje. tesalke za vino. pipe sesalke za vodnjake sesalko za gnojnico, škropilnice «a gnojnico, vodovodi, železne cevi. svinčene cevi, gnmijeve cevi, konopljene eevi, priprave za točenje piva. pri- Irave za sladoled, omare za nI. mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprav« za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice steberske tehtnice, decimalne tehtnice tehtnice za živino tehtnice na drog i. t. d. po zopet idatno zni-= aanih cenah = ■C vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojihTK tudi na obroke. Ceniki s več kot 500 slikami brezplačno in franko: dopisuje se v slovenskem je~ ziku. Prekupci in agenti zaželjeni Ivan Schindler, Dunaj III., Erdbergstrasse 12. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več lake priložnosti 33 500 komadov za 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teše in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna Zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prsten za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen i moSnjicek, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manfietnih gumbov, 8 gumbi za srajco, (3% dubla-zlat) s patentiranjm zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 lini album s 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantoni, 6 različnih smeSnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za koreSpodenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se poSlje z uro vred, katera l cin. sil. 2 —. 3 komadi gld. 5-60. mesna beljakovina. Najodličnejše, tek zbujajoče in živce oživljajoče krepilno sredstvo. 229 Dobiva se v lekarnah in drogerijah. XXXXXXXXXXX S po noči svetečo cifrenico gld. l'So-IT--. —L _. Direktno iz tovarne gloT 1-45. JLOI1KUI po anierikanskl stentu, gre, naj loži, kakor ho«1 nesljiva, dobre m 3 letnim pismeni stvom za dober il tek gld. 1-45,3 f gld. 4;—. s poif tečo cifrenico 3 komadi gld.~4] komadov gld. Pošilja proti poŠt zetju (Nichnahmt) lil pošlje denar prva tovarn« u Hanns Konrad V Mostn (Briix) st. 876 (Češko.) Bogato iluitrovan cenik, eez 1000 slik o urah. zlatnini in sreberniii pošlje m htevanje zastonj in frank«. ia rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha za posteljo 2 ali 2'/, metra i >amo 1 gold. 20 kr. — Najfinejše sešita rjuha iz tent.™ cega platna 2 m dolga, velja sarno 1 gld. 50 kr. I §1*721 To domače platno se tudi prodaja na metre in ;***■'* ^** čeprav je platno 160 cm široko, meter saiuo 75 kraja:%|-\ Oom&če platno za „Strozokeu velja meter 20 aH 25 kr.aEgf ITI ■noter 28 do 35 kr. Vzorci (muštre) se tudi vpošljejo na zahtevo, VJ Brata SlawitecL • JV trgovea v Ptuju, FlorjaciST ., " -------------------------------------------------------anjkem Brez uka prinese yeseljrvdarJa VaA A«i-v vsako obitelJ (familijo) Columbia« 1 aUU»fccitr,.. velikost 49X35 cm in imajo ii-OiŽnost 5 akordov in se znaj&stopni močjo podložljivih ritega ljl odvsakogai- ^»rakem se jih že več, kakor KT,. , Dobiva se samo direTal P0* moje tvrdke. Cenaipm Bmi letne š solo in «. Tor pravo gld. 5.50.Noieljaj dot 10 kr. Akord-citK- « • kakovosti komad gld. 1 50, 2-25,3.—, 360, i-M Noben ri/iko, ker je zamena dovoljena, alist'*lr,a stl vrne. Pošiljaseprotipoštnemupovzetjuod,,Etjika mai srischesMusikwareii-VersandJiiius Hanns Kofe našea Mostu (BrUs) št. 870 (ua Češkem.) ■ Vetji ilnvtrevani senik raatonj in franke. Samo kron -»■ W Samo Anker-ura prihodnosti je moja prava švicarull magnetičau patint-anktf nra, ,,sistem RoskopP^h sivninii na kamnih tekofi** je Vi ilidnimi anker deli, 8p