GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEIlANlkO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Studijslca kni
fiznic)
Iskrino ozvočenje na II. svetovnem prvenstvu v veslanju na Bledu je delovalo odlično
Pred dnevi se je na Bledu končalo II. svetovno pr ven-. Ktvo v veslanju, na katerem ge sodelovalo kar enaintri-. deset veslaških reprezentanc. Ne gre sie.er. za to, da bi tu opisovali dogodke in športne dosežke najboljših veslačev z. vsega • sveta, pač pa je prav, da na tem mestu izrečemo pohvalo ustvarjaloem posebne naprave za ozvočenje celotnega dogajanja svetovnega prvenstva na Bledu. Priznanje gre v tem primeru tako kolektivu tovarne »■Elektromehanika«, kakor tudi petčlanski montažni- ,in vzdrževalni ekipi iz našega servisa,' katero je vodil naš Vrli športnik in smučarski reprezentant Roman Seljak in ge vsekakor težko preizkušnjo, kot že marsikatero prejšnjo, odlično prestala.
Za ozvočenje in celotno komunikacijo na. področju številnih službenih mest prizorišča veslaškega prvenstva na Bledu je bilo treba izdelati specialno kvalitetno in vzdržljivo ojačevalno napravo, ki bi bila kos vsem zahtevam, Le-te vse dni prvenstva vsekakor niso bile majhne, a so • vendar pokazale,, da je naprava odlično izvedena. V zvezi z našim ozvočenjem na Bledu smo naprosili vod jo'servisne službe PS0. toy. Marjana Dvo-
račka, za nekaj odgovorov na našo radovednost. Rad nam je ustregel, vendar je brž dodal, naj bi se vsekakor pogovoril z ekipo, ki je delala na Bledu, saj bo le-ta še laže Zadostila naši radovednosti.
(Dalje na 6. strani)
Pretekli teden sta obiskala ISKRO bolgarski minister za strojegradnjo inž. Marii Ivanov in namestnik predsednika planske komisije inž. Nikola Kalčev. K nam sta prišla z namenom, da bi se podrobneje seznanila z našim proizvodnim programom in sploh izdelki, M pridejo v poštev za nakup. V Kranju sta jih sprejela pomočnik generalnega direktorja ZP inž. Jože Prezelj in direktor »Elektromehanike« Boris Kryštufek s sodelavci. V sproščenem pogovoru sta gosta dobila potrebne podatke, si ogledala še tik pred zaključkom dopoldanske izmene proizvodnjo v »ELEKTROMEHANIKI« in nato .odpotovala na Bled-
Ob 30 - letnici tekstilne stavke in 20 -letnici Iskre
lavi e v
Kranj, 10. septembra —-Ta dan so v kranjski tovarni že v dopoldanskem času vedre melodije prek zvočnikov pripravljale tisto vzdušje, ki je potrebno, da se slavje ob tako pomembnih;. objetpacah obguti zares z vsem srcem in zavestjo plodnega dela. Že od ctateff so' zastSve in svetlobni napis — 20 let Iskre — opozarjali na ta dogodek. Ob 12. uri so v tovarni usavili delo in odšli v veliko dvorano ATN na proslavo, kjer je prvi spregovoril direktor »Elektromehanike« tov. Boris Kryštufek.
direktorji skupnih služb-Vsem gostom se za obisk, najlepše zahvaljujem 4hj-želim, da se med nami dobro počutijo.
Delavci' so se brez strahu pred žrtvami,, odločili ža .jiot revolucionarnih bojev, ker 'so v; tem' 'Videli, edini izhod, za jzbfiljšaiije svojega težkega
»Pred 20 leti je bila z dekretom ministra za industrijo osnovana »Iskra« v Kranju. Ob tej .priliki pozdravljam člane kolektiva, udeležence tekstilne stavke in tiste, ki jim je že preteklo dvajsetletno delo v naši tovarni! Posebno f pozdravljam naše goste, ki so s svojo prh-sotnostjo počastili našo proslavo. Med nami sod predsednik občinske skupščine .-Jtoy. vam v
Danilo Dolgan, sedanji generalni direktor , Vladimir Logar s svojimi sodelavci, direktorji naših sestersikih to-ofcviru podjetja . in
Zatem je tekstilni stavki	položaja.-"
pred 30 leti predsednik sin-	- To so spomini, ki-imajo za
dikata tov. Anton čuda po--	naše delavce — upravljalce
svetil naslednje misli:	.	v graditvi socialistične druž-
»Sirena naše tovarne je 20,	be Je poseben pomen.. De-
8.	1936 dala znak za začetek	¿avstv-o tekstilnih tovarn ja
Martin Košir,	podpredsednik	velike tekstilne stavke Slo—	stopilo v - stavko za dosego
Edo Vončina,-	sekretar občin—	venije — tako piše na sp o—	svojih ekonomskih in social—
skega komiteja Aci Puhar, minski plošči v kranjski nih pravic,- Komunistična predsednik sindikatov Kranj, vami. V noči med 15. in 16. partija Jugoslavije .pa -je..prestane Božič, predsednik So1 s^tèmbrohï.'pa bo poteklo sodila razpoloženje! • delàv-ciaiisitične zveze Vili Tomat, 30 let, odlkar je1stara'■ juigo-.gtva in -š svojim! aktivnim naši bivši	direktorji dr.	Ste-	slovanska policija in žandar-	delom jn vplivom, ki ga ja
fan šoba,	Silvo Hrast,	inž.	jnarija z orožjem pregnala	imela med delavci, povezala
stavkujoče delavstvo iz ekonomsko borbo s politič-kranjskih tovarn. V zgodo-,no Boj za zmago upraviče-vini bojev in zmag delavske- ^ zah(ev se; je ' VSak dan ga razreda^ zavzema to stav- bolj krepil .z .globoko vero, kovno gibanje častno mesto, da samo organizirano, gibanje lahko doseže- terjane pravicé.
:. Odmev „stavke . je bit velik tudi. v ..bstalih industrijskih panogah. Ne zato, ker šo delodajalci po dolgih razgovorih le podpisali kolektivno pogodbo, temveč zato, ker so delavci.v praktičnem boju spoznali, da ni ekonomske svobode brez politične, ker so spoznali,. da se ne borijo le za! boljši, kos! kruha, ampak zdtp, da bi š sadovi svojega. 'dela . sami upravljali.
VeJikb ’ pd.. ,-tegâ, ' kar so imeli delavci za svojo nalogo 1936. /Teta,. je ..danes’ že Ures-ničenp, Socialistična /revolucija / te. spremenila našo do-inovino, ki je ■ bili szaostala in porušena v svetovni vojni, v deželo, ki gre-' v novo, b olj še živl-j enj e'. — v socializem. Teniu cil ju je posvečena vsa naša .povojna aktivnost. Vsar ta borba he poteka,. brez' težav, toda v praksi zmagujejo“ ‘ vednôÿ- pozifàyni j" .; s t (Dalje na ’ijstrarii) .
•Na proslavi 20-Ietnice »Islcre« v Kranju, so vsi jubilanti prejeli lepe ročne ure ž vgraviranima letnicama 1946-T-1966. Med jubilante oz. »dvajsetletnike« se šteje vsakdo, ki je bil zaposlen v »Iskri« od 8. 3. 1946 dalje, ne glede, če je zaradi osvojitve obratov in integracije menjal delovno mesto in zdaj dela v katerikoli izmed . Iskrinih organizacij.. Kolektiv tovarne v Kranju oz. »Iskra« kot jubilant — je prijavil 105»dvajsetletnikov«, Strokovne službe ZP 6, Nabavna služba ZP 2, šolski center ZP 4, dočim so nekatere organizacije na to — žal, pozabile? ‘— Na sliki: jubilanti, ki so bili: zbrani na proslavi 20-letnice »Iskre« v Kranju	.	___
Sanacijski načrti ovo izpolnjevanje
Z.rezultati, katere smo dosegli v letošnjem letu pri izpolnjevanju sprejetega gospodarskega načrta, smo v glavnem zadovoljni. Izpolnitev letnega načrta fizičnega 'obsega proizvodnje s 53,1%, polletnega dinamičnega načrta s 101,9%, ki je v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta kar za 30,6% večji, vam pove, da so v letošnjem letu v naših organizacijah bili boljši pogoji za normalno poslovanje kot v preteklih. letih.
Na takšno izpolnitev načrta proizvodnje je prav gotovo vplivala boljša preskrba naših organizacij z reprodukcij-
spodarskih organizacij. Po loča načrt, mnogo višja pa
moču predvideval, da bo dosežena realizacija v višini 1
I	I	I	........	|	milijarde 317 milijonov sta-
javo od kupcev in to še s Nasproti sanacijskemu na- rih dinarjev. Izpadi v prvem posebnim ozirom na uvelja- črtit so naša sredstva po sta- tromesečju, kot posledica ob-vitev Zakona o dopolnitvah nju 31. 7. 1966 še vedno viš- čutnega pomanjkanja uvoz-zakona o knjigovodistvu go- ja.za preko 17%, kot pa do- nega reprodukcijskega'materiala, pa so pripomogli do tega, da je delovni koleiktiv v Semiču do konca junija uspel' izpolniti za 4,7% manjšo proizvodnjo. Dosegel je torej realizacijo v višini. 1 milijarde 255 milijonov starih dinarjev, kar predstavlja 95,3 % planirane proizvodnje,, oz. le 43 %’ izpolni-
0 polletnem poslovanju tovarne kondenzatorjev v Semiču
Dinamični plan za prvo trimesečju pa se je razmerji polletje letošnjega leta je v spremenilo in sicer na oseb-tovarni kondenzatorjev v Se- ne dohodke je odpadlo .82,4
tem zakonu nimajo OD ti.*. prednosti, kot so jo imeli pred sprejetjem tega zakona. V primeru, ko je gospodarska organizacija blokirana na žiro računu se iz sprotnega priliva sredstev najprej poravnajo prometni daveik, prispevki in davki, ki jih mo-
so nasproti postavljenim normativom in s tem nasproti razpoložljivim virom obratovalnih sredstev.
Ne glede na povečan obseg proizvodnje se morajo naše zaloge materiala, nedovršene proizvodnje', ’ polizdelkov in rajo gospodarske organizaci- gotovih izdelikov ,ter terjatev tev letošnjega letnega plana: je po veljavnih predpisih od- do kupcev zniževati, za hiter Kljub tem objektivnim teža-tegniti ob izplačilu svojim porast naše proizvodnje pa delavcem in drugim osebam .moramo skrbeti' pri sedanjih in šele nato OD delavcev, in virih obratovalnih sredstev za sicer samo do višine mini- hitrejše obračanje teh sreči-
ek im materialom, tako iz roainih OD.	.	štev - oziroma, če v tem. ne
uvoza, kot domače nabave, v Nobenega dvoma ni, da je uspemo, moramo pridobiti nekaterih organizacijah iz- ta zakon sprejet v skladu z nove vire obratovalnih sred-boljšamje tehnoloških postop- ostalimi predpisi, ki reguli- štev. .
kov, dalje ukinitev proizvod- rajo izvajanje gospodarske Vskladitev virov in srednje obrtniškega tipa, poveča- reforme, da je za sanacijo stev je osnovni pogoj za nor-na specializacija v posamez- našega splošnega gospodar- malno pcedovanje. Xa: vskla-ndh panogah, odpiranje mož- skega stanja tudi nujen. Če	pa nam bo pri došega-
nosti za večjo serijsko pro- se tega zavedamo, potem se	produktivnosti .ekono-
izvodnjo itd.	moramo še toliko bolj zave—'¿amjgn0li,tj in rentabilnosti
Če govorimo o pozitivnih, dati, da je vsako neizpolnje- zasigurala tako : zaželjeno gibanjih pri izpolnjevanju let- vanje sanacijskega načrta vo-^ra;no ukvidnost.
di v hitro nelikvidnost z vse-
vam, pa je bila v prvih letošnjih šestih mesecih dosežena za 27,7% večja proizvodnja cd lanske v ustreznem obdobju, kar govori o velikem prizadevanju celotnega semiškega kolektiva.
Ustvarjeni dohodek po fak- prvem polletju dosežen bolj--turirani realizaciji, bi kljub ši koeficient obračanja in .sitemu, da proizvodnega plana cer na razredu 3 s 3,9 na.4,5
m na sklade 17,6%. Zaradi zastojev v proizvodnji, ki jih je izključno, povzročilo pomanjkanje kritičnega uvoznega materiala, je bilo v prvem .polletju letošnjega leta izgubljenih kar 6,755 delovnih ur, kar se nedvomno negativno odraža na poslovni rezultat te naše tovarne. To je na drugi strani v drugem trimesečju, ko je kritični material prispel, narekovalo povečanje delovnih ur v po-dalšanem času. Število teh ur Se je pozpelo na 19.798 ur..
Tovarna v Semiču je v letošnje leto stopila z zalogami, ki so bile na razredu 3 iri 5 nižje od normativov, -ob koncu polletja pa izkazujejo porast na, razredu 3 za 35%, na razredu 5 pa za 38 %, medtem ko pa so zaloge gotovih izdelkov bile ob ¡koncu junija
delovnega za 79 <y0 nižje od začetnih letnih. Kljub temu pa je bil v
nega gospodarskega načrta, pa ne moremo v tem smislu govoriti za izpolnjevanje sanacijskega načrta posameznih organizacij. Pozitivni rezultati pri izpolnjevanju sanacijskih načrtov organizacij so dosežem predvsem v nekaterih organizaci^ih pri zniževanju nedovršene proizvodnje in polizdelkov, medtem ko zaloge materiala, zaloge gotovih izdelkov in terjatve do kupcev močno presegajo Stanje, ki bi moralo biti konec
mi posledicami.
V. A.
$4.seje DS,Avtomatike1 na Pržanu
Delavski .svet »Avtomatike« je na seji 26. avgusta vzel na
meseca julija po sprejetih sa- nju tovarne v I. polletju leta nacijskih načrtih posameznih znanje poročilo računovod-organizacij.	skega sektorja o gospodarje-
Tako so zaloge materiala J966 in istega v celoti potrdil, na dan 31. 7. tl. višje za 12 lz podanega poročila je raz-odstotkov od sprejetih sama- vidno, da je bilo gospodar-cdjskih pačrtov, zaloge goto- jenje vkljub nezadovoljive-vih izdelkov za 17% in ter- mu rezultatu dobro, saj je jatve do kupcev za 39 % bila finančna realizacija, Čeče združimo plan sanacije prav z manjšim številom za-zalog materiala in nedovrše- poslenih, v primerjavi na ne proizvodnje v eno postav- lanskoletno prvo polletje,
V nadaljnji razpravi je DS sprejel sklep, da se do nadaljnjega nadomestilo za prve tri dni bolezenskega dopusta izplačuje v smislu Zakona o socialnem zavarovanju t. j. v višini-89% od lanskoletnega povprečja.
jv prvem polletju niso uspeli izpolniti v celoti, pokazal ugodnejšo sliko, kot pa jo pokaže po plačam realizaciji. Tako je po plačani realizacije bil dosežen celotni dohodek tovarne le 313 %, dohodek 30,1 %, osebni dohodki
36,3	%. in čisti dohodek samo 16,7 %, medtem ko so poslovni stroški dosegli 31,8%.
V prvem polletju 1966. so se bruto osebni dohodki na 1 zaposlenega povečali za 15,9 odstotka tako, da so znašali 82.236 dinarjev, nasproti 78 tisoč 778 dinarjev V prvem polletju 1. 1965. Struktura
in na razredu 5 s 14 na 22.
Glede virov potrebnih obratovalnih sredstev je tovarna kondenzatorjev v Semiču na dobrem, vendar pa so ta sredstva zaradi obveznosti drugih organizacij v združe-. nem podjetju do nje, nelikvidna v višini 617. milijonov starih dinarjev, kar vsekakor, predstavlja za .tovarno izredno hudo oviro, zlasti še, ker je tovarna v prvem polletju dosegla pri svojih obveznostih do dobaviteljev že znesek 286 milijonov starih ¡dinarjev. Če bi razpolagala s svojimi sredstvi, oz. bi bila le-ta likvidna, bi se izognila najemanju kratkoročnih kre-
osebnih dohodkov v planu za ddtov in bi na ta način v pr-
1. 1966 je bila naslednja: za osebne dohodke 68,4 % in za sklade 31,6%, glede na izpade v proizvodnji v prvem
ko, potem ugotavljamo pre Bezek teh zalog proti postavljenemu sanacijskemu načrtu le za približno 5 %.
Smatramo, da je odveč razpravljati o posledicah neizpolnjevanja sanacijskih načrtov po posameznih organizacijah, ker je bilo m je o tem razpravljamo na vseh sestankih tako 'upravnega, kot samoupravnega aparata.
Vsi se moramo zavedati, da je brezpogojno obvezno
dosežen s 70%.
Zelo slabo je razmerje med fakturirano in plačano realizacijo, saj znaša fakturirana 57%, dočim plačana le 46 %, tako, da fakture ostajajo neplačane po več kot 3 mesece, kar odpira posebno težak problem likvidnosti.
Tovarna bd normalno zaživela, če bi svojo robo lahko prodala doma. Rezultat bi
uskladiti vezavo obratovalnih boljši tudi, če ne bi odpisali delnih zalog AG oz. odobrili posebnih rabatov za ocCprodajo.
Sprejet je bil sklep, da se Pravilnik o delitvi osebnih dtohodkov dbpolLni z odprtjem
sredstev z njihovimi viri, ker« bomo sicer slej ko prej zašli v nepremostljive težave in povečali svojo nelikvidnost. Sprejeti moramo takšne ukrepe, ki nam bodo za-
gotovili takojšnjo poravnavo novega delovnega mesta naši hterjatev do kupcev oz. »tehnični svetovalec za elek-poravnavo v dogovorjenih ro- troEtske kondenzatorje« z kih. Smatramo, da je med zasedbo 1 osebe. Sprememba drugim možno obdržati lik- pravilnika za OD velja od 1. vidnost samo s sprotno izter- avgusta 1966 dalje. ,
»ČLOVEK«
Važen je ČLOVEK, njegovo ponašanje in njegovo obnašanje, njegovo delo in rezultati dela, ne pa od kod prihaja, kako je prišel na delovno mesto, kdo ga je postavil, ali ima strica na občini ali v grobu. Važen je ČLOVEK kot osebnost! To je važno, kadar obravnavamo določene družbene procese in ljudi, ki te procese sprožijo, vodijo, oz. so kakorkoli v njih udeleženi. Zato menim, da je vse zaganjanje v ljudi, ki niso prišli direktno iz šol na določena delovna mesta v gospodarstvu ali konkretno v našem podjetju, in so pred tem delali na drugih odgovornih delovnih mestih, netaktno in nepošteno. Zahteva, da je treba preveriti namen prihoda v tovarno nekaterih tovarišev, ki so pred tem delali v službi državne varnosti, in so sedaj med nami delali in živeli že nekaj let, se mi zdi neumestna, kajti »zahteva po preverjanju« je prav. tisto, kar je bilo obsojeno kot nehumano pri delu nekaterih organov državne varnosti. Z isto pravico bi lahko nekdo zahteval preverjanje vsakogar izmed nas, Id smo prišli v podjetje iz mest in vasi, iz šol, iz vojske, iz partizanov ali iz nemške vojske. V čem smo mi ostali boljši ali slabši, zavednejši, bolj pošteni? VAŽEN JE ČLOVEK in samo ČLOVEK!
I.S.
vem polletju prihranila nad 7 milijonov starih dinarjev, katere pa je Itako marala odšteti. za obresti za najpte kratkoročne kredite. K temu pa je treba seveda .prištevati tudi še zamudlrie obresti,' ki« jih zaračunavajo dobavitelji-in banke za neizpolnjene obveznosti do anuitet. .
Po vsem tem je jasno, da bo treba storiti čim prej vse mogoče, da bo tovarna v Semiču prišla do svojih'sred-ster, ker sicer ne bo mogla izvršiti svojih proizvodnih nalog, oz. se bo znašla v' nelikvidnosti, kar pa bo povzročilo zastoj v proizvodnji in poslovno izgubo.
Že ta, povprečna in pičla analiza poslovanja tovarne, kondenzatorjev v Semiču, jasno kaže, da se delavni kolektiv v tej naši organizaciji letos boji z izrednimi teža-.' vam in je ¡kljub le-tam, dosegel sorazmerno ugoden proizvodni rezultat. Vse te težave pa narekujejo odločne ukrepe in izkoriščanje vseh, -fuidl najmanjših možnosti, da • bo tovarna prišla do sivojih. sredstev in si š tem zagotovila normalne pogoje ža potovanje v prihodnjem obdobju. . ...
aš uvoz v avgustu
Iz-poročila Nabavne organizacije povzemamo, da je bilaa preskrba tovarn z reprodukcijskim. materialom in surovinam ii v avgustu na splošno zadovoljiva, ‘razen pri nekaterih materialih, za katere stiska traja še naprej.
Za panogo železne metalurgije je razveseljiva novica, da je prispela iz tiivoZa prva; količina 40 ton transformatorske pločevine za tretje trimesečje in prav tako.; prva količina dokapira-ne pločevine.
Domače' železarne se že pripravljajo za sklepanje pogodb za prihodnje leto. Prvi razgovori bodo potekali bržkone na zagrebškem velesejmu, i pogodbe pa bodo sklepale.železarne po 15. septembru po programu, ki ga je določilo njihovo združenje. Nabavna organizacija upa, da bo z Železarno Jesenico od '’katere največ kupujemo, sklenila • pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. Zaradi teh dogovorov potrebuje Na-¡6’avñá organizacija od naših : tovarn vsaj okvirne potrebe železnih materialov za prihodnje leto, ker drugače ne more posredovati železarnam niti okvirnih podatkov.
Zaradi občutljivega padca cene bakra na londonski borzi se je položaj v neželezni metalurgiji v temeljih spremenili. Tako velja sedaj uvozna cena za. .čilski, baker ,500; dolarjev za tono, cena domačega bakra pa je fran-1 co Bor 1.200 S dinarjev za "kg. Ker je padec cen po-vzročil pri zunanjih naročnikih Valjaonice bakra v Se-vójnu prekinitev periodičnih naročil, se je tovarna naenkrat spomnila domačih kupcev! Poglavitnim domačim potrošnikom nudi sedaj dobavo vseh bakrenih proizvodov celó v večjih količinah, kot’- je bilo naročeno . Nabavna organizacija se je doigo-■ varila, da bo Vaijaonica prevzela v dalo celotno naročilo zadnjega trimesečja,, to je skupno 164 ton bakrenih polizdelkov..
Seveda je treba računati tudi z 'možnostjo, da sé hi svetovna cena bakru spet zvišala. V tem primeru náj-brž-Valj aonica ne bo izpolnila'dogovora.
Položaj na tržišču z aluminijevimi proizvodi je normalen n težak pa še vedno pri srebru, cinku in kositru.
Psi preskrbi bakrenih lakiranih žic je položaj še vedno -kritičen. Tovarna kablov Svetozarevo in ELKA Zagreb ■trdita, da nimata na razpolago dovolj bakra. Naš letni ,kontingent je povsem izčr-parr-za vse žice dimenzij od 0,45- do 3 mm. Skupne potrebe vseh tovarn za zadnje trimesečje so 136.400 kg lakiranih, žic. Od te količine nam bo tovarna v Svetozarevu dobavila 35.400 kg, ELKA Zagreb pa 16.000 kg. To so dimenzije žic do 0,45 mm. Z obema tovarnama je NO sklenila sporazum za dodatno pošiljko 15.000 kg, izdelkov meisečno s pogojem, da
jim dobavimo elektrolitski ali odpadni baker v razmerju 1,2 kg bakra za 1 kg lakiranih žic. Ta način preskrbe lakiranih žic bo NO izkoristila, če ji bo uspelo nabaviti baker od naših tovarn ali pa. od kupcev naših proizvodov.
Vse tovarne so obveščene o tem kritičnem položaju in bodo morale v primeru, da NO ne bo uspela nabaviti odpadnega bakra vse potrebne količine bakrenih lakiranih žic nad dimenzijami 0,45 uvoziti.
Za ostali material panoge elektroindustrije za zdaj ni težav in dobave, potekajo zadovoljivo.
ših naj večjih dobaviteljev.
NO je zabeležila tudi ne-Pdsebno to velja za siutrane kaj' zasmjCT'glede dobav na-ležaje tovarni v Železnikih. Tovarna Prvi Partizan’ namreč ne . dobiva , o,d, naših tovarn rednih plačil, podobno tudi tovarna Nikola Ma-šanovič. NO je predlagala nekaterim našim tovarnam
kompenzacijska plačila prek naših večjih , kupcev, da ne bo zastojev v proizvodnji.
Tudi glede drugih .materialov nujno rabi NO okvirne potrebe za naslednje leto, da se bo lahko pričela dogovarjati z vsemi našimi večjimi dobavitelji, zlasti tistimi iz tujine.
Značilnost obračuna za pretekli mesec je, da smo tudi v avgustu zabeležili porast. zalog reprodukcijskega materiala in surovin (razred 3). Stanje zalog na začetku .meseca je bilo 83.450.175,34 N dinarjev in ob koncu meseca 83.562.448,03 N dinarjev.
Plačila v tujino potekajo z večjimi zamudami, zlasti zaradi tega, ker posamezne tovarne nimajo zadostnega dinarskega kritja za odkup de-|
azpis
Združeno podjetje ISKRA Kranj ,
Organizacija:
TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA, Linhartova 35
razglaša prosto delovno mesto
KONSTRUKTORJA NAPRAV
POGOJI: strojni inženir II. stopnje (lahko začetnik) ali strojni tehnik z nekaj prakse.
V obeh primerih odslužen vojaški rok.
Pismene ponudbe pošljite kadrovski službi organizacije.
Osebni dohoi
I Polletno potočilo Zavoda za avtomatizacijo — Ljublja-
Tako, npr. Jovarni spre- kaže,	b^a “***
jemiriikov v Sežani in iristru- sredstev, ki je bila izplačana mentov v Otočah še nista od- v 1. polletju,, za 6,9 % manj-
kupili;;. deviz ■ dodeljenih 1 letošnjem' maicu.
Marjan Kralj
ša od mase v 1. polletju: 1965 in je dosegla le 39,7% letnega plana. Glavni razlog, za
Čeprav ima avgust več delovnih dni, kot julij, se je bilo treba za izvršitev mesečne naloge veliko bolj boriti. Temu. go vzrok letni,dopusti,,ki so se sicer začeli v julij u, vendar je, bilo v avgustu odsotnih. več. članov kolektiva. Talko je. trak trofaznega števca stekel 3. avgusta, trakovi enofaznega števca pa šele 8. avgusta. Seveda je trajalo še dva d'o tri dni, da so prvi števci prišli na odpremo. Prav tako je bil prve dni v avgustu na dopustu tudi kolektiv obrata »Stikal«, montaža rotacijskih strojev pa je zaradi dopusta pričela ' ž delom šele 12. avgusta, zato je bilo treba1 v. dirugi polovici meseca delati toliko bolj intenzivno.
PROIZVODNJA
V AVGUSTA 1966
to je odcepitev RRS I s 1. 4.' t. 1.. Da je to tako, nam potrjuje.primerjava povprečnih osebnih dohodkov, ki eliminira ta vpliv.
Povprečni osebni dohodki so bili y 1. polletju za 3,3% vefjjjjl od planiranih, za 15,4 % večjj od onih. v. celem letu 1965 in za 30,7 % večji od povprečnih osebnih dohodkov v 1. polletju 1965. Primer j a-M	va is planom je; še najbolj
OBRAT ŠTEVCEV zaradi ta trak iz uvoza. Stan je v ob- realna,‘pri primerjavi z oseb-poznega začetka montaže ni delovalnici! se popravlja. Te- nimi dohodki v lanskem letu uspel izdelati celotne predvi- žave so samb še na vrtanju ali pa v polletju, pa je po-dene količine, vendar je pa in rezanju navojev, bo trebno ufcattevatiUzgtibo nji-dosegel predvideno vrednost treba še nekaj dodatnih slro- hove fealr.e vrednosti s skoba način, a je bilo izdela- jev,.’	,JjL jjpj ,r kom'een'po'reformi .
OBRAT URNIH MEHANIZMOV
lektromehanike« v avoustu
nih več dvotarifmb: števcev, kot’ je bilo predvideno. Obrat je imel zastoj zaradi težav
je
so
URNIH	| Neglede i) na gornje pa
■■j	. r™Janfa“la%otrebno : ugotoviti// da
j-s	-—i«** i™ potreb po dvotarifnib število- ....,	’
pri dobavi čebuh plosc ka- . ,	„bihn» -aiAdenih Povprečni’ 'osebni- dohodki, ki
kor tudi zaradi nove kon- ™
etrhilcerie zvorniesa ležaia in kaPaci'tet m bo zato v krat- 80 znašali v 1. polletju 862,69 strakcrje zgornjega ležaja in ^ dobildodatai progr
N din,: izredno nizki pa naj jih primerjamo 's katerokoli
tuljke.
MONTAŽA STIKALNIH UR	te nS™ ^javnostjo v širšem ali! ož-.
je proizvodnjo elementov od- daje.^ečjeKtkoii^iiie- odlitkov Jem; merilu. Česnaj bodo dala tehničnemu, razvoju in v delo.v ŠkofjoX6ko.’.Neža- osebni dohodki odraz dfuž-žacela z montažo stikalnih sedene so pa^ kapacitete za hene vrednosti' dela in h j ego- ‘ ur- V	vlivanje/cinkOTe Jegurd;; ker ve uspešnosti,. potem lahko
ugotovimo,, da gfo v našem
CiJJVC- JJULICUJC,.
sedaj
DE	Jzvrš.
	%
Rotacijski stroji	97,9
Montaža . števcev	102,6
Obrat stikal	120,5
1 noakustika	103,4
Telefonija	101,9
Umi mehanizmi	—.
Deli za PE	114,1
Proizv. usluge	86,3
Skupaj 'tovarna	106,1
Tehnični razvoj	282,9
Skupaj	106,9
PANOGA ROTACIJSKIH STROJEV je delala le dobro polovico meseca, vendar bi mesečno nalogo lahko izvršila, če ne bi imela več težav. Za EVS-10 so prepozno prispeli krogljični ležaji, za EVS-06 pa je montaža pozno prejela lupine, poleg tega pa ni imela krogljicnih ležajev. Za Combi VS-06 pa embalaža ni prispela v dovoljni količini. Hud izpad je povzročal EVS-15, ker osi za rotorje niso bile pravilno termično obdelane i.n zato montaža ni bila mogoča.
dena prva količina iz redne je tovarna v Železnikih irrie-sarije.	la prvotno1 velike potrebe,.	....
OBRAT «STIKAT ie ti,¡rab r’^dočim sedaj ¡novih naročil Pnmeru mi, tako; saj proti-OBRAT STIKAL je	.	vrednost za delo niti za vrr-
zelo povišanemu planu še	■"	1	**	. f hunskPga strokovnjaka niti
vedno presegel svojo zadalzi- Nepremostljiv problem -je
tev Težave rala, ker 'mu eno- bakebtiia delavnica .kjer ima-, za P°vprecnega strokovnega ta plastičnih mas zaradi te- mo tako močno’ fluktuacijo, delavca ni v nobenem sofaz-žav ž delovno silo ne more da delo v tretji izmeni skoraj merju z OD enakih ali še dobaviti dovolj bakelitnih ni mogoče;. Problem bo treba slabših delavčev v mnogih delov.	- e /••’ rešiti s posebnim dodatkom driigih enotah ZP, kaj šele V
PANOGA KINOAKUSTIKE na baJcelitnih stiskalnicah. drugihpddjčtjih. Takšen ni-; je imela za avgust razmero- Kljub nižjemu planu v' av- vo osebnih dohodkov je v ma nizko zadolžitev /vendar gustu je bila naša želja, da imipgocem tudi odraz medse-je pa tudi to vrednost razme- bi proizvedli vsaj 14,800,000 bojnih odnosov med-zavodom roma težko dosegla, največ N din Vrednosti, s čimer bi zaradi težav pr| sestavljanju v osmih mesecih imeli izvr-ojčevalnih naprav. Težave šene dve tretjini letnega pla-nastopajo največ zaradi pre- na. Ugoden rezultat v avgu-poznih dobav nekaterih elek- stu nam je dal naskok v tronskih elementov, posebno vrednosti 60.000 N din, tako kondenzatorjev.	da gremo lahko samozavest-
_______■___:___no v zadnjo tretjino leta. V
OBRAT AVTOMATSKIH kolikor ne bodo nastopile ne-
fan enotami ZP, ki še niso urejeni in to ne čisto brez naše lastne krivde;' f Končno, mnenje, ki ga lah-. ko v, zveri z nivojem oseb-' nih dohodkov damo, je lahko ■ samo. to, da je za nadaljno
AVTOMATSKIH
TELEFONSKIH | CENTRAL pj-čakvane. težave, lahko -pri- ;gosPSdat^0 krepitev zavoda ima še vedno težave pri pro- čakujepio v . letošnjem letu nujno, da se vrednotenje de-izvodnji ploščatih relejev, ker proizvodnjo v vrednosti 182 ja strokovnih delavcev od-zaradi velikih, količin za izvoz milijonov 600.000 N din, s či-:.raz; v znatno večjih osebnih ne moremo izdelati dovoljnih merJw prlbližno 2% pre-
količin za domačo porabo, segli povišani letni plan	pi bptatno^da je za
Stalni zastoji so pri koordi- dosegli za 22 % višjo prodz- P0V6carLje ps^hih natnem Stikainiku največ za- vodnjo, kot v preteklem letu. nujno doseči zg delo, ki ga radi pomanjkanja srebrnega Posamezni obrati oziroma opravljamo, večjo finančno traiku, ki nam ga Prokuplje panoge kažejo ob koncu os- protivrednost, ki pa lahko dobavlja v premajhnih koli- mega meseca naslednje re- izvira le iz krepitve mate-činah in v slabi kvaliteti, za-; zultate: - ■ ■	;	rialhd'osnove koristnikov re-
to smo bili prisiljeni naroči- (Dalje na 5. strah!) zultatov našega dela.
Jubilanti, ki so prejeli odlikovanja predsednika Tita, ki jim jih je izročil predsednik
Slavje v ISKRI
(Nadaljevanje s 1. strani) tokovi, ki vedno bolj omogočajo uveljavljane samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in narodov Jugoslavije. V tem smislu so zlasti važni sklepi zadnjega plenuma CK ZKJ. To je naš današnji politični program, ki naj dokončno osvobodi vsakega- delovnega človeka vsega tistega, kar ga vleče nazaj ali mu zapre pot v prihodnost. Pri tem pa se moramo zavedati, da napredka in kvalitetnih socialističnih odnosov ne moremo razvijati brez istočasne notranje obogatitve človeka, vseh njegovih humanističnih — socialističnih lastnosti. Dvig-niti proizvajalca brez ozira na. ■ delovno mesto, razviti njegove socialistične poglede, njegovo socialistično zavest, njegov družbeni posluh, bogatiti njegovo duhovno notranjost to je danes naš program.
Danes si ni mogoče več zamišljati popolnega razvoja socialistične demokracije brez sodelovanja vseh državljanov mlajših, starejših, žena, mladine, delavcev intelektualcev. Tu bi še zlasti morali upoštevati naš mladi rod, ki se že uspešno vključuje v družbeno življenje, pa 6am ni občutil teže delavskih borb in Ljudske revolucije. Spomini iž slavnega obdobja naše zgodovine naj ■ nam nadaljnje napore v korist in bodo vsem vzpodbuda za srečo vseh naših delovnih ljudi.
Naj živi spomin na veliko stavko tekstilnih delavčev!«
Po končanem govoru je predsednik sindikata razdelil lepe knjižne nagrade 31 članom kolektiva, ki so pred 30 leti sodelovali v veliki tekstilni stavki in so še zaposleni v Iskri. Darila jim je pripravila sindikalna podružnica v spomin na težke dni velike preizkušnje delavske solidarnosti in boja za boljše življenje.
Predsednik DS »Elek-tro-mehanike« tov. Vinko Šarabon je v naslednjem govoru takole prikazal 20-letno delo:
»-Minilo je 20 let, odkar je naša tovarna dobila svoje ime. Dosežki dveh desetletij so zdaj tu in govore o tem, da je naš delavni kolektiv v tem času s požrtvovalnim delom, trudom in sposobnostjo ustvaril veliko delo. Menim, da danes, ob našem jubileju, lahko izrečemo ugotovitev, da so uspehi minulih dvajset let uvrstili našo tovarno in podjetje ria pomembno mesto v našem gospodarstvu; ime ISKRA pa postaja vedno bolj znano tudi v mednarodnem gospodarskem prostoru.
Prvi naši koraki v gospodarski svet so bili negotovi, saj so bili 1946. leta postavljeni šele temelji, na katerih
naj bi gradili ih’ razvili tovarno. Prvi števci in kinoprojektorji so' predstavljali prvi pomemben razvojni in proizvodni dosežek, ki je ime naše tovarne postavil v vrsto naglo še razvijajočih podjetij. Sledil je razvoj in osvajanje proizvodnje električnega ročnega orodja, av-toelektfičnih izdelkov, meril-nih- instrumentov, avtomatske telefonije in usmernikov ter selenskih stavkov. Tovarna -je a tako širokim asortimentom postajala iz leta v_ leto vse pomembnejši proizvajalec: ip. zato tudi pomemben čiriiteij V našem razvijajočem se gospodarstvu./
Ne bomo naštevali številk, ki to dokazujejo. Navedimo.
Preds. DS »Elektromehanike-« tov. Vinko Šarabon
le primerjavo med letom 1946 in 1966, v katerem je proizvodnja za 267 krat večja kot v letu 1946. Temu ustreza tudi podatek o produktivnosti, ki se je v tem obdobju povečala za 54 krat. Ta bežna primerjava v polni meri odkriva značilnosti naše dvajsetletne poti in njeno smer. ,
Z organizacijsko rastjo je tovarna dobivala oblike sodobne tovarne, ki je že v L 1952 spoznala, da mora poseči tudi na zunanji trg. Z vztrajnim prizadevanjem in kvaliteto naših izdelkov smo
V veliki dvorani (produkcija ATN) v Kranju,, se je v soboto 10. septembra ob 12.30 zbral kolektiv »Elektromehanike« in gostje, kjer so govorili o pomembnosti stavke pred 30 leti, hkrati pa so proslavili tudi 20-letnico obstoja »Iskre«	,-i
v trdem konkurenčnem boju napredovali. Od 13.000 $ v le- j tu 1952 smo za leto 1966 planirali že 1,635.000 $ izvoza naših izdelkov. Vključevanje v ' 'mednarodni gospodarski prostor je za nas eden izmed bistvenih pogojev našega na-daljnega razvoja,
V minulih dvajsetih letih niso bili naši napori usmerjeni samo na razvoj proizvodnje, temveč tudi na področje skrbi za našega delovnega človeka. V okviru materialnih možnosti smo začeli graditi stanovanja, skrbeli za zdravstveno zaščito in zaščito dela, letovanja, prehrano in si prizadevali, da ustvarimo enoten, zdrav delovni" kolektiv in zdravo delovno vzdušje, Čeprav so ekonomske težave včasih skalile zdravo delovno vzdušje, vendarle v srcih pravih iskrašev še vedno živi ponos naid. pripadnostjo takemu delovnemu kolektivu kot je naš. To posebno občutijo tisti, ki sp v tej tovarni preživeli svojih dvajset let. V teh letih smo spoznali celo vrsto, čudovitih ljudi, ki niso živeli le zase, temveč so z vsemi svojimi močmi živeli
in delali ža napredek tovarne. Tem ljudem gre v prvi ' vrsti priznanje; da'drugo desetletje uspešno ¿zaključujemo.
Delovni kolektiv'naše to-' vame je zelo zgodaj spoznal, da se mora usmeriti "v: sodobno industrijsko proizvodnjo. Zavedal se jte, dà. jé- iž-; vor napredka v ustvarjalni iniciativi in znanju, ki poleg materialnih rezultatov obli-, kuje tudi delovnega človeka. Uveljavitev samoupravnosti je v tem poglédü . odprla no^ ve vidike in postavila. temelje ža razvijanje novih 'od-' nosov, ki problème ./vpdenja in. upravljanja približujejo delovnim ljudem in jim omogočajo neposredno odločanje ■o .temeljnih problemih razvoja in gospodarjenja.
Naš delovni kolektiv je med prvimi spoznal tudi 've-f like prednosti specializirane proizvodnje, saj je preširok asortiment začel dušiti poslovno učinkovitost tovarne, ■ Bil je pobudnik ustanovitve specializiranih obratov, kamor je bila prenešena proizvodnja določenih izdelkov. Ti obrati so se ob pomoči naše tovarne in podjetja raz-
vili v , samostojne, tovarne združenega {podjetja.' S- tem 'je naš delovni kolektiv /pri- ; jspeval ■ -svoj ■ /veliki , deleži/ k razvoju'industrije v naši ožji domovini in s tem dokazal svojo Zrelost in privrženost idejam - napredka. Spoznali*"' srno’ tudi • prednosti integral eijé.-NaT "delovni kolektiv ..je- “ MIi tudi ' tokrat med prvimi;'// ki je dal pobudo ža združite?" proizvodnega in ekonomskega potenciala ob smiselni delitvi dela in interne speciali- c-žacije proizvodnje-. Toda tokratne zamikh' v združenem t delil nišo. bile "v 'pplnï/ Hierii uresničene,? kajti . prevelika' centralizacija sredstev ' ob decentraliziranerč.: Upravlja^ nju v enoineiiç podjetju ni prinesla pričakovanih /koristi' . in je v svojem bistvu .omerv j e val a samoupravne pravice delovnih kolektivov, - •	• -
Občinske skupščine Kranj tov. Martin Košir
: ' ¡^ ustanovitvijo združenega , podjet ja so bili v Veliki me-p? ri odstranjeni tisti problemi? ki so nas težili in povzročali notranje- napetosti, ki so za«? 1 virale razmah poslovne inici-/ ative v organizacijah dotedaj enotnega podjetja. Proizvod-? ni in ekonomski uspehi naše! tovarne v tem letu to tudi1 potrjujejo. Ni dvoma, da jé združevanje, temelječe na enakopravnih . ekonomskih' ; odnosih in specializirana pr o-; izvodnja — porok našega na-daljnega razvoja in, obstoja.' Zato moramo gojiti in-razvi- ■ jati to težnjo in te principó uveljaviti. tudi ; v 1 okviru, to- . varne. Cilji, ki. smo jih postavili v statutu tovarne do-? ločajo to smer. V to.varni mo-’ ramo tako razviti'. delovne enoté, da bodo postale' dejanske samoupravne enotè z vsemi’ ‘ .svojimi, pravicami* , dolžnostmi ■ in - neposredno' Vključene v gospodarjenje S. sredstvi,- [Specializacija teh«?: noloških procesov in ustatto*?
(Dalje na 8. strani)
Lep prihranek zaradi tehnično izpopolnjene naprave
Ne vem sicer j po čigavi za- ■ slugi smo v zadnjem času le bolj poredko v našem Matu napisali kaj o racipnalizator-jih v naši tovarni in njiho-. vih . prizadlevainjüi,da bi- z raznimi - .racionalizacijami in' tehničnimi - . izboljšavami, zmanjšali proizvodne,,stroške, v svojih enotah. JS, S | ! „• Za danes smo izbiraj!! yod-,., jo obrata za pi.oizvodojbpViT Bokb-frdkvenčmh ■’ -.eleahentpy. za elektroniko in, avtomatiko v Višnji . gori,', tov L Emila Pavlovčiča. Njegov • predlog, tehnične izboljšave: siger, de--jamsko ni hov, 'kajti z na- j prayo, ki so jo po njegovi, zamisli predelali že nekaj, mesecev uspešno idelaij ó-, vendar pa je nov za nas,, k,i shio tov\; Emila Pavloviča -vizi ezi- s -tem obiskali ‘šele .■pffedj^j^kjm., $ Torej na dan ž besedo, za "kaj gre pri. tehnični izbolj-ašvi tov. Pavlovčiča: Radi bi prav za praiv hapisali kaj bolj obširno o. tej. reci," vendar jé
avtor zamisli v svoji pretirani skromnosti kaj skromno odgovoril na naša vprašanja, Pa. vendar!...
Na traku za- proizvodnjo TP elementov, (kakršne izdelujejo v Višnji gon v; okrog. 15 . inačicah; glede na potrebe finalistov, za Ovijanje' je-dčr,-uporabljajo: posebno na-pravico, po- svoji;sestgvi pre-. prosto ;dn: na, pogled dokaj majhno. S to: napravico.' so predii,uresničenj am .Lehmcne izboljšave- :t.av..' Emila Ràvlo-vica -v 'jieikaj-iiiain;) .kotošiljrih: urah-uvîl|:'i:i$p'S:-;kbsov; 'Ta,- ko-. Iičina? j®>;bijaÿ premajhna, l da • bi tralk,lahko tekel— n-ormaJ-hO.- :	"	■ ;	,| -
; Tov. Pavlovčič, je razmišljal; ■ Šščunal. in,- risal;-;: dokler ni našel - ustrezne, spr-omeipbg-pbstpj.ece^.nagfayiçe-.: Noiirusir-' ja :za- ■ tehnične izboljšave V tovarni za, elektroniko in avtomatiko-v Pržanu je njegov-predïog pregledala in ocenila in že nekako v aprilu je
Delavka Agneza Pinčar dela na napravici za uvijanje jeder za TP elemente, ki so jo rekonstruirali po zamisli tov; Emila Pavlovčiča
njegove zamisli uresničila. Tudi v praksi se je brž pokazalo, da njegova prizadevanja •niso bila zaman in; da je moč s. prirejeno rhapravico doseči kar -občuten prihranek ,na čar šu in- seveda s , t.em tudi .po-, ceniti proizvodnjo, tega elementa,1...,.-	y,
. Ko so s'predelano' napta-vico pričeli"uvajati TP.-jedra, se jb pbkažaločda:: za tisoč .kosov-: odslej :potrebujejo -le še do-bn dve uii-un goli.Prihranek ria času znaša torej uro in poL in iid ta način bodo že. do- konca letošnjega ' leta ¡.prihranili okrog 800 de-.lovnih ur-, .'kar-' vsekakor' finančno predstavlja ■■ Že -kar . .lepo. znižanje- proizvodnih , stroškov teh elementov)-.
^Napravici.‘¿.so ....ha . 'uidjaini napravi po zamisli tov. Pavloviča dodali posebno vodilo, v katerega delavka položi TP (lonček) in ga z roko potisne proti uvijalni napravi, da tako hkrati uvije obe jedri tega elementa. Na pogonski strani naprave za uvijanje jeder je predlagal dodelavo pogona na nogo s pomočjo posebnega pedala, s čimer si je delavka razbremenila desno roko. Nadalje, je . zaradi ; teh prememb obstoječi: na-nravici za uvijanje TP jeder -bilo treba zamenjati tudi’ vr-proizvodnih ojberar danes, ppjžašlugi predelano napravico proizvajajo TP elemente občutno hitreje.
Ta tehnična ižbolj šava tov. Emila Pavlovčiča pa verjetno ne bo ostala enkratni dosežek, saj smo v z njegovih besed razbrali, da : venomer išče in razmišlja, kako bi delo v obratu, ki ga.vodi, uredil bolje in tako, da bi proizvodnjo pospešili, znižali proizvodne stroške iri dosegli dobro kakovost,- ki je vsekakor- najboljša ¡j reklama za Vsakega proizvajalca. -
' Želimo mu; kakor tudi delovnemu kolektivu v Višnji gori,. da bi .-dosegli I še več uspehov pri svojem delu.
CJ
Vodja obrata tovarnevzh’elektroniko in avtomatiko v Višnji gori, Emil Pavlovčič ima dovolj skrbi za uspešno poslovanje obrata..Ne brez uspeha pa marsikatero uro po-; sveti tudi razmišljanju o tem, kako proizvajati bolje in ceneje. Plod takšnega prizadevanja tov. Pavlovčiča je tudi njegova priprava za uvijanje jeder, ki je v praksi dala že kar viden prihranek na proizvodnih stroških
Na proslavi ob 30-Ietnici tekstilne stavke v Kranju in 2(Metnice »Iskre«, je pel mladinski zbor kranjske gimnazije, funkcionalno opremljeni oder pa se je .izredno, skladal z vsebino slavja oz. proslave
Proizvodi!	ja » Eh v avc
(Nadaljevanje s ;3.	strani)
OSEMMESEČNA	
PROIZVODNJA 1966	
DE	Izvrš.
	. %
Rotacijski stroji	104,8
Montaža števcev	102,7
Obrat stiikal	115,8
Kino akustika	108,1
Telefonija	105,5
Urni mehanizmi	1001,0
Deli za avtom.	119,4
Deli za PE	103,4
Proizvodne usluge	114,2
Skupaj tovarna	107,8
Tehnični razvoj	342,5
Skupaj	107,9
Skoraj presenetljiv uspeh pa kaže letošnje leto proizvodnja v osmih mesecih, če	
jo primerjamo z dob jem lani:	istim ob-
PRIMERJAVA OSEMMESEČNE PROIZVODNJE 1965 IN 1966	
(PO STALNIH CENAH) ,	
DE	Izvrš.
	■ % p
Rotacijski stroji	: 109,2
Montaža števcev ,	155,7
Obrat stikal	226,4
Ki no akustika .	85,1
Telefonija	¡ . 127,5
Umi mehanizmi	40,5
Deli za avtom.	■ ‘ 28,Í
Deli za PE	90,9
Proizvodne, usluge.	144,6
Skupaj tovarna Tehnični razvoj	■ ' 134,11
Skupaj	134,6
i Obrat rstikal je ' dvignil, proizvodnjo več kot. za: 100 •odstotkov, obrat števcev.. pa za S./*.:: Znaten pora-st-. prika-. zujetudi; proizvodnja;.- tele-,. ionskih -naprav, . č.eprav, ž višino proizvodnje r še., vedno nismo zadovoljni. Večji- pa-j dec. proizvodnje se kaže -le pri . panogi kinoakustike. Znaten porast proizvodnje,,v. višini skora j, ,35 % je pqseb-no razveseljiv zato, ker. zaposlujemo v letošnjem),,leto 5% 'manj ‘delovne „sile,, kot v preteklem letu.
. V. septembru:.. praznuje Iskra ■ 20. " letnico, obstoja. Lepo ,je, da praznujemo ta jubilej . prav, v tem.fetu,. ko je tovarna po nekaj težkih 'letih doživela nov,. vzpon ih ga!" bo, "’'kot. vse' kaže, doživljala tudi v naslednjih' letih. Delavci dobivajo zopet zaupanje, ki je bilo v zadnjih letih omajano. • Opaziti je večje- veselje pri delu in več-jb disciplino. Vedno bolj se kaž^jp’-Velike rezerve, ki -jih Imajno. in ki v naslednjem obdobju.-.-.-morajo prinesti uspeh;.
; Pomočnik direktorja: inž. Alojz Grčar
Dopisujte v »iskro !«
Naslov 'uredništva:
Kranj, Savska, loka 4 Tel. 22-221 7¡nt. 639
Iskrino ozvočenje na Bledu
(Nadaljevanje s 1. strani) Centralno ozvočenje 'v 'ciljnem stolpu je omogočalo ozvočenje tribun, starta, regatnega centra in vseh mest, kjer je bilo to potrebno. S posebno dodatno napravo je bila omogočena solidna zveza tudi s poravnalci, ki so imeli na skrbi to, da so na znak starterja vsi čolni star-tali hkrati.
Ekipa, ki so jo poleg vodje Romana Seljaka sestavljali Franc Rozmam, Jože Križman, Andrej Božnar, Janez Zajc in Jože Breskvar, je svojo zahtevno nalogo odlično opravila in brez »kiksov«, ki bi utegnili vreči slabo luč na Iskro. Zares so se potrudili ,da so solidno izvedli zahtevo montaže vsega, kar je . sodilo k ozvočenju. Vsak dari sproti, po končanem tekmovalnem sporedu ,pa je ekipa tudi,opravila vse meritve , in natančno preverila celotno aparaturo, da bi zaradi morebitne napake , ne prišlo do motenji prihodnji dan. Seveda so pri vsem tem imeli pripravljeno tudi rezervno aparaturo, ki bi jo v primeru okyare avtomatično vključili in bi služba funkcionirala nemoteno naprej.
Da bi številni gledalci, ki so vse dni budno 'spremljali dogajanja na gladini jezefa; lahko sledili tekmovalcem številnih kategorij na vsej progi, od cilja do starta, so poskrbeli naši televizorji. — Iskra je postavila na tribune, novinarjem, v regatni center, na start in na blejsko pošto skupno dvanajst televizorjev »Cajavec-Iskra«, za katere se je zavzel naš »-televizijski maček«, Jože Breskvar.
Kakor se je po tehnični plati Iskra na veslaškem svetovnem prvenstvu na Bledu dobro odrezala, tako jo je bilo pogrešati po propagandni plati.' Ne vem sicer zakaj, menim pa, da je bila za to lepa priložnost, zlasti pa, ker sodim; da je bilr Iskrin delež z ozvočenjem m televizijskim prenor som vzdolž Celotne veslaške proge na 'tej elitni športni prireditvi veliko, večji, kot pa delež številnih naših in! tujih podjetij, ki šo na Bledu ~s svojimi panoji reklamirali najrazličnejše kreme in drugo robo, o nas pa so govorili le skromni- znaki na zvočnikih pred tribunami. — Brez zamere — prepričan sera, da bi, bilo - tudi .. z minimalnim isredstvi, a z dobro izvirno zamislijo, ob tej priložnosti možno predstaviti številnim domačim in tujim obiskovalcem našo Iskro, ker pravzaprav nihče ni . vedel, da prek naših aparatur od zgodnjega jutra tja pozno v večer, posluša glasbo in obvestila, kakor tudi vse napovedi, ki jih je prepolno takšno vrhunsko tekmovanje.
Ob koncu še' nekaj, kar "je’ vsekakor priznanje za Iskro. Na. Bledu so bili v čaisu veslaškega prvenstva tudi
športni in drugi delavci iz Mehike, na; katerih leži organizacija prihodnjih olimpijskih iger, K nam so prišli s posebnim namenom, da bi si pridobili potrebno izkušnjo pri organizaciji elitnih svetovnih tekmovanj. Nič čudnega torej, če so se ob naših napravah za ozvočenje zadržali s polno mero radovednosti, zanimanja in tudi vidnega zadovoljstva. Celotno napravo so si ogledali
do njenega jedra in se tudi sicer prepričali, da v vsakem pogledu ustreza tako zahtevnim nalogam, zato lahko upamo — takšne so bile pač izjave mehiških športnih funkcionarjev, celo tudi na to, da bi takšno napravo utegnili .plasirati tudi v Mehiko.
Skratka — ni pretirano, če našim napravam in ekipi, ki je skrbela za njihovo brezhibno delovanje, izrečemo zasluženo priznanje!
as®!


'■I
■ • ■	: /V?, ' • .5-
■S
Eden izmed številnih zvočnih stebrov, ki so Bledu razglašali dogajanja na II. svetovnem prvenstvu veslačev
Mednarodni sejem v Brnu
Najpomembnejši letošnji sejem na Češkoslovaškem je VIII. -mednarodni sejem tehnike, ki so .ga odprli v neder ljo 11. septembra v Brnu. Na 14 ha velikem, delno odprtem razstavnem prostorni sodeluje približno 900 razstavljavcev iz 35 držav, med njimi tudi iz Jugoslavije,. Največ eksponatov — 3.500 po številu — je prispevala Češkoslovaška, precej pa so jih razstavile tudi Anglija, Nemška demokratična, republika, Sovjetska ' zveza, Zvezna republika Nemčija, ZDA, Avstrija, Švica in Italija.
Razstavljene izdelke so prireditelji razdelili na 12 skupin, najboljše eksponate bodo nagradili. Vsega skupaj bodo podelili 30 zlatih medalj.
Od posameznih vrst so po prijavah najštevilnejši: orodni stroji, rudniška oprema, ¿'troji .za živilsko, kemično, tekstilno, usnjarsko, gumarsko in grafično industrijo, nadalje pisarniška oprema, motorji, stiskalnice, medicinska oprema in kmetijski stroji.
Jugoslavijo zastopa več podjetij, med drugim tudi naša »Iskra«, ki prvič razstavlja svojo najiiovejšo konstrukcijo — 8 mm ’ kinoprojektor. Le-ta je dobil letos
že priznanje za dovršeno obliko na ljubljanskem bienalu industrijskega oblikovanja.
.Vzporedno s sejmom bodo priredili češkoslovaški znanstveniki in tehniki več strokovnih posvetovanj in pre-
Naš razgovor
Na vprašanje UREDNIŠTVA — odgovarja šef tehničnega sektorja tovarne polprevodnikov Trbovlje dipl. inž. FRANC HERMAN.
9 Kakšna je sedanja raven manijeve trazistorje v drugo procesa proizvodnje glede na nesodobna podjetja v Jugosla- ® Kakšne so ovire pri uva-viji in v inozemstvu?	3aniu ™ uporabi sodobne
Proizvodni program Tovar- filologije v našo proizvod«
ne -polprevodnikov Trbovlje, pj.; uvajanju sodobne teh-ki obsega germanijeve točka- nologije v proizvodnjo naš ste diode, germanijeve diode ovirajo predvsem skromna z zlato konico, germanijeve finančna sredstva za nakup nizkofrekvenčne in visotko- sodobne opreme in licence, frekvenčne tranzistorje, sili- proizvodnjo sodobnih plačil'eve diode in selanske stav- narnih izdelkov doma še ne
ke, je približno enak progra- Vdelujemo opreme. Nakup
mu El Niša, ki pa v svojem licence bi nam omogočil hi-programu nima prozvodnje	predvsem pa zanesljiv
selenskih stavkov. V primer-	na vseh najbolj komer-
javi s tovarnami na zahodu cialnih artiklih, pa po širini proznima in a- @ Ali je v nagi proizvod« sortimanu zaostaiamo. V na- „jj ekonomičneje sproti uva-sem programu bi že danes jati posamezne konstrukcij« morali imeti vsaj proizvodnjo sjje spremembe pri izdelkih p-Ianarnih diod in tranzistor- ^ skupinsko po izteku ce» jev, če že ne integriranih ve- lotne serije? vezij. Te artikle bi že danes Značaj naše proizvodnje je uspešno plasirali tako na	gre v glavnem le
vzhodno kot na zahodno to- za tehnološke ¿spremembe in žišče Vsaka zakasnitev, uved- ae foiiko za konstrukcijske, be takšne proizvodnje pa Vse spremembe v proizvod!“ ima lahkoi hude ppsledlice ta- nji. delamo šele na podlagi ko za elektronsko industrijo rezuitatdv, Iki jih pokažejo ce-v ISKRI, kakor tudi za iz^iotne serije, vozire - sposobnosti naše to- 9 Kako vpliva pogostost varne.	teh sprememb ha proizvod«
© Kakšen vpliv na izbolj- nj0y Sanje procesa bo imelo uva- Pri vstaljenihpostopfkih in Janje; tehnološke speciaKžaci- serijah spremembe: niso zaje po skupinah ali posamez- ¿oljene in kažejo .na neko ne-nih izdelkih?	.	' rV'.;'' dovršenost postopka. Pov-
Vsa. naša proizvodnja je že zroča dodatna merjenja ih organizirana po tehnološki- zasledovanja, s tem pa tudi soecialnosti posameznih iz- nepotrebne izdatke, delkov. Tako imamo germa- 9 Kakšna je zasedba kani j eve diode organizirane v pacitet in kako jo ugotavljate?
Vse proizvodne linije delajo vedno z optimalno kapa« ciiteto, ki jo ugotovi priprava dela z uporabo sodobnih metod. Sama naročila pa nam diktirajo, 'koliko časa delamo pl posamezni liniji. Takšen način'organizacije proizvodnje zahteva precejšnjih naporov, je pa edino možen, Če hočemo, da poslujemo rentabilno.
da vanj, na katerih bodo prevladovale teme s področja avtomatizacije. Dva dni pred uradnim ¿začetkom Sejma pa je bila tudi V. - mednarodna konferenca novinarjev-ured-nikoV tehničnih listov, en o ' tehnološko enoto, ger-
Prenizek izvoz v avgustu
V preteklem mesecu smo izvozili izdelkov v vrednosti 406.737 dolarjev in izpolnili plan izvoza s 76 odstotki. Avgust je bil torej glede tega slab mesec v tem letu, čeprav vrednost izvoza ni bila majhna.
Primerjava izvozne realizacije v posameznih mesecih letošnjega leta nam daje ta-
kole sliko:	
Mesec	$ '
Januar	318.926
Februar	371.753
Marec	493.123
April	432.827
Maj	431.153
Junij	431.106
Julij	452.296
Avgust	406.737
Glede strukture izvoza po posameznih valutnih področjih je bila realizacija y avgustu zelo ugodna. Na konvertibilno področje držav smo izvozili po vrednosti 54
odstotkov, na vzhodno področje 30 odstotkov in na področje drugega kliringa 16 odstotkov. V izračunu je upoštevana tudi prodaja za tujai plačila sredstva na domačem tržišču.
Na izvozni listi je bilo skupno 25 držav, kar kaže, da je bil izvoz tudi razdrobljen. Vzlic temu smo večino izdelkov odposlali le v štiri držaive in. sicer Turčijo, ZDA, Češkoslovaško in Zahodno Nemčijo. To pot je bilo na listi tudi nekaj azijskih držav, ki se redkeje pojavijo kot naši kupci npr. Kambodža, Tajska, Indonezija in Pakistan.
Posamezne tovarne so takole realizirale izvozne obveznosti:
TOVARNE	•/«
ELEKTROMEHANIKA 101 ELEKTROMOTORJI	107
ELEMENTI	57
100
72
2.710
431
45
5
313
36
POLPREVODNIKI KONDENZATORJI AVTOELEKTRIKA INSTRUMENTI AVTOMATIKA ELEKTRONIKA USMERNIKI SPREJEMNIKI Plan je torej izpolnilo ali preseglo le šest tovarn, sedma — APARATI, Ljubljana pa je izvozila, čeprav ni imela v tem mesecu izvoznih obveznosti. Pet tovarn ni izpolnilo obveznosti, dve —■ TEN in MIKRON pa nista bili plansko zadolženi,
Glede na to, da smo letos izvozili za 3,377.926 dolarjev izdelkov, bo treba napeti vse sile, da do konca leta nadoknadimo zamujeno. Vsekakor SC bodo morale heka-tere- tovarne resneje lotiti problematike izvoza, saj niso povsod le objektivni vzroki izpadov.	•
Marjan Kralj
Obvestilo
, VIŠJA TEHNIŠKA VARNOSTNA ŠOLA : LJUBLJANA, Zalokarjeva 10 — tel. 311488
Višja tehniška varnostna šola v Ljubljani ima nalogo vzgajati in izobraževati tehniške strokovnjake za tehniko varnosti s širokega področja varstva pri delu.
Višja tehniška varnostna šola je pričela z vzgojo teh kadrov v šolskem letu 1960/1961, kot prva šola te vrste v državi, nakar so bile ustanovljene podobne šole tudi v drugih republikah. Izvršni svet SRS Je dal soglasje za izobraževanje tehničnih kadrov za varstvo pri delu na prvi stopnji visokošolskega študija v sestavu VKŠ.
šola vzgaja poklicne varnostne inženirje predvsem za praktično uvajanje in realizacijo dosežkov sodobne tehnike varnosti neposredno v tehnološke, proizvodne in delovne procese v delovnih organizacijah.
Novi temeljni zakon o varstvu pri delu nalaga delovnim organizacijam obveznost uvajanja zahtevnega in sodobnega sistema varstva pri delu. Šola za to usposablja in vzgaja poklicne varnostne inženirje, ki naj bi bili sposobni zlasti:
—	organizirati in izpeljati sodobni sistem varstva pri delu, prilagojen delovni organizaciji,
—	samostojno reševati naloge tehnike varnosti neposredno v proizvodnji in pri delu,
—■ sodelovati pri uvajanju tehnike varnosti že pri konstruiranju in projektiranju ter pri izdelavi objektov, priprav in naprav, ter drugih sredstev za delo.
Učni načrt in program zagotavlja slušateljem razširitev splošne in tehniške izobrazbe, ter jih seznanja s kompleksnimi, teoretskimi in praktičnimi problemi, metodami in tehnikami varstva pri delu.
Slušatelji ostanejo med šolanjem na delovnih mestih v delovni organizaciji, prihajajo pa po posebnem razporedu pouka v šolo povprečno 14 dni na mesec. Po predavanjih izdelujejo vaje, programe in naloge, ki so večinoma vezane na probleme v delovni organizaciji. Čeprav je za slušatelja ta način študija težji in traja dalj časa, pa ima organizacija ih kolektiv korist zlasti v tem, da slušatelj sproti prenaša pridobljeno znanje s področja tehnike varnosti v delovno organizacijo.
VPISNI POGOJI
Na šolo se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali šolanje na srednjih tehniških šolah ih so ■v delovnih organizacijah zaposleni na področju varstva pri delu ali neposredno pri organizaciji in vodstvu proizvodnje.
Na šolo se lahko vpišejo tudi kandidati; ki niso ¡končali srednje tehniških šol, če dokažejo, da so bili določeno dobo zaposleni pri uspešnem praktičnem delu na področju varstva pri delu in če poprej opravijo sprejemni izpit.
‘ Sprejemni izpit obsega snov srednje tehniških šol in se opravlja iz predmetov:
■	1. slovenski ali jug. jezik,
|	2. matematika,
4	3. fizika,
f. 4. kemija, f 5. tehniško risanje.
V kolikor imajo kandidati dokončane srednje netehniške šole druge stopnje opravljajo sprejemni izpit iz tehniškega risanja.
: PRIJAVA ZA VPIS
Delovne organizacije oziroma kandidati morajo predložiti tajništvu šole ob vpisu naslednje listine:
1.	priglasnico za vpis, ki naj vsebuje osebne podatke, navedbo dosedanje šolske izobrazbe, potek dosedanje zaposlitve in dela, naslov organizacije in naslov bivališča,
2.	izpolnjen vprašalni list šole,
3.	originalno spričevalo o zaključnem izpitu na srednji šoli oziroma spričevalo najvišjega uspešno opravljenega razreda šole, ki jo je kandidat nazadnje obiskoval,
4.	izpisek iz rojstne knjige,
5.	izjavo delovne ali druge organizacije, da je kandidat ža vpis zaposlen oziroma da bo zaposlen na področju za katero ustreza učni načrt in izjavo o obveznosti, da bo redno poravnavala stroške kandidatovega šolanja (na obrazcu šoto),
6.	dve osebni fotografiji velikosti 4 x '.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov

5.	ZASEDANJE DS
(2. 9. 1966)
© Dopolni se sklep rednega zasedanja DS tovarne z dne 19/8-1966 in se pravilno glasi:
V	zvezi s sklepom -ODS Upori Šentjernej je DS obravnaval pogodbo o medsebojnih razmerjih med Tovarno elementov za elektroniko' in menzo v Šentjerneju ter jo potrjuje, istočasno pa odobrava obratna sredstva za menzo v znesku 33.000 N din iz sklada skupne porabe.
© Delavski svet je po obravnavi predlogov disciplinske komisije- obrata Fe-riti ter pojasnila pravnega referenta o izključitvi tov. Prebeg. Marije iz delovne skupnosti Tovarne elementov za elektroniko s tajnim glasovanjem sklenil, da se imenovano izključi. Delovno razmerje v tovarni ji preneha z rokom vročitve dokončne odločbe o izključitvi.
© DS je obravnaval tudi predloge disciplinske komisije obrata Upori Šentjernej in s tajnim glasovanjem sklenil, da se zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti izključijo iz Tovarne elementov za elektroniko naslednji delavci iz obrata Upori: Franc Pirkovič, Milena Mencin, Ljudmila Kocjan.
© DS je obravnaval predlog proizvodnega plana Za leto 1967 z dopolnitvami UO tovarne in ga potrjuje s tem, da se popravi predlog proizvodnega plana za obrat Fe-riti po predlogu njihovega ODS od skupne vrednosti
10,145.000	N din na 9,198.000 N din.
V	zvezi s problematiko obratnih sredstev, ki so potrebna za izvršitev predloženega proizvodnega piana, je •DS po predlogu UO sprejel naslednje sklepe:
a)	Dosledno je treba izvajati sanacijski načrt v pogledu znižanja zalog in držati iste v okviru postavljenih normativov z disciplino v planiranju in nabavi reprodukcijskega materiala v skladu z dinamiko letnega in
mesečnih operativnih planov proizvodnje.
b)	Ker ima tovarna zaradi tega, ker so še vedno vezana njena prelita sredstva, izredne težave in tudi škodo, zahteva DS tovarne, da se ji ta sredstva vrnejo delno že v letošnjem letu, ostalo pa najkasneje do 31/3-1967, kar je pogoj za izvrševanje plana proizvodnje v letu 1967.
c)	S pravočasno akcijo je treba dobiti dodatne vire obratnih sredstev, ki so predvidena po aneksu III. rekonstrukcije.
d)	Za prihodnje leto je treba pri kupcih doseči krajše plačilne roke s posebno politiko eassa scontov in. pogodbenimi klavzulami o ustavitvi dobav, če plačila niso bila izplačana pravočasno.
V zvezi s sklepom ODS Keramični kondenzatorji DS tovarne ugotavlja, da je bil predlog proizvodnega plana za leto 1967 za obrat Ker. kondenzatorji, ki je sestavni del predloga plana proizvodnje tovarne, narejen po predlogu obrata. Obrat pa lahko-tudi preseže plan proizvodnje, če bo tržišče zahtevalo večje količine in ,če se bo pri tem držal postavljenega normativa zalog.
© DS je po obširni razpravi, po predlogu UD ZP Iskra ter po predlogu UO tovarne sprejel sklep, da se nadomestilo OD za bolniški stalež do 3 dni obračunava za vse enako v višini 80
b) DS se strinja s predlogom obrata Keramični kondenzatorji in soglaša s prenosom sortirnega avtomata »Klemt« na Tovarno kondenzatorjev Semič pod pogojem, da Tovarna kondenzatorjev prevzame tudi vse obveznosti glede odplačila inozemskega kredita.
© DS se tudi strinja, da od Tovarne kondenzatorjev Semič kot brezplačni prenos prevzame precizijski Ohm — meter in črpalko »Balzers«, v kolikor se s tem strinja tudi Tovarna kondenzatorjev.
Tovarna elementov s tem prevzame vse obveznosti glede anuitet za prenesena OŠ iz Tovarne kondenzatorjev Semič.
ROK VPISA
Redni vpisni rok traja do 30. julija, izredni pa do 30. septembra. Sprejemni izpiti bodo v drugi polovici meseca septembra, o čemer bodo vpisani kandidati pismeno obveščeni.
Pričetek rednega pouka bp v mesecu oktobru po posebnem časovnem načrtu pouka, ki ga prejmejo kandidati pred pričetkom šole.
INFORMACIJE
Vse podrobnejše informacije v zvezi s študijem na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani daje do konca meseca septembra tajništvo: Višje šole za organizacijo dela, Kranj, Prešernova št. II — telefon 22 420
od meseca oktobra dalje pa tajništvo: Višje tehniške Varnostne Stile/ Ljubljana, Zalokarjeva št. 10, telefon 311488.
6.	ZASEDANJE DS
(30. 8. 1966.)
© Vodstvo strokovnih služb naj z vodstvom Elektrome-hanike uredi glede plačila 27 milijonov. Medsebojni dogovor sc naj potrdi na DS združenega podjetja.
© Ponovno je potrebno pregledati v strokovnih službah vse najemnine za opremo in vso odvisno opremo oddati.
@ Ponovno je treba vsa področja opozoriti na potrebo po najveeji štednji.
-% Vsa področja morajo predvideti stroške po skupinah do konca leta, pri čemer naj upoštevajo, da smejo:biti funkcionalni stroški . za vsako posamezno področje največ 99 °/o od skupno planiranih stroškov.
Vsem področjem priporočamo, da sama evidenčno vodijo porabo svojih sredstev. Ocena stroškov po področjih mora biti gotova do 23. septembra in dostavljena finanč-no-računovodškemu področju.
® DS naroča direktorju Orodjarne, da obrazloži realizacijo stroškov Orodjarne za prvih osem mesecev letošnjega leta. Realizacijo »Orodjarne« se spremlja prav tako kot stroške ostalih področij strokovnih služb.
@ DS se strinja s polletnim obračunom strokovnih služb za leto 1966 in ga potrjuje.
© DS je sprejel sklep, da se za mesec avgust 1966 izplačajo 100 % osebni dohodki.'
© DS strokovnih služb je sprejel sklep, da se nadomestilo za prve tri dni bolniškega dopusta izplača po naslednjih osnovah:
a)	za poklicne bolezni in nezgode pri delu 100 % nadomestilo in
b)	za ostale bolezni, nezgode izven organizacije, razne preglede, spremstvo in nego bolnikov pa 80% nadomestilo.
Višina nadomestila se izračuna na osnovi povprečnega osebnega dohodka v preteklem letu.
© DS se strinja s predlogom, da se tudi v strokovnih službah organizira proslava ob priliki 20-Ietnice obstoja tovarne ISKRA v Kranju in da se delavce, ki praznujejo 20 let dela v ISKRI, nagradi z urami. Za izvedbo proslave je zadolžen sindikalni odbor.
© DS se strinja s predlogom sekretariata, da se popravi 31. člen pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih in se mora zadnji odstavek tega člena glasiti takole:
»O odsotnosti z dela do 5 dni odloča vodja delovne enote, oziroma direktor področja tako, da naknadno poroča o , odobritvi delavskemu svetu strokovnih služb.« ,
Slavje v ISKRI
(Nadaljevanje s 4. strani) vitev proizvodnih obratov sedaj to omogoča.
MehimJ da nismo' neskrpm-ni, če danes; z. velikim, vado-voljštvom praznujemo naš jubilej.. Toda .konec drugega desetletja ni bil maš cilj naš cilj'je' prihodnost. Pred nami so nove; naloge; morda težje odi. dosedanjih. jToda imamo zrel in sposoben- de--lovni . kolektiv, imamo voljo ih ambicije, iman}0 pridne roke in sredstva, torej imamo vse, da lahko.- odločno usmerimo svoj korak v tret- ' je desetletje.
Dovolite mi, da se pb našem jubileju v imenu samoupravnih organov iskreno zahvalim vsem članom delov-nega kolektiva, vsem sodelavcem in upravnim organom za njihov prispevek h graditvi in razvoju naše tovarne v minulih dvajsetih letih.«
Govor je zaključil z besedami: »Ob - priliki 20-letnice obstoja Iskre, mi je v prijetno in častno dolžnost, da v imenu delavskega sveta oz. kolektiva izročim skromna spominska darila 117 članom — jubilantom, ki so že 20 let zaposleni v »Iskri«.«
Navzoči so toplo pozdravljali slavljence; ki so iz rok predsednika DS prejemali lepe spominske ročne ure z vgraviranima letnicama 1946 —1966. Le-ti so se čutili ponosni, da so s svojim dolgotrajnim in vestnim delom dtokaj pripomogli k razcvitu Iskre.
Po podeljenih nagradah je stopil na oder predsednik Skupščine občine Kranj tov. Martin Košir in med drugim povedal:
»Vaš delovni kolektiv praznuje letos 20-letnico obstoja in hkrati tudi 30-letnico velike tekstilne. stavko. Sedanji kolektiv tovarne »Iskra« je od tekstilne stavke, do danes prehodil izredno težavno pot. Napori, ki jih je vaš kolektiv vlagal za hitrejši napredek ter ekonomski uspeh, niso bili zaman. Re-
zultati vašega dela so • se odrazili po vsej Sloveni ji,-Saj r je iz' vašega kolektiva zraslo mnogo novih kolektivov, i s katerimi vas v proizvodnem programu in nar: daljnji c perspektivi . vežejo skupni interesi,	m	.
; »Iskra«;, oz. »Elektromeha-nika«,. kot eden izmed največjih kolektivov kranjske občine, je bila tudi - od občinske skupščine vedno deležna ugodnosti in vsestranske moralne in materialne-.¿pomoči. Zavedamo se dejstva, da, je tudi .iskriški. 'kolektiv imel; polno razumevanje za komunalne potrebe in je znal najti in ceniti potrebo, za reševanje skupnih problemov.
V imenu Skupščine občine Kran j, želim vašemu' kolektivu rob tako lepem: jubileju oljijo uspehov v nadaljnjem dolu in razvoju, hkrati, pa sporočam, da je predsednik Tlijo odlikoval 16 članov vašega kolektiva. ■ Odlikovanja so-prejeli: Franc Orel (red
zasluge za narod s srebrnim vencem), Valentina Kočar-Rozman in Stanislav Pavlič (medalja zasluge za narod), za zasluge in'dosežene uspehe na področju gospodarskega/ kulturnega in družbenega- napredka domovine;. Janez-Gorjanc,	Branko ; Komac,-
Matko 'Miklavčič, Dušan' Ren-:čelj : (red dela s srebrnim vencem): za - zasluge in dosežene | uspeh : y . socialistični izgradnji - - domovine;- - Jože Perdan, 'Frančiška Podgoršek, Stanislav Pokom; Ada Pušar, Franc Šparovec, Alojz Tomazin,	Rafael	Tratnik,
Francka Troha-Križaj (medalja dela) za prizadevnost, in .dosežene uspehe pri delu« ,
Predsednik .občinske skupščine jej.odlikovancem razdelil odlikovan ia . in iskreno, čestital, kolektiv pa jih je nagradil s toplim, .aplavzom. -. Takoj ,za tem’ je predsednik mladine tov.' Henrik Peterneli prebral naslednjo brzciavko: '
PREDSEDNIKU REPUBLIKE JOSIPU BROZU — TITU
Danes', 10. septeinbra — praznuje, naš delovni kolektiv 30-letnico velike, tekstilne stavke, v Sloveniji in 20-letnico obstoja tovarne.
Razvojna pot naše-tovarne v dveh minulih deset-, let jih temelji na revolucionarnem boju delavskega razreda,' ki je z veliko, tekstilno, stavko leta 1936 in nato v ljudski revoluciji' izpričal polno- delavsko solidarnost in pripravljenost. izboriti ..si svoje pravice. olj it
Naš delovni kolektiv sp ob doseženih uspehih v dvajsetih letih zaveda, da stoje pred njim še težavne in zahtevne naloge, ki bodo morda-težje od dosedanjih. Toda odločno, je pripravljen- v svoji razvojni poti v celoti uveljaviti načela VIII. kongresa ZKJ in JV plenuma CK ZKJ.
Ob tej priliki Vam želimo še veliko uspehov v usmerjanju razvoja naše -celotne socialistične skupnosti.
Delovni kolektiv tovarne elektrotehničnih in finomehamčnih izdelkov Združenega podjetja ISKRA — Kranj.
Tako se je v tovariškem do Uršič; enostavno in funkci-vzdušju končala proslava, ki onalno opremljeni oder pa je so jo c-bogatili s kulturnim dal močan poudarek slavju pragramom mladinski pevski nasploh, zbor kranjske gimnazije in
recitatorja Miča Fajon in Via-	ABC
V »Kelektreirehairflki« je še 31 oseb, ki so sodelovali v veliki tekstilni stavki, v bivši »Jugo-češki« pred'30 leti. Predsednik sindikata je vsem udeležencem stavke izročil na proslavi lepa knjižna darila
Med 'slavljenci — veterani, k: so že 20 let v ISKRI, je bila nagrajena tudi Marica Domitrovič (v sredini) marljiva tajnica v našem uredništvu
Pravilo: . »Predvsem previdnost!« velja vsekakor najbolj za stiskalnice '	.
Pisma bralcev
POSLOVANJE V	ČESTITKA
»ELEKTROMEHANIKI«	K 20-LETNICI
. ... . -	-	v. K - 20-letnici »Iskra«' iskre-
Na »Pisma bralcev« v štcv. t	vsemm.ko&ktivu,
33 (zadnja'stran) smo .'dobili/,Sklati.1"??... žaHry.aljhjem.:;; za dopis.od tov. Franda Knžai^r i^ho.p^ei^mahje^čaŠopisa.
; Voj^k -Duša.n -iivž.; Osolpik
v katerem predlaga osnovanje komisije,1 ki naj-, razišče sporni problem. Pismo smo odstopili organom samo- ■ upravljanja v »Eiektr6meha-niki« v nadaljno pristojno reševanj e,' — j S teni, to polemiko zalUjučujembie ¡jr u
Uredniški odbor''
POZDRAV
OD VOJAKOV
Tov. urednik!
Hvala za redno pošiljanje časopisa »Iskra«, ki - mi je' všeč in edina vez s podjetjem. Hkrati, ko javljam spremembo naslova, iskreno .pozdravljam kolektiv »Upori« v Šentjerneju, in mu' želim' čim več delovnih uspehov.
Franci Zupan
V. P. 1139/1 Gradskovo kot Zaječara — Srbija
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Mostar, ._____........ . -
Hvala : za čestitke, oz. lepo razglednico. ■ Želimo .. Vam dobro počutje pri vojakih in seveda'—'kmalu,na svidenje!
ZAHVALA Ob.smrti mo je. hčerk e l TATJANE ZWÖLF
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v montaži stikat za izražena sožajja, poklonjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti.
Martina Potrebuješ
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teldko munikacije elektroniko in avtomatiko— Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni'-urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko— Tisk ih klišeji: * »CP Gorenjski tisk« Kranj