fJožef Marn. (Podoba iz lista ,,Dom in Svef.) »Učiteljski Tovariš" je svoji zadnji številki, da je dne 27. prosinca t. 1. izgubil svojega najprid- nejšega, najvztrajnejšega in najodličnejšega sotrudnika! Umrl je po večmeseeneni bolehanji c. kr. gimnazijalni prolesor v p., častni kanonik, konzistorijahii svetnik, velezaslužni predsednik ,,Sloven»ke Matice", z viteškim križem Franc - Jožefovega reda odlikovani slovenski pisatelj Jožef Marn, bralcem našega lista od njfgovega pričetka do letos priljubljcni spisovatelj naznanil že v ,,Jezičnika", ki je celih trideset let izhajal v našem listu ter našim učiteljem korenito opisal 552 slovenskih pisateljev od XVI. veka do naše dobe. Zadnji ]>isatelj, katerega je opisal kanonik Marn v ,,Učitcljskomu Tovarišu" bil je ,,Jezičnikov" spisovatelj sain, in kdor berc ta sanioživotopis, mora reči, da si zaslužnejši niož nikoli ni postavil skrom n ej šega spomenika, nego ga je postavil kanonik Marn svojenni tridesetletnernu književnerau dolovanju! zaniniivegaV kratkih lapidarnih stavkib našteva lako rekoč samo naslove svojim spisom, priobčenim v cerkvenih, političnih in šolskih listih, a popolnoma molči, koliko napornega dela in preiskovanja tiči za temi ponižnimi naslovi. In še ta skromni životopis je hotel blagi pokojnik nekako opravieiti proti uredniku našega listu, kateremu je o Božiči poslal nastopni listič: ,,Cestiti gospod Urednik! Bolezen, ktera noče še me popustiti, zdelala me je tako, da moram sodelovanje pri ,,UčiteljskemTovariši'' ustaviti. SXXXletnikom sklenem ,,Jezičnika". Zadnji pisatelj bode moral pač v ,,Tovariša" še le 1. jan. 1893. Da sem opisal sam sebe, temu se boste čudili! Ali nektere napačne kritike in zlasti dr. Gl. v svoji slovstveni zgodovini, ki jo je poslal ,,Matici", daje mi povod k temu. Pripisuje mi reci, ki niso moje, nektere celo napak tolmači etc. Založništvo je doslej pošiljalo dva ,,Tovariša" v dar dvema gimnazijskima učencema. Ker sem spregel v šoli in niniam zveze več z gimnazijo, naj ludi to pošiljanje k meni preneha z novim letom 1893. ¦Morebiti bi bilo bolje dajati ,,Tovariša" ktererau pripravniku zastonj, da se tako pridobi za dobro stvar. Naročnino za svoj excmplar pošljem do časa. Vesele praznike in sreono novo leto želim Vam Vaš Jos. Marn". Glasneje nego ta s svojo roko pisani životopis pa o vrlera moži govore njegova monumentalna dela. Nihce pred njim nam ni tako jasno razbistril najtemnejših časov naše književne zgodovine kakor Marn; nihče pred njini ni nagromadil toliko uče- nega gradiva za sestavo celotne in pragmatične povestnice našega slovstvenega delovanja in duševnega razvijanja kakor on. In da nam Marn ni ostavil nobene druge knjige nego trideset letnikov svojega ,,Jezičnika" — uže to delo je vredno večne hvaležnosti slovenskega naroda! Toda kako raznovrstno, kako mnogostransko je bilo poleg težavnih šolskih poslov zlasti prejšnja leta njegovo delovanje, o tem govore mnogi tečaji ,,Zgodnje Danice" in ,,Slovenca", v katerih je zlasti rad priobčeval šolsko-političae razprave ali pa književne listke. Zadnja leta pa je predsednik ,,Slovenske Matice" modro in s čudovito lepim taktom vodil ta prvi naš književni zavod, zbiral okoli sebe delavne može razndvrstnega političnega prepričanja ter jih vabilnazložno slovstveno delovanje, tako da itnanio lepi razcvit ,,Slovenske Matice" v prvi vrsti pripisovati njeniu, ki se je previdno ogibal vsega, kar n a s razdvaja, t e r v e d n o i s k a 1 i n poudarjal to, kar nas veže injed i n i! Marn je z vsem svojim delovanjem pokazal, da je bil resničen prijatelj slovenskega učiteljstva in iskren podpornik slovenskega šolstva in zlasti naš list njemu ne more dati lepše hvale, nego je ta, katero je prejšnji zaslužni urednik direktor Andrej Praprotnik rekel o vrlein moži: ,,Brez ,,Jez ičnika" bi ne bilo ,,Tovariša''! Tem besedam se od vsega srca pridružujerao tudi mi ter prosimo slovensko učiteljstvo, da blagemu pokojniku ohrani hvaležen in časten spomin. Risarški pouk na obrtno - nadaljevalnih šolah. III. Opazkc iz lastnc skušnjc.*) tega, da si učenci izbero svojim zmožno- Dobro napredovanje obrtnih in roko-stim primerno obrt, kajti napačno je, ako delskih učencev je posebno zavisno odpostanejo ljudski učenci, ki nimajo nikake j^alje7anje člankov priobčenih v Učit. Tovarišu^možnosti za risanje, - mizarji in ključa- 1. 1891. št. 21. in 22. ničarji, risarji pa — peki in mesarji. V tem oziru lahko največ vplivajo ljudski učitelji na svoje nčence z dobrim svetom, kedar ti zapuščajo ljudsko šolo ter hočejo postati rokodelci. Važna je pa tudi razdelitev učencev v obrtno-nadaljevalni šoli, ker peki in mesarji ne potrebujejo risanja, tembolj pa mizarji in ključaničarji. Za prve je važno le računstvo in spisje, za druge pa tudi risanje, posebno strokovno. Na to se je torej ozirati pri razdelitvi učencev v oddelke in razrede. LJčence treba je pa razdeliti z ozirom na njih sposobnost in obrt tudi pri risanji v posebne oddelke in sicer zidarje, tesarje, mizarje, kovače, ključaničarje in še druge stavbinske obrtnike skupaj, ker ti potrebujejo bolj konstruktivno risanje; krojače in čevljarje pa zopet skupaj, kajti za te je važneje prostoročno risanje. Vsled tega se pogostoraa primeri, da učenec z ozirom na svojo sposobnost in obrt obiskuje risanje v pripravljalnem tečaji, računstvo in spisje pa v 1. razredu ali pa tudi narobe. Pazi naj se tudi na to, da se nesposobni učenci nikdar ne spuščajo v višji oddelek. Navadno naj se vsi učenci sprejmo v pripravljalni tečaj in le tisti rokodelski dečki, ki so vec kot petrazredne ljudske sole dovršili z dobrira vspehom, smejo vstopiti v višji razred, ker učni smoter obrtno-nadaljevalnih šol je jako obširen. Dober uspeh je pa pri rednem šolskem obiskovanji še posebno odvisen od dobre discipline in racijonelne metode. Učencem naj se tedaj v začetku šolskega leta razlože slovesno v pričo šolskegosposke in učiteljstvanalašč za nje sestavljena ustrahovalna pravila, po katerih se jim je ravnati. Pri navadni razuzdanosti rokodelskih učencev treba je strogo postopati in ako navadne šolske kazni ne pomagajo, poteni mora za posebno velike prestopke šolsko vodstvo na poraoč poklicati politično oblast, da hudobneže kaznuje po § 11. cesarskega patenta z 1. 1854. Učni napredek je pa tudi jako odvisen od dobre, lahko uraljive metode, kajti učenci so navadno, posebno na deželi, slabo pripravljeni ter se večinoma donia nič ne uce. Mnogo se mora torej učitelj truditi, da vsaj v šoli dečkom nekaj naukov v glavo vbije. Pri merstvenera pouku je najbolje, da učitelj učencem vsako uro na tablo zapiše že razložena geometriška pravila, po katerih učenci izdelujejo razne naloge, ker le malokdo se jih zaporani na pamet. Za te učence velja posebno latinski izrek: ,,Repetitio est mater studiorum", — brez tega je malo vspeha. Pa tudi pri risanji je treba najjednostavnejše metode. — Zaradi pomanjkanja časa in ker iraajo ti učenci navadno slabo šolsko podlago, naj se razlagajo iz konstruktivnega risanja le najpotrebnejše konstrukcije. Slabejši učenci naj tudi rišejo le očrte (Aufrisse) stavbnih in strojskih predmetov; da si učenci pri risanji pridobe tehniško izurjenost, morajo tudi pogostoma risati po vzornih predlogah, kajti le na ta način se priuče pravilnega risanja po modelih. Risarski pouk bodi vsikdar praktičen ter vedno v zvezi z učenčevo obrtjo. Učenec, ki dovrši obrtno-nadaljevalno šolomora znati napraviti od sleharnega predmeta popolni črtež (očrt, načrt in pročrt (profil ter perspektivno podobo). L. 1891. je ,,Učit. Tovariš" v 21. štev. navedel najvažneje in najprimerneje risarske zbirke. V sledečera pa podanio učitelju praktično razdelitev posamnih listov po obrtih in sicer: 1.) Iz Heskega navoda ,,Anleitung zum Zeichnen einfacher Objecte des Bau- und Maschinenfachs" moremo rabiti u) za zidarje: List 1, 5, 9, 10, 11, 12, 16, 17, 18, 19, 22, 23, 24 29, 30 in 34. b) za tesarje: List 4, 11, 12, 25, 26, 27 in 30. c) za raizarje: List 28. il) za kovače: List 2, 3, 8, 13, 14, 20, 21, 32, 33, 34, 35 in 36. e) za ključaničarje: List 3, 6, 7, 31 in 33. 4* f) za kleparje: List 26.' g) za kolarje: List 8, 13 in 14. 2.) Iz zbirke ,,Rie\vel & Schmidt, Bautechnische Vorlageblatter fiir Maurer, Ziramerleute, Bautischler etc." rabimo a) za zidarje: List 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 12, 13,. 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 in 44. b) aa tesarje: List 2, 4, 5, 6, 9, 15, 16, 19, 20, 21, 40, 43, 44 in 45. c) za mizarje: List 5, 10, 11, 18, 19, 20, 22, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35 in 46, d) za ključaničarje: List 34 in 35. Pri vsakoletnih predpisanih risarskih izložbah naj se razstavijo tudi vse risarske zbirke, ker so jako poučljive za obrtnike. Izvršene risbe pa naj učitelj učencem razdeli še le potein, ko so popolnoma dovršili šolo. Končno naj še omenirao, da mora sleharna obrtno - nadaljevalna šola biti naročena na list ,,Centralblatt fiir das gewerbliche Unterrichtswesen", katerega izdaja A. Holder na Dunaji. Ta list prinaša važn« uradne naredbe in razne novice zadevajoče obrtni pouk. — z -