Št. 17 (2227) • Leto XLIII • Novo mesto, • četrtek, 23. aprila 1992 • Cena: 50 SLT • YU ISSN 0416-2242 NOVOTEHNA - V SODELOVANJU Z ////g BLACK&DECKER OD 30. marca DO 30. aprila V vseh prodajalnah Novotehne v® CQ O o O a DOLENJSKI LIST dolenjski LIST bC Ul V- oc Ul >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST V SOBOTO V ADLEŠIČIH ADLEŠIČI — V soboto, 25. aprila, bodo novinarji Kmečkega glasa in krajani Adlešičev pripravili prireditev Pri vas na sončni strani. Gost bo minister za planiranje Igor Umek, ki bo odgovarjal na vprašanja krajanov v zvezi z razvojem demografsko ogroženih območij in življenjem ob meji. Na prireditvi v kulturnem domu v Adlešičih, ki se bo začela ob 20. uri, pa ne bo manjkalo niti zabave niti smeha. Zanj bodo poskrbeli člani humoristične skupine Modra kronika, sodelovali pa bodo še etnografski pevski zbor, folklorna skupina prosvetnega društva in bratovščina mladih tamburašev. Prireditev v Adlešičih je povezana z zaključkom nagradne akcije Kmečkega glasa, ki bo 40 svojih naročnikov popeljal z avtobusom presenečenja v Belo krajino in ob tej priložnosti obudil izvirno belokranjsko juijevanje, ki ga bodo pripravili domačini. Domiselni načrti za oživljanje Kaj pomeni »racionalno sprejemanje« nuklearke in odpadkov v študiji o razvoju demografsko ogroženih območij? — Tri poti do napredovanja_ KRŠKO — Ker predstavnik ljubljanskega Inštitutauta za regionalno ekonomiko ni znal na predzadnjem zasedanju krške občinske skupščine odgovoriti, kaj pomeni »racionalno sprejemanje nuklearne elektrarne in radioaktivnih odpadkov pri Krškem«, je moral pristati na to, da so navedeni izraz črtali iz razvojnega programa demografsko ogroženih območij občine Krško. 500-LETNICA patenta IN SEJEM SUHE ROBE RIBNICA — Tako kot že vrsto let zapored bo sejem suhe robe v Ribnici tudi letos prvo nedeljo v septembru, raz-hka pa bo v tem, da bodo že v tednu pred sejmom potekale številne kulturne tn druge prireditve. Razlog za to je v od-jočitvi ribniškega izvršnega sveta, da bodo sejem združili s počastitvijo spomina na 500-letnico patenta za trgovanje s suho robo, živino in še nekaterimi predmeti, ki sta ga dobili Ribnica in Kočevje 23. oktobra 1492. VENCELJ V SEVNIŠKI OBČINI SEVNICA — V petek, 24. aprila, pride na obisk sevniške občine republiški minister za šolstvo in šport dr. Peter Vencelj. Najprej si bo ogledal šolo v Šentjanžu in se pogovarjal o tamkajšnji naložbi, zatem pa bo obiskal sevniško osnovno šolo. Nato se bo pogovarjal z ravnatelji o načrtovani izgradnji telovadnice, napeljavi plinovoda v osnovno in srednjo tekstilno šoli ter v vrtec. »Racionalno sprejemanje« nuklearke in odpadkov je v besedilu omenjenega načrta najprej zbodlo delegata Silva Mavsarja, za katerim so pojasnilo zahtevali še drugi. Skupščina se ni strinjala, daje za prosperiteto demografsko ogroženih območij občine Krško potrebno tako »sprejemanje«, čeprav gaje Inštitut navedel med cilji, katere je potrebno uresničiti, da bi omenjeni predeli znova zaživeli. Daje hotel nekdo nekaj podtakniti domačinom, so delegati namigovali še v enem delu razprave o tem razvojnem programu. Ugotovili so namreč, daje načrtovalec predvidel v enem od območij občine zelo blizu skupaj razvoj turizma in odlagališče odpadkov, in so tej zamisli tudi uspešno nasprotovali. Razvojni program za demografsko ogrožena območja, ki ga je poprav- ljenega sprejela skupščina, sicer nalaga občinski oblasti, daje »vsa naselja, naj bodo še tako odročna, potrebno ohraniti živa«. Zato »občinske službe ne smejo ovirati občanov, ki želijo na demografsko ogroženih območjih izvajati nadomestno gradnjo«. Izdelovalca načrtaje v to vodilo prepričanje, da ljudje v teh območjih gradijo po tehtnem premisleku in zato, da bi preprečili odseljevanje. »Kakršnokoli zagovaijanje zaščite kmetijskih zemljišč je v teh primerih nesmiselno.« Denar, ki bo na voljo za razvoj demografsko ogroženih območij, bo po oceni Inštituta moral odpreti napredku troje vrat. Zato naj bi polovico vseh zbranih sredstev v občini vložili v t. i. infrastrukturo, preostala pa • Sestavljalec razvojnega programa je objavil, daje »s področja drobnega gospodarstva že evidentiran program proizvodnje lovskih nabojev«. Naboje naj bi delali na Raki. Podjetje, nastalo v sodelovanju z Italijani, bi zaposlilo okrog 20 ljudi. naj bi v enakih deležih porabili za naložbe v znanje in za sovlaganja v nove podjetniške programe. L. M. PRVI BEGUNCI IZ BiH KOČEVJE — V občinskem odboru Rdečega križa Kočevje je še vedno prijavljenih 12 beguncev iz Hrvaške. Med njimi je mamica z dvema otrokoma, ki je po narodnosti Slovenka in ji bodo pomagali urediti vse potrebno, da bo lahko ostala v Sloveniji. Sredi preteklega tedna se je prijavila tudi prva begunska družina iz Bosne in Hercegovine, ki pa je bila v Kočevju že ves mesec. V kočevskem odboru Rdečega križa menijo, daje takšnih družin, ki so se zatekle k svojcem v Kočevje in še niso zaprosile za status beguncev, po vsej verjetnosti še več. Poleg skrbi za begunce pa v občinskem odboru Rdečega križa Kočevje posebno pozornost posvečajo socialno ogroženim družinam in Romom, ki jih je v Kočevju kar precej. Socialno najbolj ogroženim so minuli teden razdelili 30 paketov Rdečega križa Slovenije. Pred praznikom upora Z razglasitvijo 27. aprila za praznik upora proti okupatorju je Slovenija ostala v vrsti evropskih držav protifašistične koalicije, ki s praznikom počastijo spomin na upor proti uničevanju celih narodov. Žal je to tudi edino dejstvo, ki smo mu danes na tem področju pri nas priča. Očitno je, da nekateri ne morejo preboleti, da je to sprva pomenilo konec nekega obdobja, ne pa začetek enačenja upora proti okupatorju s sodelovanjem slovenskih kvis-linških enot z okupatorjem. Čeprav je bil lahko upor proti drugi ideologiji upravičen, tega upora namreč ni mogoče po vezati s tistimi, ki so si zastavili za cilj uničenje slovenskega naroda. Ni prav, da danes po generaciji, ki se je z orožjem v roki borila za slovensko drža vo, zlivamo gnojnico. Večina teh ljudi je bila med najbolj razočaranimi po vojni, ko je videla, da Slovenija ni dobila samostojnosti Sedaj pa se jih mnogokrat želi prikazati slabše od okupatorjevih sodelavcev. Z uničevanjem spomenikov, spreminjanjem imen ulic in ustanov ni mogoče spreminjati zgodovine. Ta dejanja kažejo na kulturo tistih, ki to počno. Borci narodnoosvobodilne vojne ne zaslužijo poniževanja in zaničevanja, saj jih preko 95% ni imelo ničesar s komunistično partijo, s katero želijo nekateri na račun borcev surovo obra- čunavati Naj obračuna, kdor želi, s partijo za vse, kar je storila narobe, vendar naj ob tem pusti na miru borce za svobodo in ohranitev slovenskega naroda, kajti njihovo dejanje je bilo zgodovinsko in veliko, ne glede na ves splet okoliščin. Slovenska država ne bi imela Slovenskega primorja brez partizanskega boja in vprašanje je, kaj bi bilo, če bi se bili vsi zatekli pod okrilje okupatorja. Verjetno danes o tem ne bi bilo možnosti pisat. Država in oblast sta vredna toliko, kot se sami spoštujeta. Izmikanje počastitvi sprejetih državnih praznikov dokazuje željo po stalnem vračanju v preteklost in delitvi ljudi samo zato, ker sedanjosti ne znajo obvladovati Petinštirideset let svobode je hude preizkušnje vojne zabrisalo in povojne generacije ne želijo nobene delitve zaradi nečesa, kar se je v zgodovini zgodilo. Naj to ocenjujejo zgodovinarji mi pa pokažimo sposobnost usmerjanja v napredek, v bodočnost v skupnosti evropskih držav! Zato je prav, da z dostojno proslavo 27. aprila pokažemo, da smo evropski narod, ki ceni upor za lastno ohranitev in razvoj. Stranke pa naj dokažejo, da znajo v interesu dejanskega nacionalnega interesa kdaj pa kdaj tudi odstopiti od gole sle po oblasti za vsako ceno in za »narodov blagore! BORIS DULAR OBUJENI SPOMINI — Starejšim Metličanom so prišle na oči solze ob 45 in več let starih spominih na velikonočne ponedeljke, ko so zaplesaali metliško obredje. Mlajši pa so spoznali, da bi bilo prav, ko bi z metliškim kolom, mustom, rešetci, petelinjim bojem in tumom znova na vuzemske ponedeljke odpirali plesno sezono. Več na zadnji strani (Foto: M. B. —I.) SREČANJE NA SMUKU SEMIČ — Lovska družina Smuk Semič bo pripravila v petek, 1. maja, ob 10. uri prvomajsko srečanje na Smuku. Ob 10,30 bo v smuški cerkvi maša, po maši pa bo nastopila semiška folklorna skupina s semiško ohcetjo. Prireditelji obljubljajo, da bo za jedačo, pijačo in zabavo, dobro poskrbljeno. Socialistična stranka — območni odbor Novo mesto, čestita vsem bralcem ob 21. aprilu — dnevu upora proti okupatorju in 1. maju—prazniku dela, ter vabi na proslavo 1. maja na Javorovici Spomladansko čiščenje kaže, da se ekološka zavest krepi V tednu dni novomeška Komunala odpeljala 37 ton kosovnih odpadkov — Na vrsti črna odlagališča ////////////////////////////////////////////^^^ Danes v Dolenjskem listu na 4. strani: • V smeteh končno ni več I na 5. strani: • Revščina ni nikakršna pre na 6. strani: • Pretežni izvozniki spet tepeni na 7. strani: • »Griču« so verjetno šteti dnevi na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega tista komentirajo na 9. strani: • V Krškem je bilo čemu prisluhni' na 11. strani: • Krkin mavrični bojevnik na 12. strani: • Kočevarji — kako in kaj ! ! 'S//////////////////////////////////////////////^^^ 1 VELIKONOČNI KONCERT je priredil pihalni orkester iz prijateljskega nemškega mesta Langenhagna v sredo, 15. opri la, zvečer v novomeški frančiškanski cerkvi. Orkester, ki sicer šteje 64 glasbenikov, je v Novem mestu nastopil v zmanjšani sestavi s 24 godbeniki in pod vodstvom uglednega dirigenta Ernsta Mullerja izvajal skladbe znanih skladateljev od Bacha in Brucknerja do Haydna in Beethovna. Na posnetku: s koncerta v frančiškanski cerkvi. (Foto: J. Pavlin) NOVO MESTO — V okviru svoje redne dejavnosti novomeška Komunala dvakrat na leto, spomladi in jeseni, organizira odvoz kosovnih odpadkov. Letošnja spomladanska akcija je trajala od 13. do 18 aprila. Kako potrebna in koristna je bila, pove podatek, da je Komunala tokrat na 45 posebnih vožnjah odpeljala kar 37 ton kosovnih od- DRAŽJE KOMUNALNE STORITVE IN VRTEC RIBNICA — Ribniški izvršni svet je na svoji zadnji seji sprejel predlog povišanja cen komunalnih storitev, določil pa je tudi novo ekonomsko ceno za vrtec in jasli. Odvoz smeti, voda in ogrevanje bodo v povprečju dražje za 9,2-odst., od 1. aprila dalje pa je za 13,3 odst. večji tudi prispevek za vrtec za tiste starše, ki ne plačujejo polne cene, in za 21 odst. za tiste, ki plačujejo polno ceno za vrtec. Nova ekonomska cena za vrtec je 6.345 tolarjev in za jasli 8.680 tolarjev, naj višji prispevek staršev pa je 3.490 za vrtec in 4.513 tolarjev za jasli. PRAZNIČNI KONCERT METLIKA — Tukajšnja Ljudska knjižnica pripravlja v počastitev 27. aprila - dneva upora proti okupatorju in praznika dela v soboto, 25. aprila, ob 20. uri v kulturnem domu v Metliki praznični koncert. Nastopili bodo dekliški pevski zbor iz Metlike pod vodstvom Janje Jakša in duet Vladimir Horvat z violino ter ustno harmoniko in harfistka Ruda Ravnik-Kosi. Igrala bosta prikupne skladbe velikih mojstrov. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni! SiSMS Z izjemo današnjega dne, ko bo še spremenljivo oblačno, se bo vreme v drugi polovici tedna izboljšalo. Bo sončno in toplejše. padkov. Največje bilo nerabnih aparatov bele tehnike in starega železa, med tem tudi avtomobilske karoserije. Če ne bi bilo takih akcij, bi velika večina teh odpadkov končala v gozdovih, ob in v potokih ter na številnih črnih odlagališčih. Odpadke so najprej vozili na deponijo pri Leskovcu, kjer sojih prebrali. Na Komunali opozarjajo, da je morda kje kaj odpadkov ostalo ali sojih ljudje pripravili po koncu akcije. V takih primerih naj to sporočijo, da jih komunalci odpeljejo. Nasploh v Komunali zaradi velikega odziva razmišljajo, če ne bi že spomladi pripravili še ene take akcije. Tudi ta akcija je opozorila, kako potreben je reden odvoz odpadkov iz cele občine. Poleg tega se bo Komunala lotila sanacije črnih odlagališč, a samo tam, kjer je organiziran redni odvoz odpadkov, saj bi sicer bilo to le enkratno zastonjsko čiščenje človeške nemarnosti. A. B. V GRAJSKEM PARKU — Takole podobo človeške nemarnosti in zanikr-nosti je prejšnji četrtek kazal park pri starodavnem gradu Graben v Novem mestu. Pa samo do najbližjega smetnjaka bi bilo treba zvleči to odpadno pločevino, o čemer so bili stanovalci celo obveščeni1 (Foto: A. B.) SPET AVTOMOBILSKI SALON LJUBLJANA — Po desetih letih bo v času od 24. do 29. aprila v Ljubljani spet nekdanja avtomobilistična prireditev — tokrat že 16. slovenski avtomobilski salon. Na njem se bodo predstavili: oba slovenska izdelovalca avtomobilov ter vse svetovne avtomobilske tovarne. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOČEC BIENNIAL OF SLOVENE GRAPHIC ARTS OTOČEC SKUPŠČINA OBČINE 68000 NOVO MESTO, LJUBLJANSKA C 2 2«. 5. - 15. 9. 1992 Častna gosta bienala Honourary Guests of Biennial J()HNNY FRIEDLAENDER Pariz JASPER JOHNS New York Gosti bienala Biennial Guests HRVAŠKA GRAHKA CROATIAN GRAPHIC ART Dolenjski muzej - Galerija Novo mesto Študijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Hotel Grad Otočec Dogovor med obmejnima občinama MJožifJJ|i^ie Vodstvi metliške in ozeliske občine o obmejnem pasu, turističnih conah in pre- . hodih — Zahteva za odprtje carinske izpostave za blagovni promet v Metliki 0uSK0dnil16 METLIKA — Pretekli teden sta se sestali vodstvi pobratenih in obmejnih metliške in ozaljske občine, ki sta uskladili svoje predloge o življenju ob meji in prehajanju meje. Poslali sta jih ministrstvoma za zunanje zadeve Slovenije in Hrvaške v upanju, da bosta državi njihove želje upoštevali. V obeh občinah so se strinjali, da bi bil mejni pas na vsaki strani mejne črte širok po 10 km, v pas pa naj bi bile zajete cele katastrske občine. Za dvolastnike naj bi bil obmejni pas širok 15 km. Mejne turistične cone naj bodo tam, kjer je meja Kolpa, široke na vsako stran reke po 1 km, medtem ko bi gorjansko turistično cono določili s posebnih projektom. Delegaciji sta predlagali, da prebivalcem s stalnim prebivališčem v obmejnih območjih v obeh državah dovolijo prehod meje z maloobmejno propustnico na mednarodnih, meddržavnih in obmejnih prehodih. Dogovorili so se tudi o kategorijah mejnih prehodov med občinama in državama hkrati, saj metliška občina meji s Hrvaško le na ozaljsko občino. Mejni prehod Metlika-Jurovski Brod bo mednarodni za blagovni in osebni promet s carino, menjalnico, špeditersko, veterinarsko in fitopatološko službo. Oza-ljčani so obljubili, da bodo pritisnili na republiko Hrvaško, da tudi v Jurov-skem Brodu čimprej uredi službe, kakršne so na slovenski strani prehoda, ter s tem omogoči normalen blagovni promet. Metličani pa bodo pri ministrstvu za finance vztrajali, da čim prej odpre v Metliki carinsko izpostavo za carinjenje blaga tako v cestnem kot tudi v KDAJ KONČNO OBNOVA CESTE? — V neposredni bližini novega gasilskega doma GD Selo pri Mimi, ki »pokriva« že vasi Migolica, Migolska Gora in Sojenice, se na lokalni cesti Mirna - Litija že tretje leto oži cestišče. Kaže namreč, da je potegnil plaz, ki preti, da bo potegnil v globel cesto v vsej njeni širini. Cesto, ki so jo pomagali z velikimi prispevki posodobiti tudi 5 pomočjo vaščanov, bi lahko vsaj nekoliko zaščitili pred naglim propadanjem, ako bi na njej vsaj omejili promet s težkimi tovornjaki gozdarjev. Vaščani ne vedo, komu naj bi še potožili, da bi se kaj premaknilo, zato smo se pretekli petek oglasili na Selu. (Foto: P. Perc) mm železniškem prometu. Hkrati zahtevajo, naj bi bil železniški mednarodni mejni • Mejna prehoda Krasinec-Pravutina in Rakovec-Kamanje naj bi bila za obmejni promet odprta od 5. do 23. ure, slednjega pa bi ob poplavah na Hrvaškem uporabljali tudi za mednarodni promet. Mejni prehod Krma-čina-Vivodina naj bi bil meddržavni, odprt 24 ur na dan. Prehoda Rado-vica-Magovci in Brezovica-Radato-viči bi bila odprta 24 ur na dan, namenjena pa za obmejni promet, vendar s posebnim statusom, saj bi lahko prehajali tudi tujci, kajti od drugod v tamkajšnje kraje na Hrvaškem ni dostopa. Na meji, ki seka pot med Vimomerom ali Boldražem proti Brašljevici, ali od Bojanje vasi, Brezovice in Grabrovca proti Velikemu Lješču bi bili prehodi dovoljeni po mednarodni pogodbi, torej za dvolastnike. Hkrati so se predstavniki obeh občin strinjali, da postane prehod v Vinici mednarodni, ter podprli Črnomaljce v njihovi zahtevi po prekategorizaciji tamkajšnjega mejnega prehoda. prehod v Metliki tudi za blagovni in ne le za potniški promet. M. BEZEK-JAKŠE • Življenje je kazen, ki jo morajo ljudje prestati za zločin, ker so se rodili (Calderon) • Katoliška cerkev si je v povojnem času pridobila izjemen moralni ugled Dobršen del tega bodo zdaj zapravili ljudje, ki se tako radi sklicujejo na krščanstvo. (Bučar) • Značilnost intelektualcev je jasnost njihovih misli (Kudszus) Participacije so se po starem Doplačilo zdravstvenih storitev po novi zakonodaji naj bi uveljavili z novim letom — Nekaj novosti pri oprostitvah plači‘a participacije_ LJUBLJANA — L marca je v Sloveniji pričela veljati nova zdravstvena zakonodaja, ki uveljavlja precej novosti. Ustanovljena je bila zdravstvena zavarovalnica, ki je že s prvim mesecem dela dala zdravstvenim ustanovam upanje, da jim bodo storitve sproti plačevali, s tem pa naj bi se normalizirala tudi oskrba z zdravili in drugim materialom ter seveda izplačevanje plač po kolektivni pogodbi. Zakonodaja prinaša vrsto novosti v zvezi z doplačilom stroškov k zdravstvenim storitvam tudi za zavarovance. Prostovoljno zavarovanje kot dopolnitev obveznega naj bi uveljavili šele s prihodnjim letom. Zavarovalnica naj bi nekaj tednov predtem ponudila konkurenčne pogoje za takšno zavarovanje. Do konca leta pa bo v veljavi sedanji način plačevanja participacije z nekaterimi spremembami. Do oblikovanja skupščine zavarovalnice — to zamuja, ker parlament še ni imenoval članov skupščine — so participacije v pristojnosti vlade. Taje zaenkrat ni zvišala, to naj bi se zgodilo junija v skladu z rastjo slovenskih plač. Pri oprostitvi plačila participacije pa je več sprememb. Že po zakony so participacije v celoti oproščeni otroci, učenci in študentje, ki redno študirajo, ter ženske v zvezi s svetovanjem pri načrtovanju družine, kontracepcijo, nosečnostjo in porodom. Z veljavnega seznama participacij je bila črtana obveznost plačila participacije za mehanična kontracepcijska sredstva, za zdravstvene preglede otrok pred letovanjem in za nujne prevoze z rešilcem. Plačila participacije so oproščeni preventivni pregledi, cepljenje, preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje infekcij s HIV in nalezljivih bolezni, določenih z zakonom, zdravljenje rakastih, živčnih gjimimmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiH Liubliansko pismo Parlament je gluh za stisko ljudi Namesto usklajevanja metoda diskvalifikacij LJUBLJANA — Vse bolj jasno postaja, da v sedanjem strankarskem in parlamentarnem življenju niso v ospredju tista vprašanja, katerih reševanje bi lahko zagotovilo dostojno raven življenja delavcev, upokojencev, nezaposlenih, starostnikov in drugih socialno ogroženih kategorij prebivalstva. Zakaj delavstvo (sindikati) in upokojenci kuhajo hudo jezo na sedanjo vlado, je znano. In zakaj so nad njo (in nad slovenskim parlamentom) obupali tudi krščanski socialisti? Andrej Magajna, krščanski socialist in neodvisni poslanec, na to vprašanje takole odgovarja: — Ključni problem v parlamentu je, po mojem, v tem, da v njem enostavno ni možno usklajevanje mnenj. Namesto da bi iskali stične točke, sklepali dogovore in kompromise, skratka iskali politični konsez, se uveljavlja logika pregla- sovanja, ki ne dopušča nasprotni strani, da uveljavi tudi sicer dobre predloge. Ne samo da se argumenti ne upoštevajo, večini se tudi ne prisluhne. Veliko časa pa se namenja raznim neplodnim polemikam, diskvalifikaciji in etiketiranjem. Parlamentarna večina celo vrsto zadev iz svoje pristojnosti enostavno prenese na svoj izvršilni organ — vlado in s tem ne samo preprečuje razpravo, temveč prenese tudi odločanje izven parlamenta, tja, kjer ima popolno prevlado in ni slišati "nadležnega glasu« opozicije. Večkrat slišimo: ko si bo opomoglo gospodarstvo, bomo lahko razmišljali o večjih pokojninah, boljših zdravstvenih uslugah, večji socialni varnosti itd. Ta ugotovitev razumljivo, ima svojo neizprosno logiko. Zahtevati danes visoke standarde v zdravstvu in sociali, ko vsi vemo, da ni sredstev, bi bila le cenena politična demagogija, namenjena predvolilnim bojem. Pa vseeno je v sociali možno narediti še kaj več, kot zgolj čakati na oživljanje gospodarstva. Socialna politika je imela vedno največ dela v obdobjih kriznih razmer, saj mora biti ta drugače zasnovana kot v obdobjih blagostanja in socialnega miru. Če danes pričakujemo od socialne politike več (več tudi od ustreznega vladnega ministrstva), to še ne pomeni, da zahtevamo bogate zdravstvene in socialne programe, temveč, da se bo sociala odzvala na konkretne krizne razmere. VINKO BLATNIK in mišičnih obolenj, para- in tetraplegi-je, duševnih bolezni, poklicnih obolenj in poškodb pri delu, razvitih oblik sladkorne bolezni, cerebralne paralize, mul-tipne skleroze itd., nujna medicinska pomoč, patronažni obiski. Participacije so oproščeni vojaški invalidi in civilni invalidi vojne, nosilci partizanske spomenice 1941, narodni heroji, španski borci, uživalci družinske invalidnine po padlih borcih. Drugi borci so plačila participacije oproščeni le, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev socialnovarstvene pomoči. Participacije so oproščeni tudi upokojenci z najnižjo pokojnino za polno delovno dobo, upokojenci, ki jim je bila pokojnina odmeijena od najnižje osnove, ter upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek. Participacije so prav tako oproščeni prejemniki vseh družbenih denarnih pomoči in nadomestil, člani družin, ki so imele lani manj kot 4.650 tolaijev mesečnih dohodkov na družinskega člana. Potrdila jim izdajo pristojne službe (Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje oz. drugi izplačevalci pomoči). Delna oprostitev je predvidena za zavarovance, ki dohodkovni cenzus za pridobitev socialnovarstvene pomoči presegajo do polovice. Oprostitev bodo lahko uveljavljali, ko bodo v tekočem letu že plačali 2.500 točk. Točka je trenutno vredna 1 tolar. Participacije za zobno protetiko, ne nujne reševalne prevoze in za zdraviliško zdravljenje ne sodijo v ta okvir. Prevozne stroške, plačane v enem mesecu, povrnejo nad zneskom 700 tolarjev, za izračun se upoštevajo stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Od 11. aprila naprej znaša pogrebnina 18.960, posmrtnina pa 15.800 tolaijev. Z. L.-D. Sevniški izgnanci najbo-Ije organizirani SEVNICA — Do konca junija letos naj bi v sevniški občini temeljito »prečesali« teren, da bi ugotovili dokončno število članstva, temu pa ne bi smeli obljubljati preveč, da ne bi bili pozneje morda preveč razočarani, so poudarili predstavniki krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije (DIS) z Bučke, Studenca, iz Sevnice in Boštanja. Kot je menil Janez Kos, kustos v ljubljanskem mestnem muzeju, sicer pa dolenjski rojak iz Šentjanža, ki bo pomagal tamkajšnjim izgnancem pri ustanovitvi KO zadnjo nedeljo v maju, bi moralo DIS ostati gibka organizacija. Tako naj bi se krajevne organizacije kvečjemu povezovale v koordinacijskem odboru na ravni občine in potem navzgor do Ljubljane, se pravi brez nekakšne vmesne regijske stopnje. Ne bi bilo dobro, ako bi ponavljali napake iz nedavne preteklosti, ko smo bolehali za »preorganiziranostjo« in so tedaj pač dostikrat mlatili prazno slamo na več ravneh. Zbiranje dokumentacije na terenu je zelo pomembno zaradi večje množičnosti, da »bi bila njša pest bolj udarna« pri pogajanjih z našimi in nemškimi oblastmi. Gre pa naposled tudi za razvijanje zgodovinskega spomina. Četudi ne bi bilo ustrezne gmotne odškodnine, bi izgnanci imeli vsaj neko zadoščenje. Kos bi bil pripravljen sodelovati tudi pri nastajanju občinskega zbornika izgnancev, ki naj bi izšel v letu 1993. Republiški poslanec Franc Pipan je dejal, naj bi se sestali vodje poslanskih klubov, da bi se seznanili s problematiko izgnanstva. To ima povsem drugačen podton kot izseljenstvo, saj gre pri izgnancih za več kot očitno prisilo in odvzem svobode, ko so morali ljudje v nekaj urah zapustiti svoje domove in oditi na negotovo, trnovo pot. Izgnancem se zdi bolj stvarna možnost, da iz-teijajo kakšno odškodnino od nemške kot od slovenske države, od katere pričakujejo ustrezno moralno in politično podporo. Ne bi se smeli namreč sramovati pomnikov, ki opozarjajo na fašizem, kot denimo brestaniški muzej izgnancev, izbrskati bo treba vse, za kar so bili izgnanci oropani. Ivica Žnidaršič in še nekateri so se zahvalili Dolenjskemu listu za dosedanje pozorno spremljanje nastajanja krajevnih orga-nizcij DIS, kar je prispevalo, da so v teh krajih med najbolje organiziranimi v Sloveniji. P. P. IT AS VEČINOMA ODPRODAN KOČEVJE — Na obravnavi za preizkus terjatev do podjetja Industrije transportnih sredstev in opreme »Itas«, kije bila pred dnevi pri Temeljnem sodišču v Ljubljani-Enoti v Ljubljani, je stečajni upravitelj poročal, da bo večji del tega pomembnega kočevskega podjetja odprodan. Nerešene so bile nekatere terjatve, med njimi terjatev delavcev te delovne organizacije v znesku okoli 62 milijonov dinaijev. Pričakovati je, da bodo priznane teijatve (teh ni malo) poplačane v prihodnjem mesecu. Vendar bodo vsi tisti, ki bodo prejeli poravnane teijatve, odškodovani zaradi inflacijskih gibanj. Tudi v tem primeru lahko trdimo, da čas dela nekomu v korist. V. D. ZA OBNOVO POKOPALIŠČA NA RABU NOVO MESTO — Komisija za internirance pri občinskem združenju ZZB NOV Novo mesto je pripravila programska izhodišča za komemora-tivno sejo ob 50-letnici koncentracijskega taborišča na Rabu, ki bo septembra. Za obnovo pokopališča, kjer je pokopanih 4641 ljudi, ki so umrli v tem zloglasnem taborišču, med njimi jih je 300 iz novomeške občine, zbirajo prostovoljne prispevke. Meritve zraka v Novem mestu Izmerjene povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na kubični meter zraka Datum meritev MERILNA MESTA • Center Žabja vas Ločna Drska Bršljin 13. 4. 166 53 38 29 39 14. 4. 124 41 24 16 24 15. 4. 128 33 16 17 17 16. 4. 127 43 25 21 18 17. 4. 77 19 16 18 20 18. 4. 106 31 15 20 25 19. 4. 141 53 33 19 27 TniiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif^ Mejna povprečna 24-urna koncentracija S02: 125 ug/m3 Kritična povprečna 24-urna koncentracija S02: 375 ug/m3 Mejna koncentracija je tista, kije po Odloku (U. L. RS. 30/90) še dovoljena. Pri kritični koncentraciji so potrebni izredni ukrepi. c Naša anketa J Počasna denacionalizacija Ena glavnih predvolilnih obljub zdajšnje politične elite v Sloveniji je bila denacionalizacija, vrnitev med drugo vojno in po njej odvzetega premoženja oz. popravljanje stoijenih krivic nasploh. Da bi ne ostalo le pri obljubah, so se razlaščenci ali njihovi zakoniti dediči organizirali v zelo aktivno združenje razlaščenih lastnikov s prav tako zelo aktivnimi podružnicami po vsej Sloveniji. V vsej Sloveniji pa je bilo vloženih okrog 17 tisoč priglasitev oz. zahtev za vračilo odvzetega premoženja. V času nastajanja zakona o denacionalizaciji so se porajale mnoge dileme. Ali načeloma vračati lastnino »v naravi«, ne glede na vse spremembe, ki jo je v nekaj desetletjih doživela, ali v glavnem z odškodninami, delnicami, obveznicami? Vračati vsem vse, tudi cerkvi njene velikanske posesti in graščakom grajske, ter s tem zajadrati v neke vrste fevdalizem ali narediti pri vračanju razlike? Vračati le slovenskim državljanom ali tudi tujim? Vračati zemljo le kmetom ali tudi nekmetom? Prevladalo je načelo vračanja vsega vsem brez razlik, v naravi, kjer se le da, vračanja premoženja cerkvi in graščakom itd. Zakon je zdaj v veljavi že nekaj mesecev, po občinah so ustanovljene komisije za denacionalizacijo in ponekod so nekaj najlažjih postopkov vračanja tudi že izpeljali. Vse drugo pa gre zelo počasi. Vprašanje je, ali zaradi nasprotovanja procesu v določenih krogih ali zaradi tega, ker gre za zelo zapletene stvari, posebno, če naj bi s popravljanjem starih res naredili čim manj novih krivic. KARMEN TANKO, predsednica komisije za denacionalizacijo v Ribnici: »Pri denacionalizaciji je potrebno upoštevati, da se je z zemljišči, gozdovi, stavbami v 40 letih marsikaj zgodilo. Poleg upravičencev do vračila se pojavljajo tudi številni zavezanci. Ugotovitveni postopek je zelo zahteven, takšna je tudi sestava vloge, zato so te pogosto pomanjkljive. Delo je dodatno oteženo, ker še ni vseh podzakonskih predpisov in ker še nista oblikovana odškodninski sklad ter sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč.« MILKA ZUPANČIČ, predsednica komisije za denacionalizacijo v Kočevju: »Po skrajšanem postopku ni možno rešiti nobenega zahtevka, zato v bistvu niti ne zamujamo. Gre za zelo zahteven upravni postopek z ogledi, zaslišanji in ustnimi obravnavami. Poleg tega še ni vseh potrebnih podzakonskih predpisov in pri nekaterih upravnih organih je potrebno čakati po več mesecev na pridobitev ustrezne dokumentacije zaradi velikega števila zahtevkov.« MARTIN VRŠČAJ, predsednik komisije za denacionalizacijo, Črnomelj: »Da denacionalizacija ne steče, kot bi morala, so največ krivi podzakonski predpisi, ki še niso sprejeti. Ti bodo predpisali metodologijo za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin. Pri nas smo od okrog 55 popolnih vlog s poravnavo rešili 6 primerov, v teku pa sta še dve poravnavi. Štejemo med komisije, ki so v Sloveniji na tem področju naredile največ.« IVAN KOSTELEC, predsednik komisije za denacionalizacijo, Metlika: »Doslej smo prejeli 4 popolne vloge in 11 nepopolnih. Dve bomo poskušali rešiti s poravnavo, dve pa bosta morali počakati na sprejem zakona o skladu kmetijskih zemljišč in zakona, ki bo določal izplačilo v obveznicah RS. Očitek o počasnosti komisije ni upravičen. Razumemo nestrpnost ljudi, a najprej morajo na republiki sprejeti ustrezno zakonodajo, da bomo zadeve lahko rešili.« JOŽE PREŠEREN, gostilničar iz Dolenjega Kronovega, Novo mesto: »Mislim, da izvedbo zakona o denacionalizaciji zavirajo prenovitelji. Tudi sam sem prizadet, saj mi morajo vrniti 12 hektarov zemlje, ki je sedaj v družbeni in zasebni posesti. Na moji odločbi iz tistih časov piše: »Ker se sam nisi odločil, kaj boš dal državi, ti vzamemo vse.« Sedaj upam, da bom dobil nazaj vsaj nekaj vzetega. Kdaj, ve samo. Bog.« TONE BUČAR iz Krškega: »Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet prehitro, zato je krivičen. Morali bi ga temeljiteje proučiti in časovno drugače dimenzionirati. Povsem podpiram razlago, ki jo je glede vračanja imetja dal dr. Bajt. Pri vračanju je treba upoštevati, da je bila večina lastnikov v predaprilski Jugoslaviji na svojem imetju močno zadolžena ali pred bankrotom. Zgradimo sodobni kapitalizem, ne pa nečesa, kar je bilo pred fevdalizmom! MARKO JEROVŠEK, delavec iz Tr-stenika: »Naši kmetiji so vzeli poldrugi hektar zemlje. Še dobro, da oče Anton takrat ni hotel denaija, zato lahko zdaj upravičeno pričakujemo, da bomo po že začetem postopku denacionalizacije lažje in hitreje spet prišli do naše zemlje. Zdaj imamo v najemu pol hektarja trenutno še zadružne zemlje, preostali hektar pa obdelujejo drugi. Zdi pa se mi, da se vsa zadeva z vračanjem zemlje odvija prepočasi.« IRENA MAVRIC, defektologinja na OŠ Ane Gale v Sevnici: »Menim, da navkljub sprejetemu zakonu o denacionalizaciji stvari ne potekajo tako hitro, kot so si verjetno predstavljali predlagatelji zakona oziroma razlaščenci. Treba je pač paziti, da ne bi z denacionalizacijo naredili novih krivic. To pa bi se lahko zgodilo, če bi se postopkov lotili ihtavo namesto strokovno in umiijeno.« DRAGO MALNERŠIČ, dipl. pravnik na brežiški občini: »V komisiji za denacionalizacijo poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč smo dobili okrog 60 vlog. Rešili smo dve, šlo pa je za nepozidano stavbno zemljišče. Pri stavbah imamo velike težave. Problem je v tem, da ni metodologije za ocenjevanje objektov, ki zamuja. Dokler je ni, pa cenilec ne more ceniti. Sicer pa bo z denacionalizacijo ogromno dela.« Člani odločili o bodoči zadrugi V Metliki posebna skupina, ki jo je imenoval zadružni svet, pripravlja zadružna pravila — Največ razprav o obsegu poslovanja s KZ in deležu_ METLIKA — Takoj potem, ko je bil marca sprejet zakon o zadrugah, seje sestal zadružni svet pri metliški kmetijski zadrugi in se dogovoril o imenovanju delovne skupine, ki bo pripravila zadružna pravila. Njeni člani so predstavniki zadruge, SKZ-Ljudske stranke in kmetje, člani zadružnega sveta. Pravila, ki naj bi bila pripravljena do konca aprila, bo najprej potrdil zadružni svet, potem jih bodo obravnavali na zborih dosedanjih članov zadruge. DO SREDINE MAJA LJUBLJANA — Zadružna zveza Slovenije namerava tudi letos podeliti priznanja posameznikom in zadružnim organizacijam 28 posebne zasluge pri krepitvi zadružništva. V ta namen javno prost za predloge, ki jih je treba na njen sedež v Ljubljani, Miklošičeva 4, poslati do 15. maja. I NOVOMEŠKE TRŽNICI V petek je bil trg poln, da malo kdaj tako. Se posebej težko seje bilo Ptebijati mimo Ribarnice, saj je ta dan večina kupovala ribe. Mod stoj-"jčatji je bil ta petek posebej zanimiv Matevž Koprivc z Mirne, kije iz svojega rastlinjaka prinesel prvo letošnjo rdečo redkvico, špinačo, por, peter-šiy> solato. Med stojnicami je bilo še najpogosteje slišati za ceno jajc, ki se je gibala med 13 in 15 tolaiji, dobro pa so šle v promet tudi korenine hrena (30 tolarjev). Tokrat je bilo videti tudi nekaj suhomesnatih dobrot. Ostale cene: smetana 300, slivovka 300, sirček 200, semenski krompir 40. krompir kifeljčar 100, jabolka 60 do 90, propolis 100, med 250, česen 250, solata 150, rozine 300, suhe slive in hruške 100, jedilni krompir 40, orehova jedrca 850, kilogram fižola 100, čebulček 150, čebula 55 tolarjev. Cene lončnic so bile kot prejšnji Jeden, trtnih sadik ta petek niso prodajali, zato pa je prodajalec iz ostanka bivše Jugoslavije še vedno ponujal sadike sadnega drevja. V pokriti stojnici Sadja in zelenjave smo si ta petek izpisali cene naslednjim stvarem: solata 140, jabolka 80, pomaranče 79, hren 250, lešnikova jedrca 600, cvetača 145, čebula 66 tolaijev itd. ^ • » v v o ejm is ca — Na sobotni redni tedenski sejem so rejci in preproda-jaici pripeljali 239 do treh mesecev SUnh »n 8 starejših prašičev. Prvih so prodaU % po 270 tolaijev, dru-8«1 P« 3 po 150 do 170 tolaijev ki-*08r*m žive teže. »Zavedamo se, da časa nimamo na pretek, saj mora biti kmetijska zadruga organizirana po novi zakonodaji do konca junija. Vendar pa nobena pobuda, ki bo utemeljena in koristna za vse člane, ne bo zavrnjena. Seveda bodo nekateri morali pozabiti, da v zadrugi niso le pravice, ampak tudi dolžnosti,« pravi Ivan Kure, računovodja v KZ Metlika in eden od članov delovne skupine. Seveda ostaja odprto prav vprašanje članstva v zadrugi. Res, da se lahko včlanijo le tisti, ki se ukvaijajo s kmetijsko dejavnostjo, predlog metliške zadruge pa je, da bi imeli tudi zaposleni v KZ možnost nakupa članskega deleža; ta pa pomeni le pravico do upravljanja, ne pa tudi do dobička. V delovni skupini pričakujejo, da se bo največ razprav sukalo prav okrog obsega poslovanja. »Osnovno merilo naj bi bilo, da bi moral član sodelovati z vso svojo proizvodnjo, kar naj bi bil smisel zadruge. Njena glavna naloga je, da združi majhne proizvajalce za enoten nastop na trgu, sicer bo smisel zadružništva izigran, je prepričan Kure. Po Kuretovem mnenju pa se bodo precej časa zadržali tudi pri zadružnem deležu, ki je bil v metliški zadrugi že sedaj, in sicer v protivrednosti 100 kg grozdja. Ivan Kure Kmetije namesto velefarm? Ob študiji Slovenska prašičereja do leta 2.000 Kotje Širšijavnosti že znano, v bližnji prihodnosti v Sloveniji iz ekoloških razlogov ne bomo gradili novih praši-(erejskih velefarm, naraščajočim potrebam po svinjskem mesu pa naj bi v prihodnjih letih zadostila tržna prašičereja na družinskih kmetijah. Po oceni posebne strokovne komisije, ki je pripravila študijo Slovenska prašičereja do leta 2.000, bo tedaj v naši državi živelo 2,18 milijona prebivalcev, ki bodo ob povprečni letni porabi 28 kg prašičjega mesa na prebivalca potrebovali 61.040 ton mesa ali, drugače povedano, 1.124.000 stokilo-gramskih klavnih prašičev. Doseči tako veliko povečanje prireje na kmetijah bo vse prej kot lahka naloga Ne gre le za milijone, ki bi jih bilo treba investirati, a jih ta čas nimamo, gre tudi za zelo obsežno prestrukturiranje kmetijstva v celoti, ki bo potekalo kar nekaj desetletij. Po mnenju strokovne komisije bi v naših razmerah morala imeti čista prašiče-rejska kmetija 25 do 40 ha obdelovalne zemlje in letno prirejo 400 do 500pitancev, da bi bila rentabilna in konkurenčna kmetijam v zahodni Evropi Sedanje razdrobljeno in ma-loposestniško slovensko kmetijstvo je vsej prej kot primemo za preskok in se bo lahko le postopno in mukoma preobrazilo. Smer je začrtana, toda preteklo bo še veliko vode, preden bomo razvili tržno prašičerejo na kmetih v tolikšnem obsegu, da bomo lahko res razmišljali o ukinitvi velefarm. Če bo to sploh kdaj aktualno, saj se tudi pri njih tehnologija izboljšuje in v svetu spet postajajo donosnejši in ekološko manj nevarni veliki obrati z veliko koncentracijo živali Vsekakor razvoj ne bo šel samodejno in bo potrebno v prihodnjih letih usmeritev kmetij v rejo prašičev izdatno in vztrajno vzpodbujati Tu ne zadošča le dober svet, ampak je potreben denar in to ne le za nova stojišča, temveč tudi za preprečevanje osnesnaževanja okolja. Tudi manjša farma smrdi in onesnažuje, resda manj, zato pa na številnejših kritjih. M. LEGAN Kmetijski nasveti Muha popije petino mleka Mnogo ostrejši predpisi o higienski kakovosti mleka bodo zlasti v polet-wfU ^U<^° Podeli prenekaterega kmeta, ki ne bo poskrbel ali mogel Poskrbeti za hlajenje in druge ukrepe. Zagrožene kazni za oporečno mleko, oabitki pri plačilu ali celo prepoved oddajanja v mlekarno so tako velike, 118 * splača prisluhniti vsakemu koristnemu nasvetu. . b brezpogojni higieni v hlevu ter možnih virih okužb mleka z mikroor-®*®j*®* j® ni* tem mestu že tekla beseda, ni pa še o navidez manj pomembni Po reji molznic, o mrčesu, predvsem muhah. Le-te lahko ne le poučujejo nesnažnost in posredno tudi oporečnost mleka, marveč lahko celo ooene petine zmanjšajo mlečnost. Na nesrečo lahko vplivajo na mleko tudi 28 otiranje mrčesa in začaran krog je sklenjen. Presekati gaje mo-8oče s preventivo. V hlevu živi hlevska muha, kije podobna hišni, vendar se oo nje razlikuje po tem, da se prehranjuje izključno s krvjo. Da pride do nje, reora ubosti Žival, in iz tega preprostega dejstva izvira vse mučno in neskončno nadlegovanje živali, ki lahko odločilno poslabša uspeh reje. Pa ne e to, muhe, ki živijo na umazaniji, prenašajo najrazličnejše mikrobe, vi-raensko vnetje ali mastitis, kužno vnetje očesnih veznic ipd., vse do ikric « trakulj, ki dozorijo v hlevski muhi. Razlogov več kot dovolj, da Samica muhe izleže do 150 jajčec v ovlažen gnoj, najraje konjskega. Že Poenem dnevu se iz njih izležejo žerke, ki dozorijo in se zabubijo v komaj •PRIPRAVKI ZA ZATIRANJE MUH — Higiena in odstranjevanje J-28"* preprečuje možnosti za razvoj mrčesa. Če to ne zadošča, si j* 7*®* Pomagati s kemičnimi sredstvi ali vsaj apnom (beležem). Žerke bube v gnoju zatira neporex 50 SP, še bolj učinkoviti pa so različni 50VVP*'’ “«"*“**>v dotiku z mrčesom. Tak pripravek je alfacron '7; > naprodaj pa so tudi desektin in še nekatera sredstva. Muhe od-tudi posebne ploščice (auriplak), kijih rejci nataknejo na ušesa govedu p, tudi drugim živalim. Jednu dni. Če je dovolj toplo, se že po treh dneh iz bube izvali mlada muha, k»r pomeni, da se v sorazmerno kratkem času zvrsti več rodov. Če bi ostale v* Potomke, bi se iz ene same muhe poleti namnožilo 130 milijonov muh, ki bi zlahka opravile s kravo in še z rejcem povrhu. K sreči se to seveda ne zgodi. Inž. M. L. Šampion Plutov Ocenili lanska belo-kranjska vina METLIKA — Čeprav je bilo na ocenjevanju vin za razstavo belokranjskih vin, ki bo maja ob Vinski vigredi v Metliki, od 410 izločenih 163 vzorcev, so strokovnjaki ocenjena vina izredno pohvalili. Tako je pri belokranjskih belih vinih prav letos prišla bolj do izraza kakovost zaradi napredka pri tehnologiji predelave in nege vina kakor tudi zaradi sajenja kvalitetnejših sort grozdja. Pri tem gre pohvala predvsem mladim vinogradnikom. Povečuje se tudi število vzorcev belokranjskih sortnih vin. Visoke ocene, ki jih ta vina dobivajo, pa potrjujejo upravičenost sajenja teh sort. Nekoliko preseneča, da je bilo malo vzorcev rdečih vin, čeprav je bila lanska jesen zelo primerna za dobro letino. Sicer pa sta se z belokranjkim belim vinom najbolje odrezala Janez J anžekovič z Radoviče (17,4 točke) in Jože Simčič iz Železnikov (17,1), ki bosta prejela veliko zlato medaljo. Velike zlate medalje bodo prejeli tudi Jože Prus s Krmačine za laški rizling in rumeni muškat (oba 17,4), Janez Humljan z Boldraža za beli pinot (17,1), Milan Butala iz Mihelje vasi za laški rizling - pozno trgatev (17,1), vinska klet Metlika za chardonnay, renski rizling (oba 17,6) in sauvignon (17,0), za katerega je enako oceno kot klet dobil tudi Maijan Kočevar iz Ručetne vasi. Plakete za vrhunsko vino pa bosta prejela vinska klet za laški rizling - pozna trgatev, rumeni muškat (oba 18,0) in laški rizling - izbor (18,3) ter Jože Prus s Krmačine za rumeni muškat - pozna trgatev (18,2). Naziv šampion - letnik 91 pa je za rumeni muškat - pozna trgatev (18,5) prejela družina Plut iz Drašičev. Najboljše belokranjsko rože vino je pridelal Jure Matekovič z Rado-vice(16,7),kiboprejel zlato medaljo, prav tako kot tudi Vinko Guštin iz Križevske vasi za belokranjsko Kleče (16,3) in Stanko Vraničar iz Curil ter Franc Brancelj iz Metlike za metliško črnino (oba 16,7). Veliko zlato medaljo pa sta si prislužila za modro frankinjo Ivan Simonič iz Črešnjevca in vinska klet Metlika (oba 17,2). M.B.-J »Na zadružnem svetu smo menili, naj bi bil po novem enkratni delež 1000 DEM v tolarski protivrednosti. Tisti, ki so ga že plačali, bi doplačali le razliko, sicer pa bi bilo plačilo mogoče v dveh obrokih,« pojasnjuje Kure. Prizna pa, da pričakujejo osip članov, če se bodo zares odločili za večji delež. »KZ bo imela odprta vrata za vse, razumljivo pa je, da bodo imeli pravico do upravljanja in dobička le člani,« pravi Kure ter doda, da so prav v njihovem zadružnem svetu predlagali, naj bi vse dolenjske kmetijske zadruge v predlogih poskušale uskladite osnove pravil. M. BEZEK-JAKŠE ENAJST VRST DOMAČEGA KRUHA KOSTEL — Pospeševalna služba iz KGP Kočevje je pripravila dvoje praktičnih predavanj, in sicer, obrezovanje sadnega drevja in peka domačega kruha v krušni peči. Obe predavanji sta bili zelo zanimivi in poučni. Še posebej zanimivo je bilo prisluhniti besedam in gibom rok mojstra Andreja Goljata iz Škofje Loke. Skupaj z njim so gospodinje spekle enajst vrst domačega kruha. Zal seje tega predavanja udeležilo premalo žensk, predvsem mladih in tistih, ki bi to znanje najbolj potrebovali (gostilničarji). F. C. PREDAVANJE O BIO VRTARJENJU BOŠTANJ — Zeleni Sevnice vabijo v ponedeljek, 27. aprila ob 17. uri v dvorano TVD Partizan v Boštanju na predavanje inž. Pavleta Šegule o bio vrtnarjenju. Naprodaj bodo tudi nekatera sredstva oz. pripomočki. • Demokracijaje vladavina ljudstva, iz ljudstva in za ljudstvo. (Lincoln) • Dve stvari me presenečata, inteligentnost živali in podivjanost ljudi (Bernard) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Letos spet terenski ogled vinogradov Strokovno svetovanje na kraju samem Letošnji razpored terenskih ogledov vinogradov je narejen na osnovi lanskoletnih izkušenj. Vsa območja so zastopana na osnovi površin. Če ne bo povsod med vinogradniki zanimanja za sodelovanje s svetovalno službo, se bomo usmerili tja, kjer obstaja zanimanje. Zato prosim vse zainteresirane vinogradnike, naj bodo redno v stikih s svetovalno službo svoje občine! Ob ogledu bo na primeru prisotne bolezni ali škodljivca razloženo, ali je potrebno zatiranje ali ne in kateri pripravek je ustrezen. Prikazana bo tudi izvedba zelenih del, predvsem pa bom odgovarjal na vaša vprašanja s področja vinogradništva. Želim opozoriti tiste vinogradnike, katerih vinograd je bil lani zelo slabe bujnosti, da je pravi čas za dognojevanje z dušikom takrat, ko trta na posameznem poganjku razvije šest lističev. Dognoiimo v količini 5—10 dag. na trs. Če je letos že gnojeno z hlevskim gnojem, NPK gnojili ali če je vinogTad lani bil primerne bujnosti, je to dognojevanje nepotrebno. Da ne preobremenimo trsa, je še čas za odstranitev odvečnega števila očes. Za mlade trse je potrebno, da ne puščamo večjega števila očes, kot dovoljuje življenjska moč trsa, to je od 2 in 6 očes v drugem letu in 8 do 12 očes v tretjem letu rasti. Obiranje mladik na osnovi bodočega stebla ni priporočljiv, ker to škodi pravilnemu razvoju bodočega stebla in korenin. Če požene premajhno število očes in so mladike predebele, jih čimprej nad tretjim do petim očesom vršičkamo. Odgnali zalistniki bodo bolj primerni za rodni les v prihodnjem letu. To je koristno opraviti predvsem v mladih, preveč bujnih vinogradih in če zaradi pozebe odganja premajhno število očes. Proti pozebi, predlagam, da poizkusite uporabo boraksa v konc. 0,5%. Škropimo prej, ko se ohladi, ko je temperatura še vsaj 8°C. Škropljenje z borom ima še druge prednosti, zato na legah, ki so izpostavljene pozebi, škropimo takoj, ko je napovedano poslabšanje vremena. Zadostuje že, če je razvitih na poganjku nekaj lističev. Koristno je preizkusiti, ali koristi škropljenje, ko je v škropivo dodana kri, za odvračanje divjadi, zlasti srn. Učinek naj bi trajal nekaj tednov. Količina krvi, ki jo je potrebno dodati, mi ni znana, zato v poskusu uporabimo več različnih koncentracij. Prihodnjič bomo objavili natančen razpored terenskih ogledov vinogradov. Inž. JOŽE MAUEVIČ svetovalec za vinogradništvo, Kmetijski zavod Ljubljana Sadež večne mladosti pri nas? Aktinidija (kiwi) uspeva tudi na Dolenjskem — Nekaj napotkov za hojitev Kiwi tudi na Dolenjskem? To vprašanje se samo po sebi zastavlja marsikomu, ki pri prodajalcu globoko sega v denarnico za nekaj na pogled malce nenavadnih a zato nevsakdanje okusnih sadežev. Njihov okus spominja na aromo kosmulje, jagode, banane in ananasa; zaradi izredno visoke vsebnosti askorbinske kisline (vitamina C)je prijetno kiselkastega okusa, zato ga na Daljnem vzhodu imenujejo sadež večne mladosti. Zelenkaste in sočne plodove največkrat uporabljamo sveže, pogosto pa tudi kot dodatke pri sadnih kupah, tortah, osvežilnih sadnih solatah in napitkih. Zmotno je prepričanje, daje aktinidija rasdina tropskih krajev. S selekcijo vedno novih in bolj odpornih sort se danes vedno bolj širi proti severu. Sorte, odporne do temperature —20 °C, so že vsakdanjost, na pohodu pa so nove sorte, ki preživijo krajši čas od —40°C. Kljub temu pa aktinidija zahteva južne sončne in tople lege, kraje brez dolgotrajne megle ter v rastni dobi dovolj vlage. Rastlina je odporna do mraza podobno kot breskev in jo lahko sadimo na podobnih legah. Takih predelov pa je na Dolenjskem in v Beli krajini veliko. Razveseljivi so tudi prvi poizkusi, saj plodovi lepo dozorijo na pobočjih Trške gore. Kamene, v okolici Semiča, obirajo pa jih celo na Drski v Novem • In kje lahko sadike aktinidije kupimo? V Sloveniji se z razmnoževanjem sadik ukvaija zelo malo drevesnic, kupimo pa jih lahko v nekaterih prodajalnah v Ljubljani in drugih večjih mestih. Kot popestritev ponudbe na Dolenjskem smo se odločili za sodelovanje s priznanim drevesničar-jem iz Istre, ki nam zagotavlja kakovostne sadike sort, primernih tudi za sajenje v notranjosti Slovenije. Ob nakupu boste dobili tudi pisno navodilo o sajenju in vzgoji sadik. Želim vam obilo užitka pri gojenju te za nas še precej eksotične rastline. Sadike lahko naročite na naslov: Drevesnica Barbo. Mali Kal 11, Mirna Peč, tel. 78-430.________________________________ mestu. Vsekakor naša pokrajina ne bo primerna za večje nasade ali celo plantaže niti v daljni prihodnosti, vendar nam je investicija v nakup 5—10 rastlin poleg obilo užitka pri gojenju v nekaj letih bogato poplačana s slastnimi sadeži. Pa poglejmo, na kaj moramo paziti ob nakupu sadik. Rastlina je listopadna ovijalka podobne oblike in vzgoje kot vinska trta, sadimo jo domala vse leto. Razlika je v tem, daje rastlina običajno enospolna in potrebujemo vsaj dve rastlini: žensko, ki nosi plodove, in moško, ki služi za opraševanje in ne rodi plodov. Pri izbiri sort pazimo, da rastlini cvetita istočasno. Vzgojili so tudi dvospolne vrste, pri katerih omenjene težave odpadejo, imajo pa to pomanjkljivost, da so njihovi plodovi drobnejši in manj kvalitetni. Optimalno razmeije rastlin v večjih nasadih je 5 do 8:1, pri ljubiteljskih nasadih pa je najpogostejše razmeije 3 do 4:1 za ženske rastline. Potrebujemo torej ugodno lego (špalir ob zidanici, škarpi ali v vinogradu), pravilno pripravo tal za sajenje, redno zalivanje v sušnih obdobjih ter zaščito vsaj spodnjega dela rastline pred najhujšo zimo. V prvih dveh, treh letih ne pričakujmo od rastline preveč plodov, ampak jo rajši vzgojimo v primerno obliko, ki nam bo kasneje bolj rodila. Najpogostejša oblika vzgoje je eno-ali večdebelna ter eno- ali večetažna špalima vzgoja, podobno kot pri vinski trti, prav tako tudi obrezovanje. Veliko več informacij o vzgoji lahko najdete v raznih vrtičkarskih revijah, obstaja pa tudi zelo dobra knjiga, ki jo je napisal Vitjan Sancin in izdala založba Lipa z naslovom: Aktinidija, sadež večne mladosti. MARTIN BARBO ml. DENAR ZA VOJNO ŠKODO TREBNJE — Občinska komisija za oceno vojne škode v občini je ugotovila, daje bilo od 1,363.150 še razpoložljivih tolaijev 157.732 tolaijev porabljenih za popravilo kombija mokronoške osnovne šole, ki je bil poškodovan med lanskoletno junijsko vojno v Sloveniji. Komisija je predlagala, da naj bi 1,032.589 tolarjev razdelili po predlogu posebne komisije za ugotavljanje škode v kmetijstvu, okroglo 173.000 tolaijev pa bi ostalo v rezervi. Izvršni svet se je strinjal, da slednji znesek ostane v rezervi za intervencije v kmetijstvu, za regresiranje koruze in krompiija tistim, ki so utrpeli vojno škodo. 100.000 tolarjev pa je vlada dodelila kot pomoč gasilskemu društvu v Velikem Gabru. gospodinjski kotiček | Hišni vrt z zelišči PURANI beli, težke pasme, stari 5 tednov, dobava 26.4. in 6.6. naročila in inf. (068) 44-963; (061) 783-382 Nekoč je tradicionalni hišni vrt bil na majhnem, skrbno obdelanem koščku zemlje in je zadovoljeval vse družinske potrebe po zeliščih. V njem je bila velika greda, ki so jo vsako leto prekopali, opleli in dobro pognojili. Bila je zasajena z razno jušno zelenjavo, solato, z enoletnicami za okras, kot so enoletne sončnice, grahor in nageljčki. Gredo pa je obdajal rob trajnic, to je kuhinjskih in zdravilnih. Najbolj pogosti so bili blago dišeči grmički kadulje, materine dušice, nemški rožmarin in pravi pelin. Ob hiši so na ozki gredi rastle vrtnice in lilije ter starinske potonike. Pot do glavnih vrat je bila obrobljena z mačjo meto, z belim vratičem in s trajnimi nageljni. Ob hiši tudi ni manjkal grm sivke in dišečega kovačnika. V hišnem vrtu je mešano zasaje-vanje podobno združbi divjih rastlin, kjer se številne vrste prilagajajo druga drugi. Plevel, ki ima krajšo življenjsko dobo, poskrbi za humus in hrano tistim, ki imajo daljši razvoj. Visoke rastline, ki ljubijo sonce in imajo globoke korenine, nudijo zavetje drugim, senčnatim vrstam. Te rastline imajo različno naravno obrambo, kot so gosti trni ali močno dlakavi listi, močno eterično okolje, kije zaščita pred živalmi ali pred vročino. Pomembni za obrambo rastlin so tudi zapleteni koreninski sistemi s svojimi koreninskimi izločki. Učinkujejo na bližnje korenine in privlačijo ali odbijajo druge organizme v prsti. Tisočletna vzgoja je mnogim rastlinam spremenila okus, obliko, rodnost in hkrati tudi odvzela odpornost za bolezni in zajedal ce. Zato lahko obrambo divjih rastlih in še posebej zelišč, katerih učinkovine so tako dragocene kot zdravila ali hrana, uporabimo za zaščito bolj ranljivih vrtnih rastlin. HELENA MRZLIKAR 1 IZ NkŠIH OBČIN lllllit IZ NKŠIH OBČIN ki V smeteh končno ni nič več kruha Število otrok, ki v šoli vsaj malicajo, se v novomeški občini bistveno še ne zmanjšuje — Opazno povečana poraba kruha — Ni potrebe po kosilu? NOVO MESTO — Revščina, v katero vse bolj tone približno tri četrtine slovenskih družin, ima mnogo obrazov. Neplačani računi za šolsko malico ali celo odpovedi le-te so skoraj na koncu dolgega seznama obrazov revščine, saj starši večinoma dajo za otroke vse, kar morejo in dokler morejo. V novomeški občini zaenkrat v šoli še večina otrok vsaj malica, kar pa ne pomeni, da kaj prida odstopamo od slovenskega povprečja revščine. »Skrbimo za šolsko prehrano pri- Kljub težjim časom pa otroci še ved-bližno 3.800 otrok oz. dobro polovico no ne jedo radi zelenjave, mleka in dru- vseh šolaijev v novomeški občini. Vsi otroci malicajo, kosi pa jih povprečno 2 tisoč. Tako je že dlje časa, število tistih, ki imajo v šoli kosilo, se praktično ne zmanjšuje. Mislim, daje tako tudi zaradi sprejemljivih cen. Čeprav se vse močno draži in čeprav tudi po dva ali tri mesece čakamo na plačilo računov, ko v kakšnem podjetju ni plač in so nam zdaj nabili še 5-odstotni davek kot vsaki profesionalni kuhinji — malic in kosil nismo podražili. Do kdaj bo šlo tako, ne vem, saj rezerv ni. Prehrana je sicer načrtovana, upošteva pravilna razmetja, tudi obroki niso manjši in s šolsko malico ter kosilom je kritih približno polovico otrokovih dnevnih potreb. Izbira pa je manjša, manj je predvsem mesa, več pa omak,« pravi Ljubo Murn, vodja šolske prehrane devetih novomeških in primestnih osnovnih šol. Tisti, ki imajo opravka s šolarji in z njihovo prehrano, seveda vidijo marsikaj, kar jih skrbi. Jesenska okrogla miza na grmski šoli o prehrani je postregla s podatki, da se zdravstveno stanje otrok slabša. Kriva je tudi prehrana. Kar tri četrt otrok ne zajtrkuje, poje pa se čedalje več kruha, ki ga med odpadki ni več. Tudi v Novem mestu ga hodijo otroci dodatno prosit v kuhinje. Pred leti so dobili denar za malico socialno šibkih otrok, danes pa tega ni več. Če pomagajo, pomagajo na lastno pest. 40 Vsakemu primerno vzgojo Oš Dragotina Ketteja je ena največjih osnovnih šol s prilagojenim programom v Sloveniji NOVO MESTO — Prejšnji četrtek je bil v novomeški osnovni šoli s prilagojenim programom Dragotina Ketteja dan odprtih vrat. Obiskovalcem — v večini so bili starši in sorodniki učencev te šole —je šolski pevski zbor najprej ubrano zapel nekaj pesmi, nato pa jim je ravnateljica Breda Oklešen predstavila delo in življenje na tej šoli ter jih seznanila z uspehi pa tudi problemi in težavami, s katerimi se srečujejo. Z zanimanjem sta tako to predstavitev kot ogled šole spremljali tudi nevropsihiatrinja in psihologinja iz Danske, ki sta na zasebnem obisku v Novem mestu. Ta šola deluje v Novem mestu od leta 1955, sprva kot pomožna, potem kot posebna šola, sedaj pa kot šola s prilagojenim programom. Od leta 1979 je šola v novem poslopju. »Prostori za šolsko dejavnost bi bili skorajda idealni, ker pa je zmanjkalo denaija za dom, smo morali tudi dom stisniti v šolsko stavbo, zato so razmere za delo v domu za učence slabe,« pravi ravnateljica. Novomeška šola je tako po številu učencev, številu oddelkov in po dejavnosti ena večjih med 35 takimi osnovnimi šolami v Sloveniji. Na šoli potekajo tri dejavnosti: popolna osnovna šola s prilagojenim programom, ki jo obiskuje 114 učencev v 10 oddelkih; imajo 4 oddelke za delovno usposabljanje, v katero so vključeni zmerno in težje prizadeti gojenci; tretja dejavnost pa je domska vzgoja, kjer imajo 7 vzgojnih skupin. V domski oskrbi je 68 otrok, od tega je 18 zmerno in težje prizadetih, ostali pa so lažje prizadeti. Na tej šoli se zaposleni — vseh je 42, od tega je dve tretjini strokovnih Breda Oklešen in pedagoških delavcev — trudijo, da bi uresničili zahtevo, daje treba vsakemu otroku zagotoviti vzgojo, izobraževanje in usposabljanje na njemu primeren način in v ustreznih razmerah. V šolskem oddelkuje največ 15 učencev, v nižjih razredih pa celo 9 do 11 učencev. Pri dejavnosti je šoli v veliko pomoč tovarna zdravil Krka, ki je že 15 let skrben in radodaren pokrovitelj šole. Med drugim vsako leto Krka pripravi izlet ali piknik za vse učence. V začetku junija bo OŠ Dragotina Ketteja organizatorica prvih državnih športnih iger za učence osnovnih šol s prilagojenim programom; to bodo pravzaprav že 24. slovenske take igre. Pokrovitelj bo novomeški izvršni svet. Igere bodo na novomeškem stadionu in se jih bo udeležilo okoli 250 otrok iz cele Slovenije, pomenil pa se bodo v atletiki, rokometu in nogometu. A. B. •4 DELOVNO USPOSABLJANJE— Gostje so siv OS Dragotina Ketteja ogledali tudi oddelke za delovno usposabljanje, v katerih zmerno in težje prizadete otroke usposabljajo za življenje in socializirajo. (Foto: A. medtem ko v nižjih razredih otroci v glavnem (pojjedo vse, se v višjih razredih še vedno zmrdujejo nad hrano. »Zelenjava, sadje ipd. je še vedno na jedilniku, nasploh pa kuhamo tisto, kar ima večina rada. Makaroni, špageti, matevž, špinača, enolončnica, palačinke, to so najbolj priljubljene jedi. »Čufte« s pire gih, za zdravo prehrano pomembnih • V izvenmestnih šolah prav tako malica večina otrok, kosi pa jih še mnogo manj kot v mestnih. Bistvenega zmanjševanja zaenkrat ni. Povsod se trudijo, da bi bila hrana čim cenejša in da bi otroci imeli v šoli vsaj en obrok, močnejšo malico, če že ne dveh. V Šentjerneju malica 762 od 793 otrok. Kosi redno 99 otrok. V Vavti vasi malica večina, kosi pa 100 od 400 otrok-ali četrtina manj kot včasih. V Šmaijeti malica 306 od 324 otrok, kosi jih le desetina, desetina pa je v šoli brez obroka hrane. V Škocjanu malica 270 in kosi 30 od 300 otrok. V Dolenjskih Toplicah malica vseh 381 šolarjev in 96 malošolaijev, kosijo pa vsi učenci nižjih in le 80 učencev iz višjih razredov. Vsak mesec jih je nekaj manj. V Žužemberku jih malica 400 od 455 otrok, kosila nimajo, ker zanj ni zanimanja, v resnici pa verjetno ni denarja. V Mimi Peči malica 270 od 313 otrok, kosi pa jih 40 do 50. V Otočcu malica večina od 198 otrok, kosi pa jih 55. Itd. Skoraj povsod so težave s plačili. stvari. Ne jedo juhe, nalivajo pa se s pijačo. Od kompota še vedno spijejo le sok. Težko sprejemajo nove jedi. In / Ljubo Murn krompirjem in puding pa je jedilnik, ki zagotavlja, da ne bo nobenih pomij,« pravi Ljubo Murn, ki se dovolj dolgo (od leta 1978) ukvarja s šolsko prehrano, da vidi slabšanje kakovosti in standarda. Z. LINDIČ-DRAGAŠ PLAČE ŠE PODPOVPREČNE NOVO MESTO — Čisti januarski osebni dohodki so v novomeški občini znašali 17.948 tolaijev. Bili so za dobrih 11 odst. večji od decembrskih, od povprečnih slovenskih pa za dober odstotek nižji. Najvišje povprečje izplačanih plač je bilo v družbenih organizacijah in skupnostih, 24.116 sit, najnižje pa v stanovanjsko komunalni dejavnosti, 13.615 tolarjev. Slednji so tudi najbolj zaostajali za slovenskim povprečjem, za 16,5 odst. Zaposlenih je bilo januarja 23.917 delavcev ali desetinko odstotka manj kot mesec poprej. Nezaposlenih je bilo konec januarja 1.974. LASTOVKE SE VRAČAJO DOLENJSKE TOPLICE - Za velikonočne praznike je v Zdravilišče Dolenjske Toplice prišla prva organizirana skupina avstrijskih turistov po junijski vojni v Sloveniji in po vseh balkanskih peripetijah, ki soji sledile. V Dolenjskih Toplicah so 35 gostov potovalne agencije Nemetschek iz Steyerja v Zgornji Avstriji z veseljem sprejeli in jim ponudili svoj kombinirani program verskega in zabavnega turizma, ki vključuje med drugim izlete v Belo krajino in na Trško goro, obisk Pleterij in kulturni program z nastopom moškega pevskega zbora iz Šmihela. Z agencijo Nemetschek je Zdravilišče že pred vojno uspešno sodelovalo, skupina, ki je prebila led, pa je prva od sedmih načrtovanih za to leto. Manjše dajatve zasebnih podjetij Mnoga imajo le enega ali nobenega zaposlenega NOVO MESTO — 229 zasebnih podjetij v novomeški občini je lani ustvarilo za nekaj manj kot 1,6 milijarde tolaijev skupnega prihodka, kar je skoraj osemkrat več kot leto poprej. Po podatkih o opravljenih delovnih urah so imela 270 zaposlenih ali trikrat več kot leto poprej. Za davke in prispevke so plačala 31 milijonov ali 5,7-krat več kot v letu 1990. Delež dajatev v skupnem prihodku je znašal 1,95 odst. oz. 23 odst. manj kot v letu 1990. Delež dajatev v skupnem prihodku družbenih podjetij je znašal 8,5 in pri mešanih 2,9 odst. Razlike izhajajo iz načina poslovanja. Precej zasebnih podjetij sploh nima nobenega ali le minimalno število zaposlenih, zato tudi ne plačujejo dajatev iz osebnih dohodkov oz. na njih. Dajatve so odvisne tudi od višine ugotovljenega dobička, od olajšav za novoustanovljena podjetja, posebno na demografsko ogroženih območjih, pa od olajšav pri izračunu davka na dobiček. Pri vseh podjetjih seje delež dajatev v skupnem prihodku znižal za 37,7 odst., kar naj bi bil znak, daje bilo gospodarstvo vsaj nekoliko razbremenjeno. Dajatve na zaposlenega so se v povprečju povečale. Razlog je zmanjšanje zaposlenosti v družbenih podjetjih in veliko število novih zasebnih podjetij z malo ali nič zaposlenimi. NA JAVOROVICO S POSEBNIM AVTOBUSOM JAVOROVICA — Ob prazniku dela in šentjernejskem krajevnem prazniku bo 1. maja ob 11. uri na Javorovici tradicionalno srečanje borcev, svojcev padlih in vseh ljudi dobre volje. Občinsko združenje ZB NOV Novo mesto organizira poseben prevoz na prireditev. Z novomeške avtobusne postaje bo avtobus odpeljal ob 9. uri, ustavil bo tudi v Kandiji. Cena prevoza je 200 SLT. Krajevne organizacije ZB, ki bi želele lasten prevoz, se lahko dogovorijo za avtobus z »Goijanci«. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 25. aprila, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Dolenjka Samopostrežba Šmihel od 7. do 19. ure: trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: PERKO mini market na Otočcu • Šentjernej: Dolenjka Market • Dolenjske Toplice: Mercator Standard—Prodajalna Rog • Žužemberk: Mercator—KZ Krka Samopostrežba • Straža: Dolenjka Market • Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11 ure: Mercator—Standard Pogača, Glavni trg 22 od 8. do 12. ure: trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 12. ure: PERKO mini market na Otočcu Spodbujajo podjetništvo Zavod za zaposlovanje organizira seminarje o podjetništvu—Spodbujainpomaga pri samozaposlovanju NOVO MESTO — Število nezaposlenih seje v zadnjih letih močno povečalo tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Na zavodu za zaposlovanje v Novem mestu skušajo na različne načine pomagati ljudem, ki so ostali brez dela. V zadnjem času jih z brezplačnimi seminarji spodbujajo tudi k samozaposlovanju. Republiški projeKt za spodbujanje samozaposlovanja so lani prvič začeli izvajati tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Na dvodnevne tečaje so povabili tiste brezposelne, ki so v razgovorih izrazili željo odpreti lastno obrt ali podjetje. Seznanili so jih z oblikami podjetij, s postopki ustanavljanja, s pridobitvami obrtnega dovoljenja, z davčno zakonodajo, računovodstvom, financami. Če se posameznik odloči za lastno podjetje ali obratovalnico sklene z zavodom pogodbo o sofinanciranju usposabljanja za zaposlitev. Po šestih mese- cih usposabljanja se brezposelni zaposli, po ustanovitvi podjetja ali obratovalnice pa mu zavod še eno leto krije 50 odst. stroškov za svetovanja in storitve pri strokovnjakih z različnih področij, ki so se v ta namen javili zavodu. Stane Žagar, vodja področja zaposlovanja pri novomeškem zavodu za zaposlovanje, je povedal, da so do sedaj izvedli že 8 seminaijev, nanje pa so povabili 210 brezposelnih. Seminarje bil brezplačen in se gaje udeležila le polovica vabljenih, od tega jih je 36 izkoristilo tudi individualna svetovanja, 15 se jih je že zaposlilo v svojem podjetju ali obratovalnici, šest pa jih je tik pred tem, da se zaposlijo. » Številke res niso velike, vendar je vsaka zaposlitev še kako dobrodošla. V primerjavi z republiškimi rezultati pa se lahko pohvalimo, da smo dosti boljši,« nam je povedal Žagar. J. DORNIŽ Nad stiske s socialnim programom Vrsta aktivnosti in nekaj dodatnega denarja iz občinskega proračuna za ublaži-______________tev socialnih stisk ze lani — Prvo je omogočiti delo NOVO MESTO — V lanskem letu seje zaposlenost v novomeški občini zmanjšala za 6 odst. Ob koncu leta je bilo skoraj 2 tisoč prijavljenih iskalcev zaposlitve ali več kot enkrat več kot v začetku leta. Brezposelnost, a žal ne le ta, je povezana s slabšanjem socialnega položaja posameznikov in družin in s povečanimi potrebami po denaiju za socialne pomoči. Samo za posebne socialne programe je novomeški občinski proračun lani namenil 8 milijonov tolarjev. Sicer pa je denarno nadomestilo za brezposelnost konec lanskega leta prejemalo 652 občanov oz. nad šestkrat več kot pred letom. Denarno pomoč so konec leta izplačevali 254 občanom, kar je skoraj dvakrat več kot pred letom. Število upravičencev do subvencionirane stanarine se je povečalo od 263 v lanskem januarju na 483 po podražitvah stanarine v drugem polletju. Denarno pomoč je konec lanskega leta prejemalo 5.000 otrok, povprečna višina pomoči pa je znašala 1.225 tolarjev. Plačila participacije k zdravstvenim storitvam je bilo zaradi slabih materialnih razmer oproščenih blizu 1.300 občanov ali 23 odst. več kot v letu 1990. Družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja je prejemalo 76, kot dopolnilni vir preživljanja pa 143 oseb. Materialne stiske družin, ki jih povzročijo občasni večji izdatki, rešuje Center za socialno delo z enkratnimi pomočmi. Lani jo je izplačal 731 družinam, 64 družinam pa so dali nekajmesečno brezobrestno posojilo. V drugi polovici leta so 77 družinam razdelili pakete z živili. V novomeški občini so lani izvajali še nekatere druge dejavnosti, s katerimi naj bi učinkoviteje blažili eksistenčne probleme ljudi in družin. Novomeška enota Zavoda za zaposlovanje je ljudi usposabljala za zaposlitev, sofinancirala pripravništvo, omogočala zaposlovanje prek natečaja tisoč novih delovnih mest ter sodelovala pri zaposlovanju brezposelnih z javnimi deli. Z vsem tem letos nadaljujejo, saj se brezposelnost in socialne stiske ljudi še povečujejo. Pri Centru za socialno delo se je razširilo delo prostovoljcev, prizadevanja za ustanovitev skupine za samopomoč trpinčenih žensk pa so pred tedni obrodila sadove. Zagotovljen je bil dodatni prostor za delavnico pod posebnimi pogoji za varstvo prizadetih. Dom starejših občanov je poleg dostavljanja hrane ostarelim na domove tudi prek javnih del povečeval obseg nege in pomoči ostarelim na domu. Vzgojnovar- stvena organizacija je organizirala nove oblike varstva in vzgoje, v katere je vključila tudi tiste malčke, ki niso v vrtcu, prek javnih del pa je bilo opravljeno vzdrževanje objektov in naprav vrtcev. Poročilo ne bi bilo popolno brez omembe pomoči, ki jo je Rdeči križ v • Vse naštete oblike pomoči za blaženje socialne stiske ljudi se izvajajo tudi letos. Občinska vladaje v usmeritvah za posebne socialne programe predvidela reševanje materialnih stisk in nove oblike tudi za reševanje psihičnih stisk ljudi ter spodbujanje zasebne iniciative. Predvidela je tudi ohranjanje oblik pomoči, ki niso sistemske, na primer paketi hrane ali ugodna posojila, so se pa pokazale kot učinkovite. Letos naj bi končno zagotovili prostore za začasno namestitev oseb, ki so v domačem okolju ogrožene, ter iskali še nove oblike dela s predšolskimi otroki. Za koordina-toija vseh služb pri izvajanju programa je vlada določila Center za socialno delo. sodelovanju z vsemi drugimi »socialnimi« ustanovami in organizacijami nudil beguncem iz Hrvaške in družinam, ki sojih sprejele. Z. L.-D. Novomeška kronika OGLASI — Pred časom je možakar preko oglasa v Dolenjskem listu prodajal tračno žago. Ker se zaresni kupec ni javil, je želel oglas ponoviti. To je tudi storil, čeprav gaje malo predtem ženski glas po telefonu vprašal ne po žagi, ampak po dovoljenju za brezplačno objavo oglasa v časopisu, katerega ime je gospod preslišal. Koliko tak sumljiv lov za oglasi pomaga pri povečevanju števila bralstva skrivnostnega časnika, ne vemo, rezultata pa za omenjenega oglaševalca ni bilo. Sicer pa so nekateri časopisi iznajdljivejši, »prisvojijo« si kakšen vladni resor in njegove plačane oglase. Oglase ministrstva za obrambo, med ljudmi zelo odmevne, saj ponujajo celo vrst služb, govori pa se tudi o ne-slabih plačah, v glavnem objavlja Slovenec. PONUDBA — Spet so tu zelo lepi dnevi, ki ljudi kar kličejo v naravo, posebno, če prebivajo sredi betona v mestu. Za Novomeščane je zelo lepa in ravno prav oddaljena sprehajalna točka Trška gora. Sprehajalec pa v nedeljo ali na praznik zaman pričakuje, da bi lahko med potjo po njej kje malo posedel in spil kaj osvežilnega. Vse, kar obratuje, je ob nedeljah namreč zaprto, vsaj za naključne goste. Očitno so premalo donosni in »turizem smo ljudje« za take primere ne velja. TELEFONIJA — Kdor je imel v zadnjih dveh tednih telefonski opravek z Dolenjskim listom, so mu veijetno popuščali živci. Če mu je že uspelo priklicati pravo številko, je skoraj gotovo odpovedalo prevezovanie do željenega človeka. A saj bo bolje! Če smo brez težav obvladali računalnike, bomo tudi najnovejšo telefonijo. PARKIRIŠČA — Ob obravnavi predloga, daje lahko nova novomeška policijska postaja samo nasproti avtobusne postaje in nikjer drugje, seje nekaterim v novomeški vladi med drugim zazdelo, daje tam premalo prostora. A so bili potolaženi. Prostora je dovolj, najbolj moteče policijske dejavnosti naj bi bile tako in tako skrite v brežino Krke. In da ne bi zmanjšali števila parkirišč, bomo morda lahko že tu občudovali kakšno posnemanje nemške iznajdljivosti: med nedavnim obiskom v Langenhagnu je Novomeščane namreč prevzelo parkirišče na strehi. PROLETARCI — Novomeški parlament je na seji konec marca med delegatskimi pobudami in vprašanji seznanil s tistim, kar mu že dolgo leži na duši, tudi poslanec dr. Zelimir Šribar. Misli, da je že čas, da v vrtcih nehajo s tovarišicami. Z zadevo bo gotovo lažje kaj ukreniti kot z ugotovitvijo, da so se komunisti 40 let trudili iz Slovencev narediti proletarce, kar pa bo zdaj očitno uspelo tujcem v nekaj letih. Tujci imajo namreč včasih pregoreče domače pomagače, tudi v Novem mestu. Ena gospa je rekla, da se novomeški župan drži načela »Ne glejte, kaj delam, poslušajte, kaj govorim!« V velikonočni čestitki je po Studiu D pozival k prijateljstvu in strpnosti med ljudmi, ne zamudi pa nobene priložnosti, da ne bi koga vsaj malo sprl med sabo. KAMION — PRODAJALNA KRUHA — V Novem mestu smo bili desetletja vajeni jesti le kruh, ki so ga spekli v današnjih Dolenjskih pekarnah. Danes je drugače. V novomeških trgovinah ponujajo kruh iz zasebne pekarije Ajda, v zadnjem času pa se je kruh in drugi pekarski izdelki znašli tudi na policah kamionov. Tako prodajala kruh pekarna Žito iz Metlike in Markovič iz belokranjskega Suhorja (na sliki). Slednja sta vsak dopoldan na parkirišču pri novomeški tržnici. (Foto: J. P.) • Narodnost je in bo ostala osnova vsake bodoče preureditve sveta. (Vidmar) Črnomaljski drobir MALICA — Ko so sredi zadnje seje skupščine prevajali prisotnost, so ugotovili, da zbor združenega dela ni sklepčen. Vzrok: nekaj delegatov je brez besed odšlo na malico. To je razjezilo ostale delegate, ki so zahtevali od novinarjev, naj obvestijo javnost, da delegati hodijo na seje skupščine samo zato, da malicajo. Resje, da morajo ljudje zadovoljiti tudi to biološko potrebo, toda tudi red mora biti, so se hudovali. Kaj pa si nekateri predstavljajo? Po balkansko bi malicali, po evropsko pa bi si radi delili plače! Ko so se vrnili delegati z zobotrebci, je eden od njih utemeljil svoj tihi odhod: »Na skoraj vseh sejah smo se morali za malico pogajati in kregati tokrat pa sem se odločil, da grem jest brez besed.« Drugim delegatom se ni zdelo prav, da bi zaradi pridnosti in poslušnosti ostali praznih želodcev, zato so tudi oni dobili dovoljenje za malico. Na koncu seje izkazalo, da bi bila seja zagotovo krajša, če bi se šli jest vsi hkrati. ČISTOČA — Eden od delegatov, ki mu je neprestani pingpong o črnomaljski čistilni napravi na zadnjih nekaj sejah segel čez glavo, je rekel, daje pri sebi vso stvar že razčistil in zaključil: Če Črnomelj že mora biti sekret, potem naj bo sekret do konca. Amen. SPOR —- Na zasedanju skupščine sta se nekoliko bolj na trdo verbalno spoprijela predsednik belokranjskega svobodnega sindikata Jožef Kočevar in aelcgat združenega dela Lojze Malenšek. Kako so se ob tem počutili drugi ellegati, je moč razbrati iz vzdiha enega °d njih: »Ah, pa smo bili za kakšni dve mmuti kot v republiškem parlamentu!« a naj še kdo reče, da želi kdo Belo krajino izriniti iz Slovenije! Sprehod po Metliki ----------------> vdTaU.DI konjeniški klub bela KRAJINA se bo vključil v prireditev Vinska vigred 92, ki bo v Metliki 22., .'? 24- maja, in sicer tako, da bo prevažal s kočijami obiskovalce od Pun-garta do hotela Bela krajina, na železniški postaji pa bo pričakal tudi goste, ki uodo pripotovali v Metliko z muzejskim vlakom. To se bo dogajalo v soboto in nedeljo. Za svoj prispevek so bili naprošem tudi člani kinološkega društva, ki je lani pripravilo razstavo psov, letos pa so odpovedali na celi črti. IZ PROGRAMA VINSKE VIGRE-■ i 92 za nedeljo, 24. maja, je zanimivo kii srci^anJe harmonikarjev, ki bo °h ' L uri, in nastop metliških rock skupin. Harmonikarji — prijaviti se morajo Matjažu Rusu — bodo prišli iz vse Slovenije, metliški »dratarji« pa bo-oo hropli na Trgu svobode od 15. ure dalje. Brez pomislekov ogromni množici se bodo predstavili: legendarne Po-polnočne kočije, The Pasmaters in In-dust bag. Slednji bodo poskušali prodati tudi svojo CD ploščo Nova leta, kar jim PODZEMELJSKE ■. NOVNE ŠOLE so izdali učenci gla-suo Pod Kučarjem. Pisne izdelke so prispevali člani novinarskega krožka, li-vno pa so glasilo opremili člani BanSjnSelj83^ o^JE METLIŠKE FOLKLORNE otvuPINE Ivan Navratil so pripravili vuzemski ponedeljek pesmi in plese, Jih je bil° nekdaj moč videti in slišati 1; viu. Odgovorni vodja predsta-i,.t 6 j* Matjaž Rus, skupino pa že vrsto v! v°d|ta Stane Križ in Janko Bračika. se skupaj je bilo zanimivo tudi zaradi “mna Ravnikarja iz Ljubljane in do-morodkmje Marice Zupanič. Trebanjske iveri ~ Podpredsednica tre-iviiioi e vlade Majda Ivanov velja za '„ ‘>čno «msko. Na trebanjski občini l«n niajječ možnosti, da postane »že-a lady«, pa ne le zaradi svojega ne-po rednega vedenja in navade, da vsa-« po,ve’ ^ar mu gre, v obraz, v. p,, tU(ii zavoljo trdnega zdravja. r , cm ko predsednik trebanjskega neg3 sveta Jože Rebolj dobro i_ ,fva P° uspešni operaciji hrbtenice, n en konfal v bolniški še župan _ 1 un8artnik Rebolj se bo odslej v le,'n d '”asu verjetno odpovedal kara-’• Pungartnik pa bo morda poslej nlmJ ,fo ru SV0Ja in tuja pljuča s tobačnim dimom. Majda bi se nikotinski * ami ,vsa-ltako težko odpovedala kot najbliž e11 V ^ t0^‘so njuna Stalisia ii LA GORA 13 vaščanov zaselkov Vesela Gora in Križev Pot je prosdo skupščino krajevne skupnosti nmperl 'n °hčine Trebnje naj jim kočijo, da bodo spet imeli svoj kraj v„:„Va? Vesela Gora, kot je bilo pred vpjno leta 1941. Krajevna skupnost je P'3'a f'j0 svojih krajanov, saj nihče J, j da Je prišel na sejem ali v muzej v Brinje, ampak daje prišel T , eselo Goro. Občinska uprava v Jf nJem Je natančno pojasnila posto-pc imenovanja, preimenovanja, zdru-zevanja ter odprave naselij in ulic na P osno m povsemm konkretno za primer Vesele Gore. Ker so ugotovili, da bi ‘Ju spadalo še 8 hiš, bi stroški preimeno- iarj^v ^ Brmja MaSali 53'800 to' IZ NKŠIH OBČIN iirnH IZ NKŠIH OBČIN E Revščina ni nikakršna prednost Delegati o poslovanju in strategiji razvoja občine — Iskra v vzponu -časi prosjačenja — Brez dobrih programov ne bo pomoči — Minili so ČRNOMELJ — Daje v črnomaljski občini lani marsikje precej škripalo in da tudi letos ni veliko bolje, če ne ponekod še slabše, so delegati skupščine lahko spoznali iz jedrnatega gradiva in besed predsednika izvršnega sveta Antona Horvata. Vprašanje je torej, o kakšni strategiji razvoja lahko govorijo, ko pa je bil lani delež črnomaljske izgube v regiji več kot 40 odst. A vendar so delegati sprejeli tudi osnutek strategije razvoja občine, čeprav so imeli nanj veliko pripomb. Po Horvatovih besedah povzroča največ težav pomanjkanje primernih programov in akumulacije, tako da prestrukturiranje gospodarstva ne more steči, kot si želijo. Medtem ko je največje podjetje v občini, semiška Iskra, po nekaj letih težav zopet v vzponu, pa v treh precej velikih podjetjih grozi odpuščanje delavcev. ŠE MOŽEN VPIS V GIMNAZIJO ČRNOMELJ — V črnomaljski gimnaziji je še možen vpis v 3. oddelek. V srednji šoli v Črnomlju imajo v gimnazijskem programu še 16 prostih mest. Če ne bo dobolj učencev za 3 oddelke, bodo vpis omejili. S POMOČJO PODPORNIKOV DO PRIREDITEV METLIKA — Metliška Ljudska knjižnica je v letošnjem letu pripravila že vrsto prireditev, kar pa ji je uspelo predvsem s pomočjo podpornikov. Tako je pri nastopu pevskih zborov iz Ljubljane in Novega mesta denarno pomagala Zavarovalnica Tilia, pri plesno - glasbeni prireditvi z naslovom Kapljica je priskočil na pomoč Komet, pri koncertu mestne godbe na pihala pa Kolpa d.d. Praznični koncert ob koncu tega tedna bodo gmotno podprli trgovina MTM Marka Pluta, Gala - Trade Celje in market Branke Humljan. Ljudska knjižnica se vsem, ki na ta način pomagajo pri ohranjanju kulturnega življenja v Metliki, iskreno zahvaljuje, zavedajoč se, da bi Metličani sicer ostali brez kulturnih prireditev, saj v občinskem proračunu za te namene ni dovolj denarja. Zavarovanje oseb brez prejemkov Nad 200 Trebanjcev TREBNJE — L marca je bilo v trebanjski občini zdravstveno zavarovanih 200 občanov, od tega 43 otrok, ki imajo stalno bivališče na njenem območju, nimajo pa prejemkov in ne morejo pridobiti statusa zavarovanca zdravstvenega zavarovanja iz drugega naslova. Po mnenju trebanjske izpostave zavoda za zdravstveno zavarovanje pa je nezavarovanih občanov več. Po novem mora poslej take občane prijavljati občina in ne več izpostava zavoda za zdravstveno zavarovanje. Za te zavarovance (Rome, klošarje, otroke, ki se po 15. letu ne šolajo, nekatere študente) naj bi v občinskem proračunu zagotovili okrog 1.800.000 tolarjev, saj za vsako osebo znaša poslej prispevek za zavarovanje 900 tolarjev na mesec (doslej 200 tolarjev). Sekretar občinskega sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti Milan Rman poudarja, da tega denarja v letošnjem proračunu nimajo zagotovoljenega, so pa skupščino opozorili na obveznost, ki jo ima občina po novem zakonu za zdravstveno zavarovanje oseb brez prejemkov. Sekretariat je trebanjski vladi predlagal, naj pooblasti Center za socialno delo Trebnje, da preverja • Na petkovi seji izvršnega sveta v Trebnjem so povedali, da so dobili z republike nova navodila glede zdravstvenega zavarovanja oseb brez prejemkov in bo to zaenkrat vsaj do maja še po starem. Trebanjska vlada pa je sklenila, da bodo Trebanjci dali amandma k 15. členu zakona o zdravstvenem varstvu zavarovanju, da naj republika zagotovi denar za vse tisto, kar si na novo zmisli. in ugotavlja upravičenost posameznih občanov do takega zavarovanja. P. P. Cilj strategije razvoja je zato prav v tem, da dajo prednost dejavnostim, ki podpirajo gospodarstvo, hkrati pa morajo najti ravnotežje med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi. Slednje nekateri še prevečkrat štejejo le kot stroške, čeprav lahko prav te veliko pripomorejo k promociji občine. Sicer pa morajo Črnomaljci čimveč iztisniti iz tega, kar že imajo. Pri tem je Horvat mislil na prostore v bivši vojašnici, kjer bi lahko odprli precej delovnih mest. Pri lastninjenju in denacionalizaciji pa bi morali poskrbeti, da se lastnina ne bi selila čez Gorjance, medtem ko bi v črnomaljski občini ostala le nekvalificirana in delno kvalificirana delovna sila brez možnosti odločanja. Delegati so menili, da priznanje, da so reveži, ni nikakršna prednost pri razvoju občine, da pa so minili časi prosjačenja. Sedaj lahko le še zahtevajo, a morajo pri tem natančno ve- deti, kaj hočejo, in imeti za to pripravljene tudi primerne programe. Sicer pa so v strategiji pogrešali predvsem promocijo občine s celovito ponudbo delovnih in naravnih možnosti. Pa tudi »recept«, kako preprečiti beg možganov in kako nekaj deset domačih strokovnjakov prepričati, da bi se vrnili. Že vnaprej so opozorili, da nič ne pomaga še tako dober program razvoja, če ostane le zapisan na papirju. To pa se žal lahko zgodi tudi s črnomaljskim, če ne bodo določili tudi tistih, ki naj bi naloge uresničili. M. BEZEK-JAKŠE PO NOVEM METLIKA — Člani občinskega izvršnega sveta so se na zadnji seji seznanili s tezami za zakon o reorganizaciji občin, po katerih se metliška ne bi delila. Člani so menili, da je to za Metliko prednost, seveda pa ne bi želeli biti v novi vlogi podrejeni drugim občinam ali centrom, ki bodo nastali na novo. Začeti bodo morali tudi s pripravami na novo organiziranje občinske uprave. Ker bo imela po novem veliko manj zaposlenih, bo manj boleče, če se bodo na to začeli pripravljati že prej in postopoma. DELA VNICE UPRA VIČILE OBSTOJ — Pred šestimi leti so v Črnomlju v okviru šole Milke Šobar-Nataše s prilagojenim programom odprli delavnice pod posebnimi pogoji. V njih že ves čas dela po 12 varovancev iz metliške in črnomaljske občine. Ker pa je dovolj dela in tudi ljudi, ki bi bili v takšnih delavnicah pripravljeni delati, so začeli razmišljati o ustanovitvi Varstveno-de lovnega centra za zmerno in težje prizadete. Imenovali so že delovno skupino, ki bo pripravila elaborat o upravičenosti razvoja takšnega centra. Da so sedanje delavnice pod posebnimi pogoji svoj obstoj že upravičile, pravijo specialna pedagoginjam vodja delavnic Nada Barič, delovni terapevt Stane Križ kot vseh 12 varovancev, med njimi tudi Milan, Tine in Boris (na fotografiji), ki spretno pakirajo sestavne dele za obešalnike. (Foto: M.B.-J.) Matjaž Cikanek Novomeščan popravlja metliške čevlje METLIKA — Približno pol leta je bila Metlika brez čevljarja, v zadnjem času pa sta odprla čevljarski delavnici kar dva. Eden od njiju, Matjaž Cikanek. je prišel celo iz Novega mesta. »Ze nekaj časa sem razmišljal, da bi v Novem mestu odprl delavnico, ko pa je ena od strank potožila, da so Metličani ostali brez čevljarja, sem se napotil čez Gorjance. Skoraj mesec dni sem iskal primerno delavnico, nazadnje pa sem vzel v najem lokal, kjer je bil prej urar,« pove Matjaž. Pričakoval je, da bo prvi mesec bolj malo dela, a so ga ljudje že prve dni skoraj zasuli s čevlji. »Nekaj je k temu prispevalo to, da dolgo ni bilo čevljarja, res pa je, da se tudi pri čevljih pozna vsesplošna kriza. Novi čevlji so marsikomu težko dosegljivi, zato jih prinese popravit, čeprav bi jih v boljših časih morda zavrgel. Zgodi se, da pri popravilu kakšnih čevljev porabim precej časa, toda ker veliko ne morem zaračunati, naredim kar zastonj. Glavno je, da ustrežem strankam, saj si moram prav zato, ker sem prišlek, zaupanje pri njih šele pridobiti,« pravi Cikanek. Matjaž dela sam. Pravi, da raje potegne z delom pozno v noč, kot da bi zaposlil še enega. Ljudi s takšnim poklicem je težko najti, pa tudi strošek za dodatnega delavca bi bil precejšen. »Z drobnimi popravili čevljev namreč ni moč veliko zaslužiti, še manj obogateti. Vendar en človek s tem lahko preživi, medtem ko bi dva životarila,« pravi Cikanek, kije že prve dni spoznal, kako prav seje odločil, ko je odprl delavnico v Metliki. Metličanom se torej ni bati, da bi kmalu spet ostali brez čevljarja. M.B.-J. Nerganje voznikov ni upravičeno Na novomeški Upravi za notranje zadeve trdijo, da na cesti Metlika — Novo mesto policisti ne pretiravajo z ustavljanjem voznikov — Preveč vinjenih METLIKA — V zadnjem času je bilo med Belokranjci, predvsem pa med Metličani, slišati veliko pripomb zaradi nadzora prometa na magistralni cesti Metlika - Novo mesto. Vozniki so utemeljevali svoje nezadovoljstvo s preveč pogostimi policijskimi kontrolami, ki da jih časovno ovirajo. Menili so, da jih policisti psihično maltretirajo, zaradi, tega pa je prizadet tudi njihov belokranjski ponos. Predvsem pa po mnenju voznikov tako natančni pregledi vozil niso v prid prometni varnosti. Na Upravi za notranje zadeve v Novem mestu niso ostali gluhi za vse te pripombe. Kot pojasnjuje načelnik uprave Borut Likar, je po umiku JA iz Slovenije varovanje naše državne meje prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve. Vendar pri tem ne gre le za nadzor na mejnih prehodih in tik ob meji, ampak tudi v notranjosti države, predvsem pa na pomembnih cestah, ki vodijo v • Borut Likar v svojem obvestilu metliškemu izvršnemu svetu med drugim pravi tudi, da so bite govorice posameznih občanov o pogostem ustavljanju vozil neresnične ali vsaj pretirane. Kljub temu pa so na upra vi dali policistom navodila, naj zmanjšajo predvsem preverjanje o opremi vozita, kot so žarnice, trikotnik ipd, ki na varnost v prometu nimajo toliko vpliva. notranjost države. Ena takšnih je tudi magistralna cesta Metlika-Novo mesto. Da pa 24-urna kontrola ni le negativna, kot so menili vozniki, ampak lahko precej prispeva k varnosti v cestnem prometu, je razvidno iz statističnih podatkov, ki so jih zbrali policisti. V zadnjih treh mesecih preteklega leta so na omenjeni cesti ustavili in pregledali 8.963 vozil, zoper 593 ljudi ali 6,6 kontroliranih voznikov pa je bil dan predlog za uvedbo postopka o prekršku. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so ustavili 6.754 voznikov, predlog za uvedbo postopka o prekršku pa so podali le še za 4,7 odst. od ustavljenih voznikov. Torej je bilo letos manj kršitev kot lani. Likar poudarja, da takšen način va- rovanja državne meje ni novost v svetu, je pa pri nas sedaj še nujen tudi zaradi tega, ker državna črta še ni točno določena, na več cestah na državni meji pa ni stalne policijske kontrole. Toliko bolj tudi zato, ker so policisti prišli do zelo zaskrbljujočega podatka: skoraj tretjino vseh kršitev gre pripisati vožnji pod vplivom alkohola, še vedno pa je bilo tudi veliko primerov — kar dobrih 27 odst. kršitev — da so bili vozniki brez vozniškega izpita. Likar je ovrgel tudi govorice o večkratnem ustavljanju voz- TEZAVE OBRTNIKOV METLIKA — V metliško obrtno zbornico je včlanjenih 256 rednih in 52 popoldanskih obrtnikov. V primerjavi z letom poprej seje število rednih obrtnikov zmanjšalo za približno 20. Kot je bilo slišati na nedavni letni skupščini zbornice, so Metličani očitno pričakovali preveč, ko so od vlade zahtevali enakopravnejše pogoje za gospodarjenje. Republiška vlada namreč ni sprejela ustreznih zakonov, ki bi spodbujali razvoj obrti in podjetništva. Delo metliških obrtnikov pa je še toliko težje, ker jih močno ovira državna meja. Prav zaradi nje seje zmanjšal njihov trg na Hrvaškem, moti pa jih tudi precej formalnosti pri prehodu meje in številna druga neurejena vprašanja med republikama. POJASNILO O POLOŽNICAH METLIKA — Med Metličani je bilo precej negodovanja zaradi dveh položnic, ki sojih prejeli za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 92. Predvsem so se jezili, ker ni bila priložena nikakršna odločba ali pojasnilo. Na Upravi za družbene dohodke so pojasnili, daje vsota na obeh položnicah enaka nadomestilu za lansko leto. Če se vrednost ne bi spremenila, bi bilo s poravnavo druge poločnice nadomestilo plačano. Vendar pa je v skladu z 11. členom odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Metlika izvršni svet dolžan tekoče spremljati in spreminjati višino nadomestila glede na rast cen. Ker pa cene pri nas ne mirujejo, bosta gotovo odmerjeni še 3. in 4. akontacija. KRAJŠI DELOVNI TEDEN METLIKA — Od L maja bodo v metliški občinski upravi in vseh zavodih, katerih ustanovitelj je skupščina občine, uvedli 40-urni delovni teden. Tako se bo delovni čas v občinski upravi pričel vsak dan ob 7. uri in bo trajal ob ponedeljkih, torkih in četrtkih do 15. ure, ob sredah do 17. ure ter ob petkih do 13. ure. Zavode pa so opozorili, da zaradi njihovega skrajšanega delovne časa stranke ne smejo biti prikrajšane. NIKOGARŠNJA CESTA? LAKNICE — Odbornik Marjan Dolenšek iz Laknic je vendarle prejel odgovor odgovornega vodje novomeškega cestnega podjetja glede zimske službe na regionalni cesti R—332 na območju Laknic. Cestarji pravijo, da območje trebanjske občine v glavnem pokriva delovodstvo v Trebnjem, je pa res, da sporni odsek pride na vrsto med zadnjimi, ker je meja med trebanjsko in novomeško enoto cestarjev ravno v Gornjih Laknicah. Zato se dogaja, daje cesta proti Mokronogu urejena, ne pa istočasno tudi proti Smarjeti. za katero je dolžna skrbeti novomeška enota. nikov na eni vožnji. Izkazalo seje, daje bilo na cesti Metlika-Novo mesto v enem dnevu dvakrat ustavljenih le 16 voznikov, od tega je bila v petih primerih kontrola upravičena. Večkrat na dan ni bil ustavljen nihče. M. BEZEK-JAKŠE ŠE OKROG 20 PARCEL MIRNA — Sklad stavbnih zemljišč bi letos lahko opremil, odvisno pač od povpraševnja, še od 15 do 20 stanovanjskih parcel na Rojah III na Mirni. V zazidalnem načrtu v Mokronogu sta na voljo še dve parceli nad bloki, možna pa je tudi dopolnilna gradnja. Sklad bo pomagal tudi pri opremljanju štabnih zemljišč na območjih Medvedjeka, Kamenja in Velike Loke. JUTRI V TREBNJEM: »BRONASTI« ZBOR IN NOVA KNJIGA TREBNJE — Jutri, v petek, 24. aprila, bo v trebanjskem kulturnem domu ob 19. uri osrednja občinska proslava ob dnevu upora slovenskega naroda —- državnem prazniku. Na prireditvi se bo svojemu občinstvu predstavil domači Komorni zbor pod vodstvom Igorja Teršarja, prvič kot dobitnik bronaste plakete na nedavnem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Naša pesem 92 v Mariboru. Predstavili pa bodo tudi knjigo Franceta Režuna Naši kraji, monografsko napisano delo o trebanjski občini. Bodo spet peldi čips Cekinček? Podjetje SMER—KO na Češkem izdelalo prve količine krompirjevega čipsa Ce-kincek — Kmetijska zadruga Trebnje podpira takšen odkup presežkov krompirja TREBNJE — Bodo trebanjski kmetje, potem ko je mirenska Kolinska zaradi novonastalih tržnih razmer dala slovo dotedanji proizvodnji izdelkov, pretežno iz krompirja, vendarle dobili nekakšen nadomestek za svoje tržne presežke krompiija v novi tovarni krompirjevega čipsa? Novomeško podjetje za domačo in mednarodno trgovino SMER—KO je že zakupilo del zmogljivosti tovarne na Češkem in bo začelo izdelovati čips pod domačo blagovno znamko Cekinček. V aprilu naj bi bile na našem trgu že tudi prve količine tega čipsa. V Sloveniji ga ne izdeluje še nihče, temveč ga uvažamo iz delov nekdanje Jugoslavije in iz tujine. SMER—KO bi rad prenesel proizvodnjo čipsa v trebanjsko občino, ker je tod zadostna pridelava krompirja, so pa tudi ugodne možnosti, da bi pridobil poslovne prostore. Na sestanku ustanoviteljev podjet- ja SMER—KO, predstavnikov trebanjske kmetijske zadruge in občinskega sekretariata za družbeno planiranje in gospodarstvo, je bilo povsem določno povedano, da zadruga podpira proizvodnjo krompirjevega čipsa, ker bi naj bil s tem zagotovljen odkup tržnih presežkov krompirja od pridelovalcev. Se predno bi se lotilo organizacije proizvodnje, namerava podjetje SMER—KO izdelati študijo o njeni umestnosti. Proučili naj bi, kakšne so možnosti za uveljavitev čipsa in nekaterih sorodnih izdelkov na slovenskem trgu, ter obdelali možne inačice za postavitev linije v občini. V študiji naj bi opredelili začetne akcije z blagovne znamke Cekinček in njeno zaščito, naposled pa bi tudi predlagali nove izdelke v tej • Trebanjski izvršni svet je pretekli petek sklenil, da bo občina s 180.000 tolarji, ki so v lanskem proračunu ostali nerazporejeni za razvoj podjetništva in obrti v občini, podprla izdelavo raziskovalne študije o umestnosti proizvodnje krompirjevega čipsa. Iz neuradnih virov smo zvedeli, da se podjetje SMER—KO zanima za prostore Kolinske na Mimi, kjer je bila že utečena predelava krompiija. znamki, ki bi jih tudi lahko izdelovali v občini. P. P. rila 1992 DOLENJSKI UST 5 ll liti IZ NKŠIH OBČIN iim IZ NKŠIH OBČIN E Sto let Frančiške Žele Visok jubilej v Koblarjih pri Kočevju KOČEVJE — »Ni upanja n a ozdravljenje, je prevelika starost!« Tako nam je dejala Frančiška Žele, rojena Grbec, iz Koblarjev pri Kočevju, kije 7. aprila praznovala svoj stoti rojstni dan, ko smo jo vprašali o njenem počutju. Pa vendar je Frančiška pravzaprav zdrava in zelo bistrega uma, da ji celo rak — po vnetju lojnic pred desetimi leti seji ena izmed ran na glavi ni zacelila — ne more do živega. Če bi Frančiško videli sedeti na postelji, ki jo ima v kuhinji zato, da se ne bi počutila preveč osamljene, pa ne bi vedeli, da skorajda nič več ne vidi, da zelo slabo sliši, težko govori in da je zadnji dve leti vezana na posteljo, saj je noge ne držijo več, kakor nam je povedala njena snaha Angelca, bi težko verjeli, da se je rodila še v prejšnjem stoletju, preživela obe svetovni vojni in mnoge težke čase, ko je morala z delom svojih rok preživljati moža in tri sinove. To pa je Frančiško tudi okrepilo. Dela na polju se ni nikoli branila, saj ga je bila navajena že od otroških let, ki jih je v krogu velike družine preživela v rojstnem Lipsi-nju v cerkniški občini. Frančiška seje poročila v letu, ko seje pričela prva svetovna vojna, in po nekaj letih bivanja v Prestranku sta se 1921 z možem preselila v Lo-žine pri Kočevju in 1924 v Koblarje, kjer živi še danes v hiši, ki jo je skupaj s sinom zgradila 1947. leta. Mož ji je umrl že leta 1937. Po mnogih letih težkega življenja in odrekanja je njen mož ravno tisto leto dobil pokojnino, in sicer tudi za 14 let nazaj. Lep kupček denarja je bil to, žal pa so ga zaupali banki, iz katere so po drugi svetovni vojni dobili le delček nekdanjega premoženja. Toda življenje je teklo naprej in za Frančiško, ki ima danes šest vnukov in osem pravnukov ter dobro nego v krogu družine sina Alojza, kljub visokemu jubileju še vedno teče, čeprav ne več ravno rožnato in veselo. M. LESKOVŠEK-SVETE Preudarjeno zamujanje z deli Gradnja obrtne cone Breg se še ni začela komunalnih prispevkov ter kreditiranja iz občinskega razvojnega sklada, ki naj bi za letošnje leto znašal približno 36 milijonov tolarjev (12 milijonov naj bi se zagotovilo iz proračunskih sredstev, ostalo pa z najemom bančnih kreditov), tudi nudenje pomoči in nasvetov občinske svetovalne službe. Ta si bo še vnaprej prizadevala iskati najcenejše poti za uresničitev zamisli investitorjev ali kot pravi Miro Ferlin: »Če bomo še našli primerne že obstoječe prostore, bomo investitorjem tudi v prihodnje predlagali, naj svoj denar namesto v zidove vložijo raje v nakup strojev in opreme.« M. LESKOVŠEK-SVETE KOČEVJE — Razvoj zasebnega podjetništva na Kočevskem je že pred časom vzpodbudil razmišljanja o izgradnji obrtnih oziroma industrijskih con. Poleg obrtne cone Breg so potrebe po novih proizvodnih prostorih narekovale tudi izgradnjo industrijske cone v Predgradu, kjer so prvi trije investitorji že pričeli s pripravami na izgradnjo. V Kočevju z zemeljskimi deli še niso začeli. Razlog za zamudo je po zagotovilih Mira Ferlina ki v kočevski občinski upravi skrbi za razvoj, zelo preprost: »Če najdemo cenejšo možnost, kot bi jo za investitoija predstavljala izgradnja novih proizvodnih prostorov v obrtni coni, jo novemu podjetniku tudi ponudimo.« Cenejši so gradnje novih pa je najem že obstoječih delovnih prostorov. Tako so denimo štirje investitoiji, ki bi sicer gradili v obrtni coni, po nasvetu občinske svetovalne službe vzeli v najem nekatere prostore v podjetjih In-kop, Melamin in Trikon. Podjetij, ki razpolagajo s presežkom delovnih prostorov, ki bi jih lahko oddala v najem, je v kočevski občini še nekaj. Takšen je cel kompleks nekdanjega Agroservisa, prazni pa so tudi še nekateri prostori nekdanjega podjetja SGP Zidar. Tudi nekateri drugi objekti niso zadovoljivo izkoriščeni. Tako bodo oddali v najem stavbo šole na Travi, razmišljati in dogovoriti pa se bo potrebno tudi o bolj smotrni uporabi prostorov, s katerimi razpolagajo številni gasilski domovi v kočevski občini. Med čim bolj ugodne pogoje, ki jih občinski organi skušajo nuditi novim podjetnikom in ostalim investitorjem za pričetek njihove dejavnosti, sodi poleg obročnega odplačevanja zemljišč in PROSLAVA V CERKNICI CERKNICA — Skupščina občine Cerknica, Občinski odbor ZZB NOV občine Cerknica in skupnost borcev NOV Notranjskega odreda, pripravljajo v počastitev 27. aprila -dneva upora proti okupatorju in 50-letnice ustanovitve Notranjskega partizanskega odreda jubilejno proslavo, ki bo v soboto, 25. aprila, ob 11. uri, v športni dvorani Osnovne šole Notranjski odred v Cerknici. Slavnostni govornik bo prvi komandant odreda - narodni heroj Bojan Polak - Stjenka, o pomenu 27. aprila, državnega praznika, pa bo govoril predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Peter Hribar. Črn madež na poslanski dolžnosti Seja kočevske občinske skupščine je bila svojevrstna polomija KOČEVJE — Zaradi nesklepčnosti zbora krajevnih skupnosti kočevske občinske skupščine, kije ostal nesklepčen tudi po več kot polurni preložitvi začetka, sta 14. aprila zasedala le družbenopolitični zbor in zbor združenega dela. Skupno sejo zborov je vodil podpredsednik družbenopolitičnega zbora Alojz Košir. Tako kot seje seja neslavno začela, seje v pravem pomenu te besede končala. V ponos poslancem pa tudi ne more biti incident, ki se je pripetil že pri obravnavi druge točke dnevnega reda. Zaradi neizkušenosti v vodenju skupščinskih sej predsedujoči Alojz Košir ni niti poskušal opozoriti raz-pravljalca Vinka Pintarja, naj ne uporablja žaljivih besed. Ker so to storili nekateri poslanci kar iz delegatskih klopi, je Vinko Pintar, ki so ga prekinili v razpravi o osnutku občinskega proračuna za letošnje leto, zasedanje protestno, zapustil, ostali pa so zasedanje nadaljevali, kot da se ni nič zgodilo. Predno so poslanci proračun sprejeli kot osnutek in skoraj v isti sapi tudi kot predlog, pa je dal resnejšo pripombo na razdelitev proračunskega denarja le direktor kočevskega zdravstvenega doma Tihomir Odor-čič, ki je opozoril, da z dodeljenim denarjem zdravstvo ne bo preživelo. Skoraj gladkoso stekle ostale točke dnevnega reda, med drugim tudi določitev po dveh članov iz vsakega zbora za usklajevalno komisijo, čeprav so predstavniki družbenopolitičnega zbora na dan poprej sklicani SKROMNE PRIZNAVALNINE KOČEVJE — Iz občinskega proračuna so lahko letos dodelili 3.200.000,00 sit za izplačilo občinskih priznavalnin. V lanskem letuje prejemalo dohodek iz tega naslova 133 oseb, ki jim je priznana udeležba v narodnoosvobodilni vojni od leta 1941 do 1945. Kot edini vir za preživljanje je prejemalo 9 upravičencev. V decembru minulega leta je bila najnižja priznavalnina 222,60 sit in naj višja 5.349,00 sit, vendar je v to štet tudi dodatek za nego. Nekaj manj kot polovica prejemnikov priznavalnin so udeleženci NOV s priznano posebno dobo do leta 1942. V. D. OBVOZNICI NAČELNO NIHČE NE NASPROTUJE RIBNICA — Sedanja obvoznica, ki razbremenjuje promet v starem mestnem jedru Ribnice, še zdaleč ni najboljša rešitev, saj je cesta le nekaj korakov oddaljena od obeh osnovnih šol v Ribnici. Nova obvoznica, ki naj bi potekala od industrijske cone na Bregu mimo Inlesa in Melesa v Ribnici do Male Hrovače, kjer bi se priključila magistralni cesti Ljubljana —Kočevje, je vprašljiva z vidika motenja tehnološkega procesa za odvijanje proizvodne dejavnosti obeh omenjenih podjetij. O možnostih izgradnje predlagane obvoznice so se minulo sredo ribniški občinski možje pogovaijali s predstavniki obeh podjetij, projektantom in Andrejem Berčičem z republiške uprave za ceste. Na skupnem sestanku je bilo ugotovljeno, da gradnji obvoznice načeloma nihče ne nasprotuje. Dogovorili so se, da bo nepristranski tehnolog lesne stroke skupaj s predstavniki Inlesa in Melesa ugotovil, ali je možno speljati cesto tako, da ne bo motila delovnega procesa obeh podjetij. Pretežni izvozniki spet tepeni V Stil lesu, ki izvozi pretežni del proizvodnje na najzahtevnejše trge, ne morejo _____nikjer nadomestiti izpada dohodka zaradi precenjenega tolarja SEVNICA — Sevniškemu Stillesu, podjetju z okrog 400 delavci, ki ima z letnimi izvoznimi pogodbami proizvodnjo skoraj v celoti prodano, sedanji položaj pretežnega izvoznika zaradi precenjenega tečaja tolaija ne omogoča več dela tudi vnaprej. Zato je resno ogroženo veliko delovnih mest, pa tudi vložek, ki ga ima država v tem podjetju. Vodstvo Stillesa zato resno opozarjajo vlado in Banko Slovenije, naj ukrepata in rešita položaj vseh, še zlasti pa pretežnih izvoznikov. Slednji namreč ne morejo nikjer nadomestiti izpada dohodka zaradi precenjenega tečaja tolarja in so v neenakopravnem položaju s tistimi, ki lahko pretežni del proizvodnje in storitev prodajo doma. Ocenjujejo, da bi morala biti nemška marka sedaj najmanj po 70 tolarjev. »Ne vemo, komu naj izstavimo račun za tisto, karamo izgubili v pol leta. Verjetno ga bomo deviznim rezervam Banke Slovenije, ker je del tistih deviz tudi Stillesovih. Zaradi ne- spremenjenega tečaja tolarja v zadnjih mesecih izgubljamo vse doseženo v izvozu. Tečaj marke je od začetka januarja do konca marca letos narasel za 24 odst., proizvodni stroški pa za več kot 45 odst. Vedno zveličavna rezerva v produktivnosti in racionalizaciji stroškov je v letih gospodarske recesije pošla. »Igra« države s tečaji, obrestmi in dodatnim obremenjevanjem gospodarstva se nadaljuje. Če bi ustavili proizvodnjo za izvoz, bi bile reakcije tujih partnerjev silovite do nas, države in v tujih poslovnih krogih. Mi ničesar ne prosimo! Sposobni smo bili poiskati tuje trge, ki ob normalnem tečaju omogo- • Stilles je lani dosegel 60 odst. celotne Finančne realizacije na tujem trgu, letos pa znese izvoz že okrog 90 odst. celotne realizacije. Značilnost Stillesove proizvodnje je maloserijska izdelava ekskluzivnega pohištva, pretežno iz plemenitega lesa, in inte-rierska oprema za hotele in poslovne prostore v najvišjem cenovnem prostoru. Podjetje izvaža izključno na konvertibilno tržišče in je izrazit neto izvoznik, saj uvoz ne presega 15 odst. doseženega izvoza. Zaradi znanih razlogov Stilles praktično nima več domačega trga, zaradi tega pa so se sevniški mizaiji tudi dolgoročno opredelili za tuje trge. čajo življenje in razvoj firme,« poudarja glavni direktor Stillesa Alojz Ratajc. P. P. seji predsedstva temu ostro nasprotovali, češ, da je njihov zbor program dela izvršnega sveta, ki bo sedaj predmet medzborovskega usklajevanja, že dvakrat zavrnil. Zaključek te dokaj nenavadne seje je bil še bolj nenavaden. Predsednik sveta krajevne skupnosti Kostel, Stanislav Južnič, je nameraval poslance Samovolja močnejša od oblasti Zakaj ni rešitev — S seje izvršnega sveta RIBNICA — Na seji ribniškega izvršnega sveta, kije bila 15. aprila, so poleg nekaterih novih, ponovno obravnavali tudi zadeve, ki se, zaradi svoje težje rešljivosti, pojavljajo že skoraj na vsaki seji izvršnega sveta. Med slednje sodita obravnava črnih gradenj in dela v gostinskih lokalih, ki delujejo mimo prvotnih dogovorov. Med člani izvršnega sveta so ponovno prišla do izraza nasprotna stališča, ki jih gojijo do Kluba 111 iz Gornjih Le-povč. Medtem ko nekateri menijo, daje takšen lokal v Ribnici več kot dobrodošel, pa drugi, ki temu sicer ne nasprotujejo, zatijujejo, da ne sodi v stanovanjsko naselje. Sosedje se počutijo prevarane in nemočne, saj so lastniku Kluba 111 Bojanu Kosu dali soglasje za gradnjo trgovine in manjšega gostinskega lokala, Kos pa je med dejavnostmi objekta v Gornjih Lepovčah registriral tudi klub, kar pomeni, da ima zakonsko osnovo za to, da se gostje — člani kluba lahko zadržujejo v Klubu 111 tudi do poznih večernih oziroma zgodnjih jutranjih ur. Ureditvi parkirišč za goste Kluba 111 načeloma nihče ne nasprotuje, so pa nekateri ostro proti temu, da bi bila parkirišča na prostoru, kije po občinskem planu predviden za otroška igrišča. Premajhna odločnost in nemoč članov izvršnega sveta ter nekaterih občinskih organov se kaže tudi v reševanju remske problematike, s tem pa tudi pritožb tistih lastnikov gozdov, v katerih Romi taborijo, razvidna pa je tudi iz poročila tržne inšpektorice Margarete Novak. Romi še vedno »veselo« podirajo drevesa in uničujejo gozdove, nič manj veselo pa ne točijo pijač tista gasilska, lovska in ribiška društva in družine, ki so jim pristojne inšpekcijske službe že izdale prepovedi točenja pijač. M. LESKOVŠEK-SVETE PREIMENOVALI BODO ULICE SODRAŽICA — Na pobudo krajevnega odbora slovenskih krščanskih demokratov, je svet krajevne skupnosti obravnaval in sprejel sklep o začetku javne razprave za spremembo imen ulic in trga v naselju Sodražica. Krajani se bodo do konca tega meseca v obliki ankete odločili, ali so za preimenovanje ali proti preimenovanju naslednjih ulic: Cesta notranjskega odreda v Notranjsko cesto. Kurirska cesta v Strugarsko ali Cesto Franceta Goršeta, Cesta Majde Šilc v Prijateljevo cesto, Trg 25. maja v Krekov ali Glavni trg. O spremembi imen ulic bodo odločali tam živeči krajani, o preimenovanju trga pa krajani Sodražice. Stroške preimenovanja bodo krili prebivalci ulic in trga. M. G-č LOČENO ZBIRANJE HIŠNIH ODPADKOV SEVNICA — Senovško podjetje Barles bo za sevniško občino izdelalo modelni projekt z4 ločeno zbiranje hišnih odpadkov na območju Naselja heroja Maroka v Sevnici, Krmelja, Šentjanža, Tržišča in Malkovca. Barles, ki sodeluje z znanima avstrijskima firmama za zbiranje in predelavo odpadkov Bartcl—Barkopa in Rumpold, bo skušal načrtno gospodarjenje z odpadki organizirati v celotni posavski regiji. Barles bo dal sevniški občini brezplačno na razpolago potrebne postale za odpadke, prav tako bo Barles za obdobje enega leta posodilpotrcbno vozilo za zbiranje odpadkov. Če bo modelni projekt uspešen, bodo dali rezultate na voljo mešani družbi. seznaniti s svojim videnjem razhajanj med njim, svetom krajevne skupnosti in občinskim vrhom. Zaradi pozne ure je svoj govor skrajšal na nekaj bistvenih misli. Po vsej verjetnosti je pričakoval kakšen odziv poslancev, doživel pa je le odziv predsednika skupščine Mihaela Petroviča, ki je nekatere Južniče ve navedbe zavrnil kot neresnične in ga javno obtožil, da laže. Očitno je bilo to poslancem kaj malo mar, saj so malo pred 23. uro, ko je župan zapustil govorniški oder, dvorano zapustili, ne da bi predsedujoči zasedanje zaključil. M. LESKOVŠEK-SVETE GOSPODINJSKA POMOČ NA DOMU SEVNICA — Center za socialno in svetovalno delo v Sevnici bo, podobno kot lani, tudi letos v okviru javnih del pripravil gospodinjsko pomoč starostnikom in družinam, ki tako pomoč iz kakršnihkoli razlogov potrebujejo. Na ta način starostnikom omogočajo, da ostanejo v okolju, kjer žive in so nanj tudi čustveno navezani. Zaposlili bodo dva ali tri delavce, ki imajo smisel za delo z ljudmi. Jeseni pa bo center z dodatnimi, strokovnimi delavci organiziral gospodinjsko vzgojno pomoč za družine za majhnimi otroki. Pomoč duševno prizadetim in staršem Ocena in analiza stanja duševno prizadetih—^eminarnaLisci SEVNICA — »Društvo za pomoč duševno prizadetim v občini Sevnica povezuje starše duševno prizadetih otrok, njihove skrbnike in rejnike pa tudi strokovne delavce, ki skrbijo za duševno prizadete. Letos bomo za duševno prizadete osebe pripravili delo na domu, kulturno prireditev ali koncert. Poleti bomo organizirali letovanje duševno prizadetih otrok in mladostnikov, ob dnevu invalidov razstavo izdelkov učencev Osnovne šole Ane Gale ter delavnic pod posebnimi pogoji. Ob koncu leta bomo obiskali vse starejše duševno prizadete osebe, novoletno srečanje pa bomo pripravili za vse tiste duševno prizadete osebe, ki niso nikamor vključene,« niza poglavitne naloge iz letošnjega programa društva njegov predsednik, diplomirani psiholog Anton Koren. Kot pravi podpredsednica društva Fanika Zemljak imajo obilo težav s pridobivanjem staršev za vikend seminar, ki bo 8., 9. in 10. maja na Lisci, čeprav je vse brez- Anton Koren plačno. Denarno bo pomagala Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, Konfekcija Lisca bo omogočila ugodno bivanje v Tončkovem domu za okrog 30 udeležencev, sevniški vrtec in gasilci bodo prispevali prevoze s kombijem, zveza kulturnih organizacij pa priložnostni kulturni spored. Omeniti velja, da so se strokovnjaki iz Ljubljane, Novega mesta in Sevni- • Ravnatelj Osnovne šole s prilagojenim programom Ane Gale, Franc Novšak, je izdelal analizo o stanju duševno prizadetih v občini. V strnjeni obliki naj bi jo, in s tem tudi vso problematiko, razgrnili tudi sevniški vladi. ce, ki bodo predavali na seminarju, odpovedali avtorskim honorarjem. Med omenjenim vikend seminarjem bodo v izložbi Merkatorjeve železnine v Sevnici razstavljeni izdelki varovancev delavnic pod posebnimi pogoji. P. P. Drobne iz Kočevja USMERJENO ČEBELARSTVO — Razmišljanja, da bi v Seču pri Polomu čebelarstvo postalo vodilna dejavnost, ki bi pripomogla k revitalizaciji naselja, niso brez možnosti. V zvezi s tem je bil v začetku meseca v Seču sestanek z občani, predstavniki uporabnikov prostora, skupščine občine Kočevje in nosilcem celotne zamisli Antonom Fabjanom iz Seča. Fabjan, ki se ukvarja z izdelavo zdravil iz medu, je že v marcu občinskim možem predstavil svoj program, iz katerega je razvidno, da bi čebelarstvo, kot alternativna medicinska lahko postalo vodilna dejavnost v naselju. TEŽAVE ZDRAVSTVENEGA DOMA — »Kočevje kmalu ne bo imelo zdravstvenega doma!« je na zadnji seji občinske skupščine poslance resno opozoril direktor kočevskega zdravstvenega doma Tihomir Odorčič. Vzrok? Nerazumevanje občine za težave zdravstvenega doma in seveda denar. Na zahtevo sanitarne inšpekcije bi morali delavci zdravstvenega doma že do 10. tega meseca opraviti dokaj draga popravila. Ker je bil denar, ki so ga iz proračuna namenili zdravstvu za letošnje leto, po zatrdilih direktorja Odorči-ča porabljen že v prvih dveh mesecih letošnjega leta, se nehote vprašamo: ali se res lahko zgodi, da bo sanitarna inšpekcija kočevski zdravstveni dom zaprla? Ribniški zobotrebci MODRO RAVNANJE — Proračunski denar, namenjen razvoju drobne obrti v ribniški občini, bodo ribniški občinski možje letos razdelili na podlagi predloga, ki ga bo do naslednje seje izvršnega sveta pripravila Obrtna zbornica Ribnica. To je nedvomno modra odločitev. Izvršni svet je s tem pokazal ne samo, da obrtniki sami najbolje vedo, kdo resnično potrebuje ta denar in da zaupa njihovi presoji, marveč se bo na ta način tudi izognil morebitnim očitkom, zakaj je denar razdelil tako, kot ga bo. NESTRINJANJE — Pogodba, ki jo je pripravilo republiško ministrstvo za obrambo o oddaji doma JLA v Ribnici v najem, Ribničanom nikakor ni pogodu. Sestavljalci pogodbe so namreč zanemarili dejstvo, da so dom gradili tudi z denaijem občanov. Ker se občina ne namerava zlahka odpovedati približno 35-odst. deležu, ki ga ima v domu, je pričakovati, da stavba nekdanjega doma JLA vsaj še nekaj časa ne bo dana v najem. KRITIKA KULTURE — Kritika, ki je je bila ob letošnjem sprejemu občinskega proračuna deležna kultura, ni bila namenjena dejavnosti. Nasprotno, poslanci so menili, da je premalo denaija namenjeno za samo dejavnost, preveč pa za plače zaposlenih in vzdrževanje stavb. Kljub temu da je predsednik izvršnega sveta Janez Henigman pojasnil, da obnova Miklove hiše ni stala dva milijona mark ampak milijon, so nekateri menili, daje bilo zanjo porabljeno že dovolj denarja in da bi se morala začeti sama vzdrževati oziroma kriti vsaj polovico stroškov svojega poslovanja. Pomisleke so imeli tudi o številu zaposlenih, češ daje sedanjih pet zaposlenih v Miklovi hiši vendarle nekoliko preveč. Sevniški paberki PAPIR — V obrtni zadrugi Bohor so se znašli tako na psu, da jim manjka denarja za ogrevanje prostorov in se še zaposleni grejejo z od doma prinesenimi kaloriferčki. Tja, kamor gre še cesar peš, bi moralo v stavbi Bohorja celo Njegovo veličanstvo prinesti s sabo določeno količino papirja. Ne za državniške, ampak za še bolj nujne zadeve. IZGNANCI — Predstavniki krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije iz sevniške občine so ugotovili, da so več kot shodili. Do cilja, da bi prišli do pravične odškodnine za prestano trpljenje, jih verjetno čaka še vsaj en križev pot. Pravijo, da če hočeš dobiti od Nemca marko, bo German takoj gruntal, kako bi dobil vsaj dve nazaj. Predsednik sevniških izgnancev Jože Bogovič meni, da bodo morali (ne le izgnanci) upoštevati načelo: »Biti prijatelj z vsakim, hlapec nikomur!« PRIZADETI Center za socialno in svetovalno delo obiskuje duševno prizadete osebe v sevniški občini nekajkrat letno. Mobilna služba in center delata z roko v roki. Toda, zakaj je od vseh osnovnih šol le boštanjska odgovorila na pred mesecem poslani poziv, naj pridno razvrščati otroke? Bo Osnovna šola Ane Gale s prilagojenim programom ostala brez učencev, duševno prizadeti otroci pa brez strokovnega usposabljanja za življenje? • (1 lavni izvor naših problemov je partitokraciji. (Toplak) • Najnevarnejši so tisti norci, ki so napol nori. (Italijanski pregovor) • Življenje je potovanje, ki nas vrata. (Melvilic) Krške novice NASPROTJA — Senovški župnik je med pobožnimi postnimi pridigami oznanil, da rasizem in komunizem nista za človeštvo, kajti za komunisti so grobišča. Pridigajoči je oznanilo podkrepil z opozorilom, da katoličan ve, koga vse na bodočih volitvah ne sme voliti, in dj, sta med temi Kučan in Drnovšek kot komunista. Dva sta, ki sta s tako izbranimi besedami in nekoliko podobno v sedanjem predvolilnem času odločno kot v strahu pred šibo božjo zabičala svobodnemu ljudstvu, koga natančno je prepovedano voliti na prihodnjih demokratičnih volitvah. Poleg senovšega župnika je to storil v Krškem v svojem znamenitem slogu Ivan Kramberger, ki pa ima potrdilo, da je pameten. REŠITEV — Delegat Danilo Siter je namignil kolegom, naj bi kaj denaija dali potapljačem za nakup opreme. K temu je čez čas nekdo rekel, da so potapljaške obleke v Krškem res zelo nepogrešljiva stvar, saj je prebivalstvo bolj ali manj že potopljeno. Očitno je mislil na tovarne, ki jim pohaja denar in moč in so nekako naprodaj bolj premožnim kupcem. Ampak če bi že bile potapljaške obleke, bi jih za vsak primer veijetno pobasal kdo od tistih, ki sploh ni pod vodo. POLITIKA IN GLASBA — Krška občinska skupščina je bila nekaj čez 19. uro že nesklepčna. Delegati so bili očitno obveščeni, da je v kulturnem domu vabljiva glasbena prireditev, na kateri so igrali in peli, daje občinstvo ploskalo do manjših bolečin. Ampak zaradi prireditve bi bil parlament lahko še naprej sklepčen. V kulturnem domu namreč niso opazili pogrešanih amaterskih politikov delegatov razen nekaj izjem. Menda je šlo za eno samo izjemo, vendar tej ne gre očitati, da jemlje kulturno prireditev samo kot izgovor. Novo v Brežicah . PIJANI MOŽ NA MEJI —Odkar je pri Brežicah državna meja, je čisto drugače, kot je bilo tedaj, ko si lahko po radi volji nakupil samoborskih prašičev in jih odpeljal v domači svinjak na sedanji slovenski strani. Sprememba je prinesla v življenje domačinov nov red, saj ob meji po predpisih delujejo policijske posadke in nove med njimi so pripravljene legitimirati celo potepuškega psa brez dokumentov, kaj šele kmeta, ki hoče meni nič tebi nič peljati levo in desno voz gnoja. Toda pokazalo seje, da policija ni odveč, saj hoče priti čez mejo tudi vsakovrstna golazen v različnih stanjih. Pred časom je enako poskušal neki Ž. P., ki je iz BiH prispel na hrvaško-slovensko mejo bolj »v tekočem stanju«. Obilo je bil namreč popil alkoholne tekočine. Tovrstna pretekla naprezanja so ga navdala z izjemno močjo, tako da je v sklepni fazi srečevanja z obmejno policijo eno od uniformiranih oseb celo brcnil. Očitno se bodo morali obmejni policisti obleči tako na debelo kot hokejisti, potem jim tudi brce ne bodo mogle do živega. NISO VEDELI — V Dobovi se je domačin namenil nekaj graditi, ker mu tako veleva podjetniška žilica. Gradil bi blizu tirov, železnica mu ne dovoli. Zato ima težave. Seveda domačin. Ali pa imajo svojevrstne težave na železnici v Ljubljani. Pred časom so mu namreč železničarji že dali uradno soglasje, zdaj pa o tem ničesar ne vedo. Tudi železničarski šefi sčasoma pozabijo, kar obljubijo ljudstvu. DOMNEVNA OBLJUBA — Igor Bavčar naj bi bil obljubil nekemu domačinu v nekem hribovskem zaselku v brežiški občini, da se bo osebno potrudil za to, da domačin dobi telefon. Sedanji minister naj bi bil to rekel v času vojne, ko naj bi bil z nekega hribčka opazoval sovražnika, kije pretil Sloveniji. Da bi si šel Bavčar zapravljat ugled s takimi obljubami, ki jih ne bo mogel nikoli uresničiti, skoraj ni verjetno. Bolj verjetno je to, da sije nekdo policijskega ministra omislil zato, da bi zahteva za telefon zvenela bolj upravičena, češ ce se zanj poteguje minister, gre pa res za zelo pomembno stvar. Lahko pa je tudi samo to: ljudstvu brez telefona je lažje, če pričakuje telefon z mislijo na pomembnega človeka, ki ima toliko telefonskih naprav, da z njimi celo prisluškuje drugim, ko telefonirajo. PRED SELITVIJO POSPRAVITI DOLENJA VAS — Prebivalci -krajevne skupnosti Dolenja vas, ki živijo blizu sedanjega krškega komunalnega smetišča, zahtevajo ureditev deponije- Zahteva pomeni, da bo moral Kostak deponijo popolnoma urediti, Preden bodo odpadke v občini začeli odvažati na novo, zdaj še neznano lokacijo. CESTO BODO OBNOVIL SENOVO — Dotrajano asfaltno cesto od Senovega do Brestanice bodo obnovili. Lokacijski načrt, ki sodi v sveženj potrebne dokumentacije za urejanje te regionalne ceste in brez katerega ti možna obnova, so nedavno sprejeli zbori krške občinske skupščine. Omenjeno cesto bodo obnovili letos. IZ NNŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN Za stavbišča in za druge namene Vlaganja sklada stavbnih zemljišč — Obljubljena prostorska dokumentacija Denar mogoče tudi za zdravje in kulturne prireditve — Pripombe KRŠKO — Z denarjem iz krškega sklada stavbnih zemljišč bodo letos med drugim financirali napeljavo plinovodnega omrežja na nekaterih ob-močjih, poleg tega naj bi s sredstvi fonda podprli komunalno opremljanje zemljišč za potrebe obrti. Kar zadeva plinovod, bodo po besedah Metoda Sonca na voljo nekoliko večja sredstva za napeljavo plinovoda v Krškem in na Senovem. Skladov letošnji program, po katerem naj bi razporejali denar za ta namen, govori o »faznem pristopu«. To Krška občina naj posreduje v težavah KRŠKO — V teh dneh naj bi v Krškem na občinski ravni razpravljali o gospodarstvu v občini. To je moč pričakovati po nedavni pobudi Tomaža Petana v krški občinski skupščini, naj predsedstvo skliče izredno sejo o gospodarskih težavah podjetij v občini. Pobuda, ki jo je pravzaprav sočasno izreklo še nekaj delegatov, predstavlja samo piko na i vsem razpravam, za katere so si odborniki vzeli čas na nekaj zadnjih zasedanjih krškega parlamenta. Vprašanje o velikih težavah krškega gospodarstva je nekajkrat načel Miran Resnik, kije izrazil prepričanje, da bi se krški občinski izvršni svet moral bolj zanimati za sedanje ekonomske razmere in da bi moral tudi več narediti za ublažitev težav. Na skupščinskih zasedanjih so v zadnjem času obravnavali poleg Šopa zlasti Videm in slednjemu naj bi na napovedani občinski seji posvetili tudi največ skrbi. Glede Vidma je dejal predsednik krškega občinskega izvršnega sveta Franc Černelič, ko je odgovarjal Resniku in drugim razpravljalcem na predzadnjem zasedanju parlamenta, da se občinska vlada vključuje v reševanje Vidma. Ivršni svet se pri tem opira na informacije Vidma, slovenske gospodarske zbornice, banke in republiške vlade. Predsednika slednje Lojzeta Peterleta je Černelič, tudi obvestil o Vid-movem težkem stanju. Kot je poudaril predsednik Černelič je zunaj pristojnosti občinskega izvršnega sveta, da bi kot politični organ oporekal uglednim gospodarskim strokovnjakom, ki predlagajo in odločajo, kaj bo z Vidmom. L. M. Delegati predlagajo SORTIRANJE ODPADKOV KRŠKO — V krški občini pripravljajo odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Z dokumentom predvidevajo, da bodo različen odpadni material sortirali na izvoru, ker menijo, da je med odpadki precej takega, kar bi se dalo uporabiti kot surovino. O osnutku omenjenega odloka, ki ga je krška skupščina sprejela v začetku lanskega decembra, so organizirali javno razpravo. Odzvale so se krajevne skupnosti Kostanjevica, Leskovec, Brestanica, Rožno-Presladol in Veliki Trn. Kako na volitve? SDP odgovarja na »ma-never desnega bloka« KRŠKO — Referendum, na katerem bi se volilci izrekli, katero različico nove volilne zakonodaje podpirajo, bi pomenil prelaganje odgovornosti na državljane. To prelaganje bi pomenilo slabo in neodgovorno potezo, kajti z načinom volitev se v glavnem ukvarjajo samo eksperti. »Če se o njem ne morejo zmeniti izjemno dobri poznavalci, kako naj ustrezno metodo volitev izberejo nepoznavalci?« je dejal Mauricio Olenik, ko se je prejšnji teden udeležil skupne seje vodstev občinskih organizacij SDP Brežice, Krško in Sevnica v Krškem. Olenik, ki je predstavil različne pristope k novim volitvam, je nekatere strankarske predloge glede izbire novih političnih predstavnikov v slovenski parlament označil kot »krasen manever desnega bloka«. Po Olenikovih besedah bo slovenska SDP zahtevala alternativni referendum o volitvah, če bo njena politična konkurenca trmasto vztrajala pri svojem referendumu o načinu volitev. pomeni, da naj bi bili letos nared predinvesticijska študija in lokacijski načrti za Spodnji Grič. Skladov predvideni strošek za pridobivanje in opremljanje parcel za malo gospodarstvo se v pretežni meri nanaša na obrtno cono v Leskovcu. Ljudje, ki želijo graditi, pa bodo veijetno posebej veseli obljube iz sklada, da bodo načrtovalci letos izdelali prostorske dokumente za naselja. Sklad, v katerega bo največ dala Nuklearna elektrarna Krško, s tem ko bo plačala najvišjo odškodnino za uporabljeno stavbno zemljišče, bo z omenjenimi načrti koristil prebivalstvu samo v enem pogledu. Zato bi po mnenju Danila Siteija storili prav, ko bi si z denaijem iz tega fonda zagotovili v občini boljše življenje še na drugačen način. Predlagal je, naj bi kupili zdravstvenemu domu dobro opremljen reševalni kombi, šolarjem regresirali prehrano, otrokom iz krške občine kdaj plačali ogled kake kulturne prireditve v Ljubljani, s sredstvi sklada pritegnili v Posavje alternativne programe otroškega var- FOLKLORNI VEČER V VRTAČAH ARTIČE — Folklorna skupina Prosvetnega društva Oton Zupančič vabi to soboto ob 20. uri v dvorano domačega prosvetnega doma. Artiški folkloristi, ki že poldrugo desetletje negujejo plese in običaje slovenskih pokrajin, bodo svoje delo prikazali na letnem koncertu. Ob tej priložnosti so v goste povabili tudi prijateljsko folklorno skupino s Primskovega pri Kranju in njihove Bodeče neže, pevke ljudskih pesmi. Medtem ko bodo gostje prikazali gorenjsko in dolenjsko folkloro, bodo domačini zaplesali po belokranjsko, štajersko in kozjansko. Večer folklore slovenskih pokrajin bo popestrila še citrarka Mateja Ferenčak. TURIZEM NA ZDOLAH ZDOLE — V nedeljo, 26. aprila, ob 16. uri bo v tukajšnjem Kulturnem domu Bena Zupančiča okrogla miza Turi-zem na podeželju. V razgovoru, ki ga bo povezoval predsednik SKD Krško Danilo Siter, bodo sodelovali slovenski minister za turizem Ingo Paš, predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, dr. Janez Bogataj z ljubljanske Filozofske fakultete in Franc Černelič, predsednik krškega občinskega izvršnega sveta. Tega dne ob 14. uri bodo simbolično odprli staro peš pot od Zdol do Krškega. Na prireditvi bodo pogostili z Juijevim cvetjem in vinom. ČLANSTVO IN INFORMIRANJE BREŽICE — Tu je bila nedavno letna skupščina Društva za boj proti sladkorni bolezni Posavje - Brežice. Tokratni pregled enoletnih aktivnosti je potrdil, da so obrodili sadove organizacijski napori Vande Kostevc-Zorkove, saj je leta 1982 ustanovljeno brežiško društvo diabetikov spet dodobra zaživelo. Do letos so v društvo vključili 152 diabetikov, vendar se tej nalogi niso odpovedali, saj je diabetikov na tem območju 1.500. Poleg vpisa novih članov je poročevalec na konferenci poudaril predavanja. Poleg tega, da so eno poslušali neposredno v društvu, so se dogovorili za serijo oddaj o sladkorni bolezni z brežiškim radiom. V obveščanje o bolezni sodijo tudi informacije, ki jih bolniki dobijo bodisi prek dosegljive strokovne literature bodisi prek obvestil na panoju v ambulanti. Kot je v poročilu poudaril Ivan Živič, predsednik izvršilnega odbora, je društvo protestiralo zoper napovedano ukinitev brežiške bolnišnice. VESELOŠOLSKO TEKMOVANJE Konec marca smo tudi na naši šoli izvedli razredno tekmovanje v znanju iz vesele šole. Teme iz Pila smo redno prebirali in reševali teste. Ko smo dobili v roke čisto prava vprašanja, smo se jih kar ustrašili. Že samo branje je terjalo veliko, kaj šele reševanje. V dobro voljo nas je spravila mentorica Irena Novosel. Po pisanju smo komaj čakali rezultate. Veseli smo, ker se bo iz naše šole 9 veselošolcev udeležilo občinskega tekmovanja. LIDIJA MUNIČ OŠ Velika dolina stva, vzdrževali kulturne domove po krajih, spodbujali dokazano koristna združenja za tehnično in telesno kulturo in omogočili zdravilna letovanja krškim otrokom, ker imajo menda pogosteje dihalne težave kot njihovi vrstniki iz krajev s čistejšim zrakom. Na nedavni seji krške občinske skupščine, kjer je bil govor o skladu stavbnih zemljišč, so potem izglasovali, naj upravni odbor sklada stavbnih zemljišč razpravlja o tem, ali je možno denar sklada uporabiti tudi za • Posamezni delegati so v razpravi o načrtih sklada stavbnih zemljišč ocenili, da ustanova preveč skrbi za razvoj občinskega središča in premalo za obrobje. Po mnenju nekaterih bi morali na seji izglasovati nezaupnico upravnemu odboru sklada, češ da dela slabo in pristransko. Program dela, kot ga je predlagal sklad, delegati sicer niso sprejeli. Družbenopolitični zbor ob glasovanju ni bil več sklepčen, ostala dva pa sta program zavrnila. »drugačne namene«, boljšanje življenja. se pravi za iz-L. M. VPLIV POD DOVOLJENO MEJO KRŠKO — Tudi v marcu je bil vpliv Jedrske elektrarne Krško na okolje pod dovoljeno mejo, kot kažejo meritve segrevanja Save ter tekočinskih in plinskih emisij v okolje. V marcu so v nuklearki uskladiščili 38 sodov srednje radioaktivnega materiala, medtem ko posod z nizko radioaktivno vsebino niso uskladiščili. Skupno je v JE Krško uskladiščenih 8.319 radioaktivnih sodov. Krška jedrska elektrarna je v marcu proizvedla neto 445.164 megavatnih ur električne energije. Statistiki so tudi izračunali za marec, daje elektrarna dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 96,64-odstotno izkoriščenost. Slovenija naj se zavzame za papirnice Pergam vztraja pri svojih zahtevah KRŠKO — Sindikat Pergam je na tiskovni konferenci 14. aprila ponovil svoje zahteve glede reševanja Vidma. Kot je dejal Dušan Rebolj, se ta sindikat zavzema, da bi Videm znova zaživel in da bi delavci dobili plačo. Šele ko bo to narejeno, bo zahteval odgovornost vodstva za nastale težave. Pergam nasprotuje stečaju Vidma, kajti s proizvodnjo tega podjetja je tako ali drugače povezanih okrog 7.000 ljudi. Kot so povedali predstavniki Pergama, so v teku pogajanja med sindikatom, upniki, upravnim odborom družbe Videm in slovensko vlado. Stališča, kijih pri tem zastopajo posamezne strani, so različna. Upniki bi radi imeli vloženi denar, medtem ko hoče sindikat zaščititi delavce, ki jim grozi brezposelnost. Sindikat meni, da bi ga pri tem morala podpreti država, zato je ponovil zahtevo, da mora Slovenija obravnavati papimištvo kot dejavnost narodnega pomena. Po mnenju Dušana Rebolja je glede tega najpomembneje, da slovenski parlament razpravlja o papirni industriji. • Predloge za reševanje Vidma ponuja tudi tovarniški sindikat Neodvisnost in njegova zamisel o sanaciji se razlikuje od Pergamo-ve. Neodvisnost ostreje zahteva ugotavljanje odgovornosti vodstva podjetja. Sindikat Pergam bo ustanovil svet delavcev, preko katerega naj bi zaposleni nadzorovali delo upravnega odbora družbe Videm. L. M. Uspeh morda v papirnih vrečkah Papiroti v Evropo KRŠKO — Potem ko je krško podjetje Papiroti utrpelo nekaj škode zaradi razpada jugoslovanskega trga, kamor je prodajalo okrog 40 odst. izdelkov, je povečalo prodajo v Sloveniji in s tem premostilo nastale težave. Letos so začeli v podjetju v večjem obsegu izvažati v Italijo, Avstrijo in Nemčijo in na to evropsko tržišče prodajo več kot polovico vseh proizvedenih vrečk, enega od svojih izdelkov. Zaenkrat gre Papirotiju prodaja prav dobro v Italiji, kjer dosegajo s papirnimi vrečkami višje cene kot na drugih evropskih tržiščih. Papirne vrečke, kijih dela, so bile deležne precejšnjega zanimanja tudi na nedavnem sejmu papirja in papirne galanterije v Frankfurtu. V podjetju pripisujejo povečan marčevski izvoz ravno temu dejstvu. Papirotijevi menedžerji sklepajo po pogovorih na omenjenem sejmu, da se evropska papirno predelovalna industrija vse bolj usmerja v uporabo recikliranih papirjev, zato bodo na to surovino v prihodnje oprli tudi svojo proizvodnjo. PREMALO PROSTORA - Za bencinski servis v Brestanici (na fotografiji) pravijo, da je uporaben samo deloma. Za večja vozila ima namreč bencinska postaja premalo prostora, kar je ob večjem obisku neprijetno. Velike težave imajo vozniki tovornjakov pri zavijanju na cesto Brestanica-Senovo. Zaradi take stiske nekateri predlagajo, naj bi prometu namenjeni prostor na »črpalki« razširili. Iz istih razlogo v nekateri menijo, naj bi bencinski servis Petrol prestavili kam drugam. Ker bodo kmalu prenovili cesto od Brestanice do Senovega, ob kateri je tudi omenjena utesnjena bencinska postaja, so taki predlogi in mnenja zdaj še pogostejši kot sicer. Po neuradnih trditvah se nekateri uk varjajo z mislijo, da bi bil za bencinski servis na Senovem boljši prostor. (M. Luzar) KNJIGE ZA DRUŠTVO KRŠKO — Občina Krško je pokroviteljica slovenskega Šport-no-kulturnega društva Simon Jenko, ki deluje v Nuernbergu. V znak dobrega sodelovanja bodo v krški občini organizirali akcijo »Knjiga za mojega prijatelja v društvu Simon Jenko«, s katero bi radi zbrali čimveč slovenskih leposlovnih, znanstvenih in poljudnoznanstvenih knjig. Knjige - lahko so tudi rabljene - bodo iz Krškega poslali v knjižnico omenjenega slovenskega društva. V KRŠKEM LOJTRCA BREŽICE, KRŠKO — Radio Posavje Studio Brežice in kulturni dom Krško pripravljata za jutri, 24. aprila, Lojtrco 92, ki bo v krškem Kulturnem domu ob 19. uri. Nastopili bodo Štiije kovači, Štajerskih 7, Bratje iz Oplotnice, Beneški fantje, Celjski instrumentalni kvintet, Ansambel Tonija Hervola, Toni Verderber, Nagelj, Karavan’s, Pihalni orkester Vidma in folklorna skupina s Senovega. Program bosta povezovala Boris Kopitar in Srečko Pavkovič. Lojtrco organizirajo ob podpori Integre Brežice, Nolda Dobova, brežiške Forme, zasebnega vinarskega podjetja Amon iz Podčetrtka, MIP iz Nove Gorice, Mecatoija-Preskrbe Krško, Kera-matala Brežice in Žita pekarne Krško s pekarno in slaščičarno v Brežicah. • Življenje živijo le povprečni, izbranci pa so nad njim vzvišeni. (Crnkovič) • V začetku je bila beseda, na koncu pa fraza. (Lee) »Griču« so verjetno šteti dnevi S pogovora o poslovnih težavah v brežiški obrtni zadrugi — Napovedana likvidacija — Ali je bilo res kaj narobe z kreditiranjem?_ BREŽICE — Tukajšnji občinski sekretariat za družbeni razvoj je pred dnevi sklical sestanek na temo poslovne težave v obrtni zadrugi Grič Brežice. Udeleženci, med katerimi so bili poleg občinskegasekretaija za gospodarski razvoj Slobodana NinkoViča in Cirila Kolešnika, predsednika brežiškega izvršnega sveta, predstavniki obrtništva, so našteli veliko problemov, zaradi katerih se je obrtna zadruga Grič znašla tik pred likvidacijo. Na sestanku so napovedali, da bo zadružni svet dobil predlog, naj krizo Griča reši s stečajem. Ciril Kolešnik je zanikal, da bi brežiški izvršni svet pomagal, in to z občinskim denaijem, Savaprojektu kupiti prostore obrtne zadruge, kot naj bi po Kolešnikovih besedah navajale govorice v mestu. Zanikal pa je tudi to, da bi bila OZ Grič firma z ugledom in kakovostnimi storitvami. Dejal je namreč, da »za Grič, kakršen je, v Brežicah gotovo ni dela«. Kot je menil, je dela, kakršnega bi opravljala ta zadruga, sicer zadosti in ga bo dovolj zlasti v naslednjih letih, ko bo na vrsti urejanje mejnega prehoda. Vendar pa bodo v Brežicah delali drugi, če zadruga Grič ni sposobna pridobiti posla. S to slabo oceno dela obrtnikov, včlanjenih v Grič, je predsednik vlade odgovoril na ulične očitke, češ da obravnavana zadruga v Brežicah ne dobi dela. Sedanja huda kriza Griča je po navedbah udeležencev sestanka druga po vrsti. Tokratne težke razmere so nastale - če strnemo vse, kar so povedali udeleženci sestanka - zaradi nereda pri vodenju zadruge. Taka opazna anarhija naj bi bila zajela tudi gospodarjenje z zadružnim denarjem, kajti nekateri obrtniki se zdaj pritožujejo, da je vodstvo Griča nepošteno dajalo visoka posojila nekaterim drugim obrtnikom. Zlasti so med jemalci takih kreditov omenjali na sestanku »livarje«. Pri kreditih je prišlo do navzkrižij očitno zato, ker je med članstvom zadruge prevladal občutek, da skupen zadružni denar »obračajo« večinoma samo iznajdljivi izbranci. Kapital obrtne zadruge Grič pa so ustvarjali vsi, ko so v zadrugo vlagali »svojo akumulacijo in prejete avanse«, kot je zatrdil Anton Komočar. Obrtna zadruga Grič, kateri so nekaj dolžni tudi kupci na Hrvaškem, je trenutno v izgubi. O višini le-te se na sestanku pravzaprav niso mogli zediniti. Poleg notranjih napak, med katerimi je Komočar navedel tudi nesposobnost zadružnega vodstva, da bi raziskalo tržišče in zagotovilo delo, so h krizi svoje prispevali zunanji vplivi. Predvsem gre za nekatere spremembe • Obrtna zadruga Grič je prodala del prostorov Savaprojektu. Po nekaterih navedbah so ti prostori znova naprodaj, in to po ceni, ki je dvakrat višja od tiste, po kateri je prostore prodala zadruga. pri prometnem davku in porajajoče se podjetništvo, kar vse so v nekaterih zadrugah obrnili v svojo korist. L. M. Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Kako naj se odloča starka iz Zabukovja? SEVNICA — »Kako naj zabukovška stara mama odloča o zaprtju krške nuklearke, če ne ve, kaj je to? Stroka naj pove: če je JE škodljiva, jo zaprimo danes, sicer pa naj obratuje do konca svoje življenjske dobe. JE bo bistveno bolj škodljiva za nas, če bo zaprta, ker se bodo strokovnjaki razbežali kot podgane. Kam bomo pa dali radioaktivne odpadke (RA O)?« je vprašal poslanec sev-niške občinske skupščine dr. Jurij Pesjak na zadnjem zasedanju parlamenta, ko je tekla beseda o predlogu za izdajo zakona o referendumu za zaprtje Nuklearne elektrarne Krško do leta 1995 in o drugi stopnji izbora možnih lokacijah za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Poročali smo že o tem, da je sevniška občinska skupščina naročila svojima republiškima poslancema dr. Cvetu Gradišarju in Francu Pipanu, naj glasujeta proti predlogu omenjenega zakona. Sevniška skupščina pa je še vedno vztrajala, naj ministrstvo za energetiko in agencija za RA O črtata Gorenji Leskovec kot možno lokacijo za odlagališče NSRAO. Sevničani so zahtevali, naj za končno odlagališče NSRAO poiščejo rešitve zil-naj Slovenije, nasprotovali pa so kakršnikoli zakonski prisili pri iskanju te lokacije, ki ne bi upoštevala stališč lokalnega prebivalstva. Sevniška vlada bo morala še proučiti stališča koalicije Demosa in LDS glede izdaje zakona o zaprtju JE Krško. O stališčih stroke, tako tiste, ki podpira jedrsko energijo, kot tudi tiste, ki je proti, bi morali enakovredno seznanjati javnost. Po mnenju Zelenih naj bi tudi slovenska vlada in odgovorna telesa bdela nad črpanjem denarja JE Krško za stike z javnostjo, saj naj bi letos šlo za te namene milijon ameriških dolarjev. Opozarjajo tudi, da je po ugotovitvah »Tomšetove« komisije pri • Zadnji nastopi ukrajinskega jedrskega fizika Černosenka v slovenski javnosti, ki je (zaenkrat) preživel Černobil, so bili zelo odmevni. Če je černobilska katastrofa po njegovem res bolj onesnažila okolje kot vsi dosedanji poskusi z atomskimi bombami in so nuklearke bolj nevarna grožnja okolju in človeštvu, bi verjetno res prav mamca iz Zabukovja najprej umrla za posledicami morebitne jedrske nesreče, ker bi zanjo zadnja zvedela in se ne bi zavedala njene nevarnosti. Bi jo imela na vesti »mednarodna atomska mafija«, kot imenuje jedrski lobi Černosenko? To zanjo ne bi bilo več potrebno. slovenskem parlamentu za proučitev okoliščin izgradnje JE Krško to največja črna gradnja pri nas in da bo dejansko stanje proučila še mednarodna komisija. O tem, da bi morali vprašanje odlagališč raznih radioaktivnih odpadkov reševati hkrati z gradnjo JE, zdaj soglašajo domala vsi Medtem ko Zeleni očitajo, da doslej ni prišlo do ustreznih rešitev tudi zavoljo tega, ker je jedrski lobi propagiral domnevno čistost nuklearke, zlasti v Krškem to zavračajo, češ da se na republiki niso zganili pravočasno na- vkljub številnim opozorilom. Dejstvo pa je, da z nadaljnjim obratovanjem JE Krško nastaja vse več radioaktivnih odpadkov, ko sploh še ne vemo, kam bi varno shranili že dosedanje količine teh nevarnih smeti, ki se jih povsod otepajo kot hudič križa. P. PERC Država šolarjem odžira malice Kdor sije v napoved za odmero dohodnine kot posebno olajšavo vpisal enega otroka, mu država priznava znižanje davčne osnove za 8 odstotkov povprečne slovenske plače, za vsakega naslednjega otroka pa milostno dodaja še 2 odstotka. Za enega otroka, ki ga davkoplačevalec živi, je za celo lansko leto torej priznana olajšava v znesku 16 tisoč tolarjev. Kako zelo majhen delež dejanskih stroškov za otroka je to, niti ni vredno razglabljati. Pobuda, naj bi davčno olajšavo od 8 povečali na 20 odst slovenske plače, za vsakega nadaljnjega otroka pa od 2 na 5 odst, je še vedno le pobuda. V času, ko je brezposelnih 94 tisoč ljudi, 65 tisoč pa jih dela v podjetjih, ki so pred stečajem,' ko tri četrt slovenskih družin ne zasluži več za kritje minimalnih življenjskih stroškov, je država preko parlamenta speljala uvedbo prometnega davka tudi na najosnovnejša živila in otroško obleko ter obutev. Speljala je tudi obdavčitev kuhanja hrane za šolarje. Devet novomeških in primestnih osnovnih šol mora za marec plačati 200 tisočakov 5-odstotnega prometnega davka. To je preko 4.500 litrov mleka ali 2.600 kilogramov jabolk! Kako malo za državo, katere letošnji proračun je težak 174 milijard tolarjev, a kako veliko za 3.800 novomeških šolarjev! Plačilu bi se sicer lahko ognili, a za to bi morali vpeljati dodatno administriranje, materialno knjigovodstvo in še kaj po šolah. To bodo poskusno ceh storili, da vidijo, kaj je cenejše. Pri svojem delu šolske kuhinje pač ne kujejo dobička, ampak gledajo, da bi otrokom, ki prihajajo v šolo od doma vse manj siti, nudili čim boljšo in čim cenejšo hrano, da bijim bila sploh dosegljiva. Državnega denarja za plačilo šolske hrane socialno najbolj šibkim otrokom tudi ni več, nekaj ga je le za sofinanciranje plač kuharic. To se dogaja v državi, katere ustava določa, da država varuje materinstvo in očetovstvo, otroke in mladino ter družino in da ustvarja razmere za to varstvo. Ustava državo zavezuje tudi k ustvarjanju razmer, ki omo- gočajo staršem, da se odločajo za rojevanje otrok. Tisti, ki so se pred sprejetjem ustave zavzemali, da bi splav ostal del pravice za svobodno odločanje o rojstvu svojih otrok, pa so bili skoraj proglašeni za morilce in narodne sovražnike. Kajti število novorojenčkov v Sloveniji nezadržno upada. Le kdo zmore pričakovati, da ne bo, dokler ima država sicer lepa načela o zaščiti družine, ki pa se v praksi, v spopadu z velikimi narodovimi temami — otroci pa to očitno niso —razblinjajo kot milni mehurčki? Ker se bližajo nove volitve, čeprav počasneje, kot bi bilo za Slovenijo dobro, bomo morda celo deležni kakšnega ocvirka z mize zakonske zaščite družin. A že do vpeljave otroškega dodatka, četudi minimalnega, za vse otroke, o čemer se kot o eni od spodbud za rojevanje večjega števila otrok govori že leta, je verjetno še daleč. Država vedno najprej in kratkovidno poskrbi zase, ljudstvo pa se mora znajti, kot mu je volja. Z.LINDIČ-DRA GAŠ Dvomi o črnomaljski začasnosti V Črnomlju že precej časa buri duhove klavnica ob Ločki esti, ki da ne ustreza današnjim ekološkim zahtevam, a tudi prostor, kjer stoji - prav nasproti starega mestnegajedra - ni ravno najbolj primeren. V kmetijski zadrugi so že dobili ves denar za ekološko-tehnološko sanacijo klavnice. Ko pa so začeli v Črnomlju razdeljevati v najem prostore nekdanje vojske, so ugotovili, da bi se tam tudi za klavnico lahko našel primernejši prostor, kot je sedanji Pristojni so vrgli oko na bivšo mehanično delavnico JA. A glej ga, zlomka! Medtem ko so bili nekateri nad idejo navdušeni, drugi le zmerni optimisti, so se našli tudi takšni ki so ji odločno nasprotovali Slednjih tudi zagotovila iz kmetijske zadruge, da bo klavnica bolj podobna lekarni kot tistemu, čemur bo v resnici namenjena, niso omajala. In tako so na zadnji seji črnomaljske skupščine delegati liberalno-demokratske stranke predlagali naj bi klavnico izvzeli iz predloga razdeljevanja vojaških objektov za civilne namene. Poudarili so, da klavnici sicer ne nasprotujejo, da pa naj ne bi bila v vojašnici Razlogov oz. utemeljitev za takšen predlog so imeli celo rešto, in četudi njihovega predloga delegati niso sprejeli bi se ob nekaterih pobudah liberalnih demokratov zares veljalo zamisliti toliko bolj, ker njihovih trditev ni nihče ovrgel vsaj argumentirano ne. Kmetje so v replikah le nekajkrat ponovili, da klavnica v občini mora biti, ker je zanje življenjskega pomena, ter da jo je enostavneje urediti v nekdanji vojašnici kot pa obnoviti tam, kjer je danes. Pravzaprav so liberalni demokrati posredno dobili odgovor le na pobudo, naj kdo preveri govorice, da klavnica v Metliki zadostuje za potrebe južne Slovenije. Z občinskega vodstva so namreč priznali, da je v Sloveniji kar za 40 odst klavniških zmogljivosti preveč. A četudi jih ne bi bilo, nekateri nikakor ne morejo razumeti, kako bosta živeli v bivših prostorih JA druga ob drugi obrtniško-podjetniška cona in klavnica. Trditve, da gre le za 10-letno začasno ureditev klavnice, jih niso pomirile, ampak so v njih zbudile le še večje dvome. Čeprav laiki, so prepričani, da bi bila klavnica z le 10-letnim obratovanjem. v katero pa bi vložili kar 2 milijona DEM, predraga naložba, in se bojijo, kako drago bi bilo potem šele meso. Poleg tega Črnomaljci dobro vedo, kako je s črnomaljsko začasnostjo, saj ta navadno dobi kar precej mladih. Tolažbam, da tretje lokacije za klavnico ni, in četudi bi bila, da zanjo ni denarja, da pa se bo čez desetletje najbrž tudi za takšno »ne bodije treba« našel prostor, vsaj liberalni demokrati ne verjamejo več. Preveč dobro se namreč še spominjajo obljub izpred nekaj let, ko so podrli Kobetičev grad Na proteste ljudi je bilo takrat iz občinskih vrhov slišati: »Ko bodo boljši časi, bomo zgradili novega...« Da teh časov ne bo nikoli, so Črnomaljci vedeli že takrat, sedaj pa se nekateri boje, da se tudi klavnica po desetih letih ne bo kar tako izselila iz vojaške mehanične delavnice, če se bo že usidrala v njej. Če bo namreč začasna tam, bi bila lahko začasna tudi tukaj, kjer je sedaj. Le zakaj bi rinili iz začasnosti v začasnost, se sprašujejo. Toda kot rečeno, predlog liberalnih demokratov, naj bi ponovno proučili obnovo klavnice, kjer je danes, je padel v vodo. A li to pomeni, da s tem tudi priložnost, da bi urbano uredili mestno središče, katerega srce bi lahko postal prav prostor, ki ga je desetletja zasedala vojska? M. BEZEK-JAKŠE Minister ne more dati telefonov Mejni prehod v Obrežju bo imel telefon prej kot nekateri domačini, ki so nakazovali denar za telefonski priključek že pred leti Na telefon čakajočim domačinom to ni posebej všeč, češ da so oni dajali denar dolgo časa, carina pa seje pojavila dosti pozneje in naj bi že dobila urejen sistem kabelskih zvez. Nekdo je v slovenskem osamosvojitvenem scenariju predvidel tudi to, da bodo morale lokalne zadeve dati prednost nacionalnim, in pri napeljavi omenjenega telefona imajo nesojeni naročniki očitno opravka s tako prednostjo. Na tak način so se pogovarjali tudi pred časom v Obrežju, ko so na široko razpravljali o težavah ljudi v tem kraju, ki so povezane z nastankom meje. Tam je nekdo dejal da ne gre enačiti policije in ljudi, ki že deset let čakajo na telefon. Policija na meji, ki varuje državo in s tem tudi te ljudi, da mora imeti prednost Možakarje imel prav, ko policiste v Obrežju postavlja za nepogrešljive in izvežbane vratarje na problematičnijužni evropski meji, ki morajo imeti na voljo dovolj dobrih telefonskih zvez. Toda z vso pravico nekateri zagovarjajo tudi na telefon čakajoče domačine. Ker je torej v obeh primerih zadoščeno pravici bi bila rešitev ta, da bi država hkrati oskrbela s telefoni uradno osebje na meji in tudi državljane, ki že leta brezobrestno kreditirajo pošto, ko vplačujejo za toliko želene in pogodbeno zagotovljene telefone. Te sočasnosti se ljudstvo ob meji bržda ne bo moglo veseliti Država, torej vlada preko ministrstev, gotovo noče primakniti denarja, ki pošti še manjka, da bi lahko uresničila pogodbe z omenjenimi čakajočimi Posavci Po drugi strani je slovenski poštni organizem očitno svojevrstna država v državi Tako so prepričani ne le na širšem območju Obrežja, ampak tudi v vladnih krogih v Ljubljani Ali tu s kritiko mislijo resno ali pa jim gre le za to, da se državljanom pokažejo lepi je posebno vprašanje. Toda predstavnik enega od slovenskih ministrstev je nedvoumno zatrdil da ima minister Republike Slovenije za promet in zveze na PTT toliko vpliva kot na Ljubljanske mlekarne. M. LUZAR Pesek, močeril in inšpektorji O najdbi črnega močerila ali človeške ribice v izviru Jelševniščicepri Črnomlju smo v našem časopisu že dvakrat pisali Če bodo raziskave, kijih vodi prof. dr. Šket, potrdile, da gre za posebno vrsto človeške ribice, bo to enkratna svetovna najdba, planetarna posebnost. V neposredno bližino izvira, ki je v preteklosti že služil kot vir pitne vode za okoliške prebivalce, pa črnomaljski Bell že dolga leta navaža odpadni livarski pesek. V začetku lanskega leta so opazili da ob visoki vodi iz izvira oz. iz bruhalnikov ob njem prihaja na dan od livarskega peska močno onesnažena črna voda Bell to črno deponijo uporablja že 20 let, in to brez dovoljenj in brez zaščitnih ukrepov, čeprav veljajo livarski peski za posebne odpadke. Tu pa se na kraškem terenu neposredno izpirajo v podzemlje in ogrožajo ta izjemni podzemski biotop. Poleg tega je izvir Jelševniščice še vedno tudi potencialni vir pitne vode. Že lani spomladi so skušali doseči prepoved dovoza odpadnega livarskega peska na to deponijo v Bezgovcu pod Stražnjim Vrhom. Brez uspeha Poleti so se stvari lotile inšpekcijske službe, iz Belta pa je so še naprej vozili Jeseni so se ponovno lotili širše »kampanje« proti črni Bellovi deponiji v Bezgovca Res so potem v Bellu pripravili sanacijski program, a so inšpektorji zahtevali, naj ta program dopolnijo in izdelajo še kataster vseh lokacij odlagališč odpadnega livarskega peska Tega do sedaj niso naredili, vsaj komisija za varstvo okolja pri črnomaljskem izvršnem svetu tega katastra prejšnji teden še ni imela Belt je dal sanacijski program za deponijo v Bezgovcu delati v Maribor, vendar so pred dobrim mesecem za izdelavo te naloge komaj podpisali pogodbo. Nekatera znamenja kažejo, da so iz Belta še letos marca vozili livarski pesek na to deponijo. Vsekakor je bila zadnjega marca, ko sta bila pri izviru konservartorka novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Mira Ivanovič in inž. Marko Grein iz Vodnogospodarskega podjetja, voda v izviru črna, pra v tako tra va pri iz viru. Ve se tudi, da Belt že dolgo vozi odpadni livarski pesek tudi na (prav tako črno) deponijo ob cesti okoli kilometer iz Črnomlja proti Adlešičem. Medtem ko je za deponijo pri Bezgovcu, ker ogroža vodni vir, pristojen vodni inšpektor iz novomeške Uprave inšpekcijskih služb, pa za to ob cesti proti Adlešičem ni, ker gre za posebne odpadke, ki pa so v pristojnosti republiškega sanitarnega inšpektorja In tako je, daje vsa stvar prišla do pristojnih ušes, republiškemu inšpektorju to sporočila konservartorka novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta je zagotovil, da bo ukrepal Zadevo bo spremljal tudi naš časopis. A. BA.RTEU Bo smrekica rta črni gradnji obstala? V Bučni vasi v Novem mestu, ob cesti, ki pelje na priključek avtoceste na Karteljevem, je lani zrasla črna gradnja. Inšpektorji so ugotovili, da je Zlatko Vidic najprej naredil velik nasip, potem pa na njem začel brez dovoljenj graditi objekt v izmeri 11x10 metrov. V začetku decembra lani, ko je bila stavba zgrajena do prve plošče, je novomeška Uprava inšpekcijskih služb črnograditelju Vidicu izdala ustavitveno odločbo. Čez zimo je vsa stvar stala, zgodaj spomladi pa je Vidic kljub ustavitveni odločbi gradil naprej. Sredi marca mu je inšpekcija vročila odločbo, po kateri bi moral objekt odstraniti. Ker od tega ni bilo nič, so sprejeli sklep o dovolitvi izvršbe po tretji osebi Po domače povedano: ker možak črne gradnje ni odstranil sam, naj bi mu jo drugi, v tem primeru Pionir. Bil je celo določen datum odstranitve: 7. april. A se tega dne ni zgodilo nič. Se več, Vidic je gradnjo tudi po odstranitveni odločbi nadaljeval in prejšnji četrtek je na postavljenem ostrešju že stala smrekica Inšpektorji so jasni in kratki gradnja poteka brez kakršnegakoli dovoljenja in po veljavni urbanistični dokumentaciji tam tudi ni možna Kaj naj bi tam zraslo, ni jasno, govori se o bencinski črpalki pa vulkanizerski in avtomehanični delavnici in še o čem, vendar to za inšpekcijo ni pomembno. Zakaj pa ni prišlo do odstranitve? Pionirjev predračun za ta dela je znašal 670.000 tolarjev, kar bi morali plačati iz občinskega proračuna, dokler ne bi denarja izterjali od črnograditelja, ki mora po zakonu poravnati take stroške. Tega denarja Pionir očitno ni dobil in se dela ni lotil. Zlatko Vidic vso zadevo pojasnjuje takole: »Že dve leti se z raznimi odgovornimi ljudmi pogovarjam o gradnji na tej lokaciji Lani septembra sem dal prošnjo za lokacijsko dovoljenje. Prej sem se večkrat pogovarjal z Dušanom Grando z novomeške občine in on mi je zagotovil, da bom dobil potrebne papirje. Sedaj imam vulkanizersko delavnico v Bučni vasi v najemu od brata, a ta je začel graditi večji objekt in s tem mene onemogočil; maja pa bo objekt, v katerem imam jaz delavnico,, porušil in tako bom z delavci na cesti Pa ne gre samo za delavnico! Pri svojem delu potrebujem veliko prostora, saj pogodbeno delam za Petrol, A Ipetour, Krko, Novo-tehno in druge velike firme. Ko je brat dobil do voljenje za gradnjo, sem vedel, da bom slej ko prej moral od tam stran. Zato sem kupil to zemljo. Preden sem jo kupil, sem Grando vprašal, če bo zazidljiva za ta namen, in zatrdil mi je, da bo in da bom dobil dovoljenje za gradnjo. On mi je dal tudi dovoljenje za nasip. « Dušana Grando, v.d direktorja Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Vidic prikazuje kot glavnega krivca, da je prišlo do vseh teh zapleta v in teža v v zvezi z gradnjo. »Imel sem že vse urejeno, da bi si na tem mestu postavil montažni objekt za opravljanje vulkanizerske dejavnosti, medtem pa bi tekel postopek za stalno gradnjo. Tako mije svetoval tudi Bojan Mikec, vendar me je prav Granda pregovoril, da to nima smisla, češ kaj bi si dvakrat delal stroške, ko bo tako in tako vse v kratkem rešeno. Od vsega tega pa do danes nimam nič razen težav. Cele dneve delam in garam kot črna živina, ponoči pa zaradi skrbi ne morem spati. Ja, tako daleč some pripra vili! Sila meje priti rala, da sem začel graditi brez papirjev. Vse sem imel obljubljeno, maj, do katerega se bom moral izseliti iz sedanje delavnice, pa se tako hitro približuje. Če bi bilo po moje, bi že zdavnaj opravljal svojo obrt na tem mestu, a v začasnih Strežnikovih garažah...« Po načrtu, ki ga je Vidic sredi februarja lani izročil Grandi, naj bi na tem prostoru bili bencinska črpalka, vulkanizerstvo, avtomehanična, avtoelektričarska, avtoličarska in avlokleparska delavnica. »Seveda ne bi imel vseh teh deja vnosti sam, sem pa zanje že imel interesente. Tako sem že bil dogovorejen za bencinsko črpalko s človekom iz Avstrije. Granda mije obljubil, da bom imel papirje do lanskega decembra; ker od tega ni bilo nič, je ta dogovor propadel, sedaj pa se dogovarjam s Petrolom. Granda je že prej brez moje vednosti sem pripeljal neke A vstrijce, ki bi tudi radi imeli bencinsko črpalko. Ko je zvedel, da imam jaz svojega kooperanta, je vso stvar zavri « Vidic pra vi, daje v to gradnjo, vključno z nakupom zemlje in nasipom, vložil okoli 100.000 nemških mark, in če mu to propade, je življenjsko uničen. Dušan Granda: »Primer poznam že tri leta. Lani so se zaradi hitre gradnje bratovega objekta razmere za vulkanizersko dejavnost Zlatka Vidica na sedanji lokaciji poslabšale in začeli smo se pogovarjati o možnosti zapolnitve kompleksa v Bučni vasi. Pri pripravi dokumentacije, ki naj bi rešila vprašanje celotnega tega kompleksa v Bučni vasi, kjer naj bi bilo po zasnovi 12 stanovanjskih hiš in 8 do 10 poslovnih oz. servisnih objektov, je zaradi pomanjkanja ljudi in premalo stranskih elementov prišlo do zakasnitve. Vidic je res prinesel zasnovo za svoje zemljišče, vendar smo mu odsvetovali kakršnokoli dejavnost, dokler stvar ni strokovno preverjena in umeščena v prostor. V okviru prostorskoureditve-nih pogojev bi bila njegova dejavnost tam možna, vendar pod pogojem, da se celoten prostor strokovno obdela tako, kot je treba. Skratka, njegovo lokacijo je treba umestiti v celoten kompleks, o čemer smo govorili tudi na zadnjem ogledu pred mesecem dni Takrat smo mu odsvetovali nadaljevanje gradnje do končne rešitve navezave na cestno omrežje tega kompleksa. Dogovorili smo se za kompromisno rešitev situacije, ki v primeru gospoda Vidica res ni rožnata.« Kar se tiče interesentov za bencinsko črpalko, pa je Granda povedal, da so na novomeškem izvršnem svetu kot možno lokacijo za bencinsko črpalko predlagali tudi Vidiče-vo. »Zainteresiranim investitorjem smo to lokacijo pokazali, seveda pa se morajo naprej sami dogovoriti z lastnikom. Tako avstrijski firmi kot Petrolu smo po vedali, da je lokacija Zlatko Vidic ' možna in da bo zadeva prostorsko obdelana Gospodu Vidicu smo s tem kvečjemu pomagati Glede nasipa naj povem, da smo res izdali soglasje za depo, vendar je on prešel te okvire in nasipal veliko več. Glede na Vidičeve razmere smo se dogovorili, da poiščemo začasno rešitev, tako da njegova dejavnost ne bo motena Vendar ta začasna rešitev ni zidani objekt. Na strokovni obdelavi celotnega kompleksa v Bučni vasi pospešeno delamo; to delamo »na zalogo«, se pravi, da črpamo notranjo akumulacijo zavoda, stvar pa bo stala 700do 800 tisočakov. Vsekakor bomo upoštevali sedanje stanje in razmere gospoda Vidica, vendar ima absolutno prednost celostna rešitev tega prostora. Ta zadeva naj bi bila načelno rešena do srede maja,«pravi Granda. A. BARTELJ Črna Kradnja v Bučni vasi Tomaž Gorjup: NEVERNI TOMAŽ (Dubito, ergo sum), olje —platno, 1989. — Z razstave v Dolenjski galeriji — na ogled bo še do 30. aprila V Krškem je bilo čšmu prisluhniti! Na 18. reviji glasbenih šol Dolenjske in Bele krajine nastopili mladi glasbeniki iz vseh šestih glasbenih šol, iz novomeške samo simfonični orkester KRŠKO — Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju deluje šest glasbenih šol: v Brežicah, Črnomlju, Krškem, Novem mestu in Trebnjem kot samostojni zavodi, v Sevnici pa v okviru osnovne šole. Od vseh občin na območju novomeške organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport samo metliška nima svoje glasbene šole. Ni pa ta občina brez tovrstnega pouka, saj za to skrbi črnomaljska glasbena šola, ki ima v Metliki samostojen oddelek. vsebino in neki pomen. Fotografija je namreč hipen zapis, trenutna odslikava predmeta, v kakršnemkoli položaju je že, fiksiran trenutek, iztrgan iz časnosti dogajanja. Je lahko pripoved o nečem ali tudi avtoijeva izpoved, toda najprej in predvsem dokument, sporočilo drugemu. In še marsikaj drugega more biti fotografija glede na vsebino. Tudi komentar, satira, osebni pogled na svet, skratka, zaresni ustvarjalni akt. Nekaj prvin tega je moč zaznati tudi na fotografijah omenjenih učencev. Razstava bo na ogled do 23. aprila. Že dan kasneje bodo v fotogaleriji Vista 21 odprli novo fotografsko razstavo. Na ogled bodo (do 14. maja) dela Luciana Kleve. I. Z. Dejavnost glasbenih šol je po naravi takšna, da te šole niso zgolj izobraževalni, temveč tudi kulturni zavodi. Kot take so glasbene šole kulturna žarišča, ki sooblikujejo kulturno življenje vsaka v svojem okolju, organizirajo prireditve in bogatijo kulturne programe z lastno glasbeno produkcijo. Pravzaprav ga skorajda ni kulturnega dogajanja brez sodelovanja oziroma nastopa učencev glasbene šole v tistem kraju. Poleg tega pripravljajo glasbene šole interne in javne produkcije, običajno večerne koncerte, na katerih nastopajo najboljši učenci kot solisti ali v sestavih. Enkrat na leto pa dobijo učenci, ki posebej izstopajo, priložnost, da se izkažejo na skupni prireditvi vseh glasbenih šol, na tradicionalni reviji glasbenih šol Dolenjske in Posavja. Takšno revijo, ki seveda ni tekmovalna, vsakič formalno organizira Društvo glasbenih pedagogov Dolenjske, in sicer spomladi in praviloma vsakokrat v drugem kraju, izvede pa glasbena šola, ki tam deluje, sama ali v sodelovanju s kom. Letošnja, že 18. revija je bila v Krškem, kjer je bila takšna prireditev tokrat sploh prvič, in to v četrtek, 16. aprila, zvečer v Kulturnem domu Krško. Kolikšen pomen soji pripisovali, pove ugotovitev, da je Kulturni dom Krško ta skupni koncert dolenjskih, belokranjskih in posavskih glasbenih šol uvrstil med abonmajske prireditve. In obiskovalci, ki so omenjenega večera napolnili veliko dvorano, kjer je tekla prireditev, so res imeli čemu prisluhniti! Približno enoinpolumi program je obsegal dvajset točk oziroma nastopov. Sodelovali so učenci iz vseh šestih glasbenih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja, iz večine šol kot solisti, bržčas ta čas najboljši učenci, medtem ko je novomeška glasbena šola poslala na revijo »DOMOVINI« TUDI V ŠMARJETI ŠMARJETA — Komorni moški pevski zbor Otočec nadaljuje svojo uspešno turnejo z recitalom in izborom domoljubnih pesmi, povezanih v venec z naslovom »Domovini«. V nedeljo, 26. aprila, ob 19.30 bo gostoval v šmaiješki osnovni šoli. KRŠKO ZAKLJUČUJE GLEDALIŠKO SEZONO KRŠKO — Kulturni dom Krško zaključuje gledališko sezono 1991/ 92. Zadnja gledališka predstava bo danes, v četrtek, 23. aprila, ko bo ob 19. uri nastopilo Prešernovo gledališče iz Kranja s Feydeaujevo komedijo Do-re-mi. Fiksirani trenutki mladih V fotogaleriji Vista 21 razstavljajo svoje fotografske stvaritve elani foto krožka osnovne šole Center NOVO MESTO — S fotografijo se ukvarja v novomeški občini veliko mladih. Fotografiranje je zelo priljubljena dejavnost tudi na osnovnih in srednjih šolah. Marsikje delujejo šolski foto krožki, ponekod že kar z dolgo tradicijo. Med slednje sodi prav gotovo tudi foto krožek osnovne šole Center (prej Katje Rupene). Ta krožek pa ni le eden najstarejših, ampak ta čas tudi eden številčno najmočnejših in najbolj delavnih v občini. S kakšno fotografijo se ukvaijajo elani tega foto krožka in kakšna motivika jih predvsem zanima, je videti na razstavi, ki sojo odprli v petek, 17. aprilu. v novomeški fotogaleriji Vista 21. Na razstavi se s svojimi fotografijami predstavlja petnajst krožkaijev, učencev različnih razredov osnovne šole. To Carmen Bohm, Matic Fortuna, Marko Graberski, Sašo Hes, Robert Jerin, Andrej Komelj, Andrej Križ, Dejan Meštrič Borut Pelko, Dragica Poljanec, Helena Škrbec, Simona Škrbec, Bojan Šporar, Zdravko Vidrih in Igor Vuk. Pogled na razstavljene fotografije najprej pove, da mladi znajo iskati motive in da ne pritiskajo na sprožilec fotoaparata kar tjavdan. Iščejo, kar se jim zdi v tistem trenutku zanimivo, kar ima Koncert, glasbeni dar Langenhagna Minulo sredo zvečer je v novomeški frančiškanski cerkvi nastopil pihalni orke-—_r lz Prijateljskega nemškega mesta Langenhagen pod taktirko Ernsta Mullerja NOVO MESTO — V Langenhagnu, nemškem mestu, s katerim Novo mesto prijateljsko sodeluje, že štiriintrideset let deluje pihalni orkester ■ n8enhagener Blasmusik, ves čas pod umetniškim vodstvom uglednega g asbenega mojstra Ernsta Miilletja. Orkester, eden najboljših v Nemčiji, ™znan le doma, ampak tudi v drugih zahodnoevropskih deželah. V polni ^stavi šteje štiriinšestdeset glasbenikov, nastopa pa tudi v zmanjšanih se-sravah ,n v eni takšnih, s štirindvajsetimi godbeniki, seje v sredo, 15. apri-konočnrko^ rtaVil V n°vomeSki franiiskanski cerkvi, kjer je izvedel veli- Godbenike iz prijateljskega Langenhagna je uvodoma, po intoniza-iu s'ovenske in nemške himne, po-zdravrl novomeški župan in predsed-•k odbora za mednarodno sodelo-''unje Marjan Dvornik in izrazil ®se je, da so se odločili za tako dolgo PO' k nam, in to kljub temu, da še arsikje na Zahodu in tudi v sami en\~IJ1 prevladuje prepričanje, da radi vojne v nekdanji Jugoslaviji ni Vrščaj — slikar ČRNOMELJ — Akademski kipar °ze Vrščaj, tukajšnji domačin, eden glavnih pobudnikov za začetek organiziranega likovnega življenja v tem kraju j? občini. ter neutruden soustvarjalec belokranjskega likovnega bienala, ki ga o°do spet pripravili prihodnje leto, tudi sam večkrat razstavlja, sicer ne prav Pogosto, a ko se odloči postaviti svoja .a na ogled, z njimi preseneti. Najprej je vse svoje kiparsko snovanje zreduciral na kocke iz prozorne tvarine, potem Pa so mu «lupine« teh kock začele služi-h za raziskovanje povsem slikarskih Problemov. Od kiparstva, ki mu je bil ?v®?t poldrugo desetletje, je torej prešel .. snknrstvu in tovrstne stvaritve razstav-Ja ta mesec v Kamniku, v razstavišču tamkajšnje kavarne Veronika. Kot je ^fPisaj Dušan Lipovec v Slovencu, se vrščajevo slikarstvo, kot ekskurz v svet »tveganja in dogodivščin«, navezuje na abstraktni ekspresionizem. Njegove slike, polne znakovnih simbolov, vzbujajo v gledalcu »skrite vzgibe duha, v podzavest pomaknjene zaznave in pozabljene arhetipe« je še zapisal Lipovec, tudi sam likovnik. varno obiskati Slovenijo. Nato pa je goste nagovoril g. Peter Lavrih in dejal, da pomeni njihov koncert v frančiškanski cerkvi ne le pomemben glasbeni dogodek, ampak tudi izjemno lep prispevek k velikonočnemu praznovanju v Novem mestu in na Dolenjskem. V rednem delu koncerta je langen-hagenski pihalni orkester v zmanjšani (komorni) sestavi pod taktirko Ernsta Mullerja izvedel sedem skladb, v dodatku pa še dve ponovitvi, kar najzgovorneje priča o njegovi kvaliteti m odzivu poslušalcev. Teh se tokrat res ni gnetlo kot ob nekaterih drugih prireditvah v frančiškanski cerkvi, so pa z dovolj glasnim aplavzom izražali odobravanje nastopajočih za imenitne zvoke, ki so prišli v akustični cerkvi do polnega izraza. Izvajane skladbe pa so pritegnile tudi z vsebino, klicale so k miru, prijateljstvu. RAZSTAVA DEL PRIMOŽA KOŽUHA SEVNICA - Drevi, 23.aprila ob 18. uri vabi sevniška Zveza kulturnih organizacij v galerijo na sevniškem gradu na otvoritev razstave del mladega slikarja Primoža Kožuha iz Šempetra. Dr. Mirko Juteršek je zapisal, da Kožu-hovo slikarstvo »priteguje že vseskozi večjo pozornost in je strokovno ocenjevano pozitivno, tako glede na slikarjev talent kot tudi na njegovo ustvarjalno prizadevnost ter predanost umetnosti.« V kulturnem sporedu otvoritve Kožu-hove razstave bosta sodelovala Mojca Zlobko (harfa) in Tomaž Lorenz (violina). Koncert se je začel z Brucknerje-vo Intrade und Choral, se nadaljeval z Bachovo Simfonijo iz Kantate 156, nato pa je spregovorila Kienzlova, glede na razmere na tleh nekdanje Jugoslavije zelo primerna skladba Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani. Aktualni del sporeda je vključeval tudi Handlov Mir (iz skladbe Feuerwerkmusik), nato pa je s Havdnovim Prvim stavkom iz Koncerta za trobento sledil vrh koncerta — s sobranjem na trobento, ki ga je moral izvajalec Romeo Bala-miento) po bučnem aplavdiranju ponoviti. V predzadnji točki sporeda je orkester izvedel Huggensovo skladbo Choral and rock-out, koncert pa zaključil z Beethovnovo znano Odo prijateljstvu (iz njegove 9. simfonije). I. ZORAN le simfonični orkester. V solističnih točkah so mladi izvajalci izvajali glasbo na klavir, harmoniko, kitaro, flavto, klarinet in trobento. Iz Glasbene šole Krško so nastopili: pianista Andrej Resnik in Nevena Sember, s skladbama, s katerima sta nedavno na državnem tekmovanju mladih glasbenikov v Celju osvojila (v svojih kategorijah) Andrej prvo in Nevena drugo nagrado oz. mesto, pa kitarista Mateja Raušel, violinistka Monika Badovinac, harmonikarica Tanja Jarkovič in klarinetista Matjaž Merhar in Peter Gabrič kot duet. Glasbeno šolo Brežice so zastopali: harmonikar Uroš Vučanjk, pianistka Metka Ferenčak, kitarist Marko Zupančič in dekliški nonet, ki je-pod vodstvom Maijete Podgoršek zapel tri pesmi, eno s solistom Nikom Ogorevcem. Iz Glasbene šole Sevnica sta se predstavila le dva učenca: pianistka Katja Krnc in trobentar Dejan Brečko. Glasbena šola Črnomelj je imela na reviji tri izvajalke: klarinetistko Majo Bračika, pianistko Katjo Pečjak in flavtistko Dunjo Pečjak. Iz Glasbene šole Trebnje je nastopilo več učencev: flavtistka Nataša Gor- Železnica nagradia osnovnošolce Med nagrajenci tudi učen-ci iz sevniške občine Železniško gospodarstvo Ljubljana je tudi za leto 1992 razpisalo nagradni mladinski literarni in likovni natečaj. Tokrat seje na razpis odzvalo 3.592 učencev osnovnih šol, poslali pa so 1.752 literarnih prispevkov ter 1.840 risb in drugih likovnih del na temo železnica. Najboljša literarna in likovna dela, ki sta jih izbrali posebni žiriji, je Železniško gospodarstvo Ljubljana nagradilo. Razstavo nagrajenih del so odprli 15. aprila ob dnevu želez-ničaijev v avli Železniškega gospodarstva Ljubljana, v Kolodvorski ulici 11 v Ljubljani, in bo na ogled do 20. maja. Med nagrajenci so letos z območja, ki ga pokriva Dolenjski list, le učenci iz nekaterih osnovnih šol v sevniški občini. Literarne nagrade so dobili Igor Derenta, Barbara Zemljak in Gorazd Slemenšek iz OŠ Blanca, Izidor Hočevar iz OŠ Krmelj in Metka Zgonc iz OŠ Tržišče. Kolektivne nagrade — vozovnice za šolski izlet pa so prejeli: za literarne prispevke trije razredi OŠ Blanca, dva razreda OŠ Tržišče in en razred OŠ Krmelj, za likovne prispevke pa trije razredi OŠ Šentjanž. I. Z. VESELOIGRA NA RAZBORJU RAZBOR — Kulturna skupina z Razboija prireja v nedeljo, 26. aprila, ob 15. uri v bivši šoli na Razborju veseloigro Janezov Janez. Režiser predstave zavzetih ljubiteljskih gledališčnikov je Rudi Beršnak, v petih dejanjih dveume veseloigre nastopa 8 igralcev, zvečine domačinov, pa tudi iz Sevnice. jup, pianistka Pavlina Zajc, flavtistki Petra Založnik in Nataša Goijup v duetu ter kvartet trobent, ki ga sestavljajo sošolci Ivan Bizjak, Jernej Gričar, Miha Trdina in Aleš Mole. Glasbeno šolo Matjana Kozine iz Novega mesta je, kot rečeno, zastopal njen simfonični orkester, ki ga vodi Zdravko Hribar, ravnatelj šole. Novomeški orkester sestavljajo zdajšnji učenci in učitelji glasbene šole, nekdanji novomeški učenci, ki se šolajo na srednji glasbeni šoli in na akademiji za glasbo ter drugi, in je nastopil na koncu. V rednem deluje izvedel tri skladbe, v dodatku, po daljšem aplavzu, pa še dve. Revija je bila lep glasbeni dogodek ne samo za občinstvo, ampak prav tako za nastopajoče in za glasbene šole, iz katerih so le-ti bili. Predstavniki šol so na koncu prejeli priznanja organizatorjev, podelila pa sta jih prof. Tatjana Mihelčič v imenu Društva glasbenih pedagogov Dolenjske in prof. Drago Gradišek, novi ravnatelj Glasbene šole Krško. I. ZORAN NOVEJŠA DELA ANDREJA JEMCA LJUBLJANA — V mali galeriji Moderne galerije v Ljubljani se s svojimi novejšimi slikarskimi stvaritvami predstavlja akademski slikar Andrej Jemec. Dela bodo na ogled do 24. maja. FRANCE MIHELIČ V RAZSTAVIŠČU OB DRAVI Akademik France Mihelič, najstarejši slovenski akademski slikar in grafik, bo danes v razstavišču ob Dravi, v starem obrambnem stolpu v Ptuju, odprl razstavo grafik in risb. Mojster je pred kratkim podaril Pokrajinskemu muzeju v Ptuju večje število svojih del. Ptuj ga šteje za »svojega«, saj je France Mihelič v letih 1936—1941 najprej delal kot likovni pedagog na tamkajšnji gimnaziji. V zgornjih prostorih stolpa ob Dravi bo poslej stalna razstava Miheličevih del, ki jo bodo občasno menjavah, spodaj pa bo galerija, kjer bo mogoče Miheličeva dela tudi kupiti. — Razstava bo odprta do 7. junija. Tg. Šola za sestre Zanimiva razstava v Slo-venskem šolskem muzeju V Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani, v prostorih, kjer je nekdaj delovala šola za medicinske sestre, so pripravili razstavo Šola za sestre s podnaslovom Zdravstveno šolstvo na Slovenskem 1753 — 1992, ki bo odprta do novembra. S fotografijami, dokumenti, učbeniki, različnimi učili in uniformami prikazuje razstava razvoj zdravstvene nege in šolanja zanjo od babiških šol v času Marije Terezije naprej, pri čemer upošteva tako zdravstveno izobraževanje redovnic karitativnih redov, bolničarsko (strežniško) šolo pri ljubljanski in mariborski bolnišnici, šolo za sestre pri Higienskem zavodu kot tudi partizansko sanitetno izobraževanje. Predstavitev zaključuje razvoj današnjih desetih zdravstvenih šol in Višje šole za zdravstvene delavce v Ljubljani. Razstavo dopolnjuje video projekcija o zdravstvenem šolstvu po letu 1948 in diapro-jekcija o sedanjih zdravstvenih šolah. Obiskovalcem sta na voljo zloženka, ki z nekaj ilustracijami in kratkim besedilom predstavlja temo razstave, in obsežnejši (ilustriran) katalog s prispevki 19 avtoijev o razvoju zdravstvenega šolstva na Slovenskem. JUBILEJ »LONČARJA« DOLENJA VAS — Moški pevski zbor »Lončar« iz Dolenje vasi v občini Ribnica praznuje 40-letnico delovanja. To soboto, 25. aprila, ob 20. uri bo imel v DC-16, družbenem centru, v Dolenji vasi jubilejni koncert. Kot gost bo na koncertu nastopil vokalni kvintet iz Dolenje vsi, ki je bil ustanovljen šele pred kratkim. NOVA RAZSTAVA V GARNI HOTELU OTOČEC — V spodnjih prostorih in prvem nadstropju Gami hotela na Otočcu je od petka, 17. aprila, odprta nova likovna razstava. Tatjana Rot-Šnuderl razstavlja pastele in akvarele, Mile Jakovljevič pa skulpture. Razstava pod naslovom Cvetje in železo v iskanju miru bo na ogled do sredine maja. VEČER OB DNEVU UPORA SEVNICA — Sevniška občinska skupščina vabi v soboto, 25. aprila, ob 19. uri v kulturno dvorano GD Sevnica na kultumo-umetni-ški večer v počastitev 27. aprila, dneva upora proti okupatoiju in L maja - praznika dela. Nastopila bosta trio Lorenz in pevka Olga Gracelj. SLIKA (POSVETILO) JANEZU JANŠI LJUBLJANA — V petek, 17. aprila, je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesnost, na kateri je slikar Maksim Sedej ml. predal svojo sliko Slutnja narodne pomoritve, ustvarjeno leto 1985, slovenskemu obrambnemu ministru Janezu Janši, kot osebno posvetilo padlim borcem, slovenski teritorialni obrambi, policiji in vsem drugim, ki so v lanski junijski vojni prispevali k zmagi za svobodno Slovenijo. VELIKODUŠNO DARILO ROGAŠKA SLATINA — Švicar Kurt Miiller, ki seje zdravil in ozdravel v Rogaški Slatini, je temu zdravilišču v zahvalo podaril zbirko grafik, kolekcijo, ki obsega 20.000 grafik in jo je ustvarjal petintrideset let. Manjši izbor teh grafik je od torka, 21. aprila, na ogled v galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, razstavo pa je strokovno pripravila Ema Fetjanič-Fric, kustodinja v Muzeju grafik Rogaška Slatina. PEDAGOŠKA ZBORNICA? Z vprašanjem vzgoje in izobraževanja se ukvarja na Slovenskem kar nekaj organov, nikjer pa se energije ne povezujejo. Praznino na tem področju naj bi zapolnila pedagoška zbornica, ki naj bi jo ustanovili že letošnjo jesen, če se bo tako odločilo učiteljstvo. Vsi iz šolskih krogov namreč niso navdušeni nad ustanovitvijo takšne institucije, ugotavljajo Šolski razgledi. Nova Rast, prvič dvojna številka NOVO MESTO — Izšla je nova Rast, prva in druga številka tretjega letnika Kot lahko preberemo v uvodni besedi Jožeta Škufce, glavnega urednika so za letos načrtovane še tri številke. Letnik naj bi torej štel pet številk, največ do zdaj. Ali pa bo treba tudi do ostalih priti po strmih klancih zagat, se ta čas šene ve. Nihče tudi ne pričakuje, da bi se razmere za izdajanje kaj kmalu bistveno izboljšale. Revija mora še vedno živeti z dejstvom, da nima zagotovljene materialne osnove. Da mora tako rekoč sproti, za vsako številko posebej skrpati finančno pokritje. Vedno bolj s pomočjo sponzorjev, saj delež, ki ga prispevajo ustanovitelji (občine), ne zadostuje. Stalno pomanjkanje denarja posta vlja revijo v skrajno neugoden položaj. Iz tega položaja se je začela reševati tudi tako, da je zdaj izšla kot dvojna številka. Seveda pa ne tudi v dvojnem obsegu. Bralce Rasti pa najbrž bolj kot problematika izhajanja te pokrajinske revije zanima njena vsebina Tudi tokrat so v reviji prispevki, ki jih je vredno prebrati, od razmišljanj resornih urednikov o vprašanjih urejanja s čimer se nekako navezujejo na besedo glavnega urednika o tem, naprej. In že smo pri literaturi Pesmi objavljajo: Rudi Robič, Magdalena Svetina-Terčon, Blaž Simič, Andrej Rifel-Felon, Romana Novak in Marjan Kukovec-Quki prozne spise pa Joža Sladič, Jože Primc, Bariča Smole, Jože Sevljak, Rezka Povše (reminiscenco ob 30-letnici Lamutove smrti) in Pavle Zidar (besedo ob ponatisu svojega romana Oče naš). Kultura, najobsežnejši razdelek, prinaša naslednje spise: Staneta Ja- godiča o humorju in satiri od Altamire do dadaizma (z reprodukcijami del lega avtorja je tudi opremljena pričujoča številka Rasti), pogovor Toneta Gošnika s slikarjem Izidorjem Moletom (z dodano Moletovo humoresko Samouki), Severina Šalija očrt življenja in dela Friderika Barage, Draga Mušiča zapis o zdravniku Defran-ceschiju, pionirju modeme medicine na Dolenjskem, ter razpravo Špele Dular-Bregač o Trdinovem pojmovanju jezika po letu 1848. Osrednja osebnost številke je dr. Dušan Plut, član slovenskega predsedstva in predsednik Zelenih Slovenije, belokranjski rojak. Kot človeka »ozelenjene vizije Slovenije« ga je v pogovoru z njim predstavil Tone Jakše. Prispevek za razdelek Družbena vprašanja so napisale Borut Pahor (o ustavi kot metafori), Alfonz Šterbenc (o parlamentarni demokraciji in političnih strankah pri nas) in Frane Smerdu (o brezposelnosti in njenem razreševanju). Tako imenovana »Rastoča knjiga«pa ponuja v branje zapis Igorja Vizjaka (o obvladovanju sprememb) in prispevek Matjana Ravbarja (skico socialno-geografskih sprememb na novomeškem območju »Podgorja«), Odmevi in odzivi prinašajo nekaj odgovorov in ankete o kulturi in nekaj zapisov o knjižnih novostih, kar prav gotovo bogati vsebino. Omenimo še, da v pričujoči (dvojni) številki Rasti sodeluje 35 avtorjev, največ do zdaj. Med njimi je veliko novih imen. Čedalje več sodelavcev je izven Dolenjske. Tudi to potrjuje ugotovitev, da se revija ustvarjalno vrašča v širši slovenski prostor. I. ZORAN rila 1992 D0LEHJSKI UST Na vozečem vlaku oropal potnico Napadalca so policisti prijeli še prpd mejo s Hrvaško — Tri leta zapora za Rudolfa ________________Kalksa — Žrtev pahnil v stranišče DOBOVA — 36-letni Rudolf Kalks, doma iz Čakovca, ni dolgo užival svobode. Lanskega 11. septembra so ga izpustili s prestajanja desetletne kazni v zloglasnih zeniških zaporih, od novega leta naprej je znova za rešetkami. dežurni poročajo OPRASKAL AVTO —11. aprila zvečer je nekdo na otoškem parkirišču z ostrim predmetom poškodoval osebni avto Renault Clio in tako Novomeščana Gregorja Bračiko oškodoval kar za 200.000 tolarjev. VLOM V ZIDANICO — V noči na I S. april je nekdo vlomil v zidanico na Trški gori in Novomeščanu Jožetu Murglju odnesel več živil. Škode je za 8.000 tolarjev. OB BRUSILKO — V noči na 18. april je neznanec vlomil v garažo ob stanovanjski hiši Bojana Švajgerja v Črnomlju. Nepridiprav je odnesel električno brusilko, vredno 18 tisočakov. UKRADEL MARKE — Še neznani storilec je 19. aprila ponoči na nepojasnjen način stopil v stanovanje Jožeta Nemaniča na Božakovem in mu iz omare zmaknil 200 nemških mark. TAT V SKLADIŠČU — Med 10. in 12. aprilom je nekdo obiskal ograjeno priročno skladišče rudnika v Kanižarici ter odnesel 50 metrov telefonskega kabla tn 30 litrov bencina. Škode je za 10 tisočakov. OSUMLJEN KRAJE — 22-letni M. T. s Sel pri Dolenjskih Toplicah je utemeljeno osumljen, da je 13. aprila v Irči vasi zmaknil zračni kompresor in tako Jožeta Avbatja s Hriba pri Rožnem Dolu oškodoval za 150.000 SLT. SABOTIN ZNOVA ZA ZAPAHI ČRMOŠNJICE — Po široko zastavljeni akciji je 18. aprila uspelo črnomaljskim policistom prijeti 23-letnega Silva Sabotina iz Kočevskih Poljan, ki je pred dnevi pobegnil iz novomeških zaporov, na prostosti pa vlamljal in kradel. Silvo je sedaj znova za rešetkami. Možakar se je na novega leta dan usedel na vlak št. 15741, s katerim je hotel prek Ljubljane odpotovati v Zagreb. Ze na vstopni postaji si je izbral prazen kupe, v katerem je sedela le potnica Ivanka Pokorni. Prisedel je k njej in skušal med vožnjo navezati pogovor, vendar večjega uspeha ni imel. Bilje vsiljiv, potnici je hotel podariti rožni venec, njegovi namigi so postajali vse bolj očitni. Pokomijevi je prekipelo, vstala je in hotela na hodnik, a ji je Kalks to preprečil, hkrati pa obljubil, da bo poslej miren. Za kako uro seje potem ulegel in zaspal, zbudil pa se ob prihodu vlaka v Ljubljano. In potem znova stara pesem. Cim je vlak odpeljal, žeje Rudolf Kalks znova pričel svoj nadležni monolog, vmes pa je večkrat stopil na hodnik, očitno je takrat preveijal, koliko potnikov je v vagonu in kje so. Zgodilo se je v večernih urah nekje pri Zidanem mostu. Pokomijeva vsiljivosti sopotnika ni mogla več prenašati, pobrala je stvari in stopila na hodnik, takrat pa jo je Kalks napadel, jo pahnil Kokoši krive streljanja v Mačjem Doki Jože Š. se je znašel za ______rešetkami________ MAČJI DOL — V Mačjem Dolu je minuli ponedeljek, 20. aprila, prišlo do streljanja, po katerem seje za rešetkami znašel 42-letni Jože S. Slednji je namreč utemeljeno osumljen, daje tega dne ob 13.30 z razdalje vsega osmih metrov s pištolo M-57 streljal na svojo sosedo, 64-letno Alojzijo G. Krogla je slednjo na srečo le oplazila; osumljenca pa so policisti prijeli in pripeljali k preiskovalnemu sodniku, kije zanj odredil pripor. Kot vse kaže, so bile streljanja krive kokoši, ki se niso menile za sosedske meje. v stranišče, podrl na tla in ji, ležeč na njej, trgal oblačila ter mašil usta. Ob takšnem nasilju je Pokomijeva za hip celo izgubila zavest, kar je Kalks izkori- DELAVKI PRISILIL K SPOLNIM ODNOSOM ČRNOMELJ — 32-letni L. B. iz Črnomlja je utemeljeno osumljen, daje v letih 1990 in 1991 ter tudi v začetku letošnjega leta večkrat zlorabil svoj položaj tako, da naj bi z grožnjami in fizičnim trpinčenjem sodelavki prisilil k spolnemu občevanju. Preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča je za L. B. že odredil pripor. KAM IZGINJAJO VETROBRANSKA STEKLA? NOVO MESTO — Samo v zadnjih nekaj tednih je bilo na območju Novega mesta ugotovljenih kar deset tatvin vetrobranskih stekel, vsa praviloma izginjajo z osebnih avtomobilov znamke jugo. Tem sta se prejšnji teden pridružili še dve: v noči na 15. april je brez stekla na jugo koralu ostala Renata Avbar iz Novega mesta, enaka usoda je tisto noč doletela še Daijo Fišter z Mestnih njiv. PRELOŠKA CESTA PRELOKA — Grozilo je že, da bodo cestaiji morali ustaviti dela na cesti od Žuničev proti Preloki. Preločani so namreč trmasto vztrajali pri južni inačici ceste. Ko so končno spoznali, da bodo ostali brez nje, če ne popustijo, so sicer sprejeli severno inačico, a s popravki na 800 metrov dolgem odseku ceste. Tako bi po njihovi zahtevi šla cesta skozi vas, medtem ko je bila v prvem načrtu severna cesta načrtovana ob vasi. Cestaiji tako sedaj lahko nadaljujejo delo, po mnenju projektanta pa najnovejša trasa ceste ne bi smela biti dražja od predhodne. stil in ji ukradel zapestno uro »Diana quartz« in denarnico, v kateri je imela 2.700 hrvaških dinaijev. Napadalec je v Dobovi skočil z vlaka. Kmalu zatem je Ivanka Pokorni prišla k zavesti, stekla do vagona restavracije in tam prijavila roparski napad. Akcija policistov je bila urna in tudi učinkovita: še pred mejnim prehodom s Hrvaško so Kalksa v Ri-goncah aretirali in priprli. Sojenje, kije bilo pred dnevi, je pričakal v priporu. -Na obravnavi pred senatom novomeškega temeljnega sodišča je dejanje priznal. To so mu sodniki ob upoštevanju tragičnih družinskih razmer šteli v olajševalno okoliščino, seveda pa je bilo dejstvo, da gre za povratnika, pri odmeri kazni odločilnejše. Rudolfa Kalksa je sodišče obsodilo na 3 leta zapora, mu v kazen vštelo tudi pripor, v katerem je bil od 1. januaija letos, hkrati pa mu je za vselej izreklo izgon iz države Slovenije. V z • Dobro je nekdo naštudiral navade dolenjskih mlekarjev. Jutranjo pošiljko mleka in mlečnih izdelkov, ki je pred vrati Mercatorjeve samopostrežne trgovine na Zagrebški cesti čakala trgovcev, je pred njihovim prihodom naložil v svoj avto in se odpeljal mlečnemu zajtrku naproti Z njim je lahko pogostil bližnje in daljno sorodstvo. • Bolj na meso udarjen pa je bil ta, ki je v noči na 14. april vlomil v osnovno šolo Dolenjske Toplice. V kuhinji je našel 40 kg govedine in jih odnesel v noč. Otrokom je predpisal dietne zelenjavne obroke. • Le štiri noči kasneje je bilo vlomljeno v kuhinjo otoške osnovne šole. Izginilo je kar 65 kg različnega mesa, 8 kg fižola in 5 kg jabolk, vse to pa je zmikavt zavil v zavesi, kiju je snel z oken. Še dobro, da je tem dnem sledila velika noč, ko so se okradeni želodčki lahko napolnili • Ni podatkov o tem, ali je Marija S. s Krasinca velikonočno jutro preživela brez greha. Ob pogledu na prazen kokošnjak in izginotje osmih kokošije k molitvi zagotovo ni sililo. Mož z dvanajstimi sodbami Jože Puntar, imenovan Juma, je moral še dvanajstič pred sodnike — Vlom v krški nakupovalni center KRŠKO — Že enajstkrat je bil doslej obsojen 28-letni Jože Puntar-Juma, doma iz Krškega. Pred dnevi je na zatožno klop sedel še dvanajstič. Novomeškim sodnikom je skušal pojasniti, kaj ga je privedlo do vloma v prodajalno Mercator—Preskrbe v Krškem. Jože je razlagal, kako gaje tistega jutra — bilje 8. januar letos — oče že navsezgodaj napodil od hiše. Odpravil seje v Videm in si tam z denarjem, ki si gaje izposodil, kupil liter vina in pol litra ruma. Z alkoholom seje nacejal do večera, vmes pa tu in tam vzel tudi kakšno tableto. Pijače je zmanjkalo, želja po pitju pa je bila še precejšnja. »In kaj bi drugega, kot da sem vlomil v nakupovalni center!« je sodnikom pravil Jože Puntar. Okoli 22.15 je brcnil v steklo vhodnih vrat in se skozi luknjo spravil v notranjost ter nato iz trgovine odnesel tri litre ruma, dva litra vecchie, liter konjaka, steklenico stocka, 1,7 kilograma slanine, kilogram krače, 0,9 kg bavarske sa- lame, 0,7 kg vratovine, kilogram vaške in 0,65 kg laške salame, 30 zavitkov bar caffeja, za nameček pa je iz blagajne pobral še 1.600 tolarjev. Seveda pa vse ni šlo tako gladko, kot seje Puntaiju zdelo. Koj ob vlomu so se sprožile alarmne naprave in policisti so bili pred trgovino že v nekaj minutah. Puntaija so prijeli, ko je bil še na drugi strani stavbe. Sodniki so mladeniča obsodili na leto dni zapora in mu pri tem preklicali pogojno obsodbo, s katero je bil lanskega 4. junija v Krškem obsojen zavoljo tatvine motornega vozila. Senat je pri izreku kazni upošteval, da ima Puntar doma izredno težke razmere, daje v družini doma alkohol, da je doma nezaže-ljen, da nima niti svoje postelje niti redne prehrane. Seveda sodniki niso mogli prezreti njegovih dosedanjih dejanj, zavoljo katerih je bil že enajstkrat obsojen, in so mu pripor podaljšali do pravnomočnosti sodite. PRIJELI POŽIGALCA POŽAR V KRKI PRISTAVICA — Novomeški kriminalisti so minule dni prijeli 34-letnega Marjana P. iz Ornuške vasi, ki je utemeljeno osumljen, da je 23. fe-bruaija v Pristavici zažgal gospodarsko poslopje, veliko 13 krat 7 metrov, last Vide Praznik. Škode je bilo kar za 600.000 tolaijev. NOVO MESTO — 15. aprila je prišlo do požara v novomeški Tovarni zdravil Krka. Ogenj se je pojavil v strojnici zgradbe fermentacij. Nastala je večja materialna škoda, ki pa še ni ocenjena, prav tako še ni znan vzrok požara. Z AVTOMOBILOM ZBIL PEŠCA — 74-letni Franc Činžar z Velikega Kala je 12. aprila okoli 21. ure pešačil iz Mirne Peči proti domu. Hodil je po desni strani ceste po neutijeni bankini, ko je iz nasprotne smeri kar po levi strani vozišča z osebnim avtomobilom Z101 pripeljal 25-letni Slavko Hrastar s Sel pri Zagorici. Ko je zagledal pešca, je sicer zaviral in se umikal, a mu trčenja ni uspelo preprečiti. Činžar je bil hudo ranjen. TRAKTOR SE JE PREVRNIL — 14. aprila popoldne je 39-letni Marjan Klemenčič z novomeških Mestnih njiv s trak-toijem urejal pot ob Koštialovi ulici. Ktraktorju je imel pripeto tudi poravnalno desko. Ko ga ni potreboval več, je traktor parkiral na klancu, sam pa nadaljeval delo. Kar naenkrat je vozilo pričelo drseti navzdol, Klemenčič ga je skušal ustaviti, vendar se je traktor prevrnil na streho. Klemenčič je bil pri tem huje ranjen in se z zdravi v novomeški bolnišnici. BOJAN BUDJA USODE IZZA REŠETK Le tole v popotnico pričujočemu feljtonu. Nedolgo tega sem napisal stavek: »Ko si zunaj, ljudi izza zaporniških zidov obsojaš, ko si z njimi, jih pomiluješ.* Veliko jih tega drugega m razumelo, njim in vsem drugim v premislek so vrstice, ki so jih pisale različne usode. V_____________________________________________________________/ Postal sem član skupine, ki je vlamljala v osebne avtomobile. Jemali smo avtoradie in kasetofone ter jih potem prodajali. Nabral sem si nekaj izkušenj, hkrati pa tudi spoznal, da me hočejo izkoriščati, zanje bi moral delati, plačila pa ni bilo. Ni bilo dolgo, ko sem skupino zapustil. Nekaj časa je bil mir, a le navidezen. V sebi sem tehtal, ali sem dovolj močan, da se takega opravila lotim sam. Spomnil sem se na alkohol. Nekega večera sem se napil, strah je bil premagan in v Ljubljani sem uspešno zmaknil golfa. Prevozil sem z njim nekaj kilometrov in ga potem vrnil na isto mesto. Takšne tatvine so se pričele vrstiti. Imel sem punco. Da se v disko ne bi peljala z avtobusi, sem ob večerih jemal avtomobile, jih imel prek noči v »najemu« in jih potem vrnil. Zgodilo se je celo, da sem pod vplivom alkohola najem podaljšal za dan, dva ali celo tri, tako da me je že iskala policija. Enkrat samkrat so me dobili v ukradenem avtomobilu. Bil sem na policiji na razgovoru, obljubil sem jim, da se kaj takega ne več zgodilo in bil sem prost. Moje dejanje so pač vzeli kot mladostno nepremišljenost. Žal ni šlo za to. Že takrat sem svoje delo opravljal sila premišljeno in dokaj profesionalno. Da bi nehal, ni bilo govora. Pravo delo, ki je navrglo kupe denarja, seje šele začelo. Ostal sem zvest avtomobilom. Delal sem profesionalno, zato me toliko časa niso dobili. Denarja je bilo vse več, posel je tekel sijajno. Kradel sem osebne avtomobile — ponje sem hodil celo v tujino —jih nato primerno predelal in prodal. Kajti s tem, ko sem avto ukradel, je bilo opravljenega šele polovica dela. Brskati sem nato moral po časopisnih oglasih, da sem našel prodajalca kakega starega ali pa ka-ramboliranega vozila, ga za simbolično ceno odkupil, nato pa sem podatke s tega avtomobila pretolkel na ukradenega. Sloje za številki šasije in motorja, ki sta se tako ujemali s tistima v prometnem dovoljenju. Tako prirejenega avtomobila potem ni bilo težko registrirati in prodati. Nestrokovno oko prevare ni moglo ugotoviti. Tega je bilo čedalje več. tudi zaslužek je bil temu primeren. Čeprav sem si zmeraj govoril, kako bom zdaj zdaj nehal in si postavljal neke meje, od tega ni bilo nič. Enostavno vleklo me je dalje, nehati nisem mogel, čeprav sem si to želel, kajti vedel sem, da me bodo nekega dne dobili. Le za hip sem prekinil takrat, ko sem spoznal resno punco in se oženil. Bilo je to leta 1987. Rodila mi je tudi dve hčerki. Toda to je bil le izgovor več, da ostanem v kriminalu. Družini sem hotel zagotoviti bogato življenje, hčerki mimo prihodnost, kajti za sprotno življenje smo imeli dovolj denarja. RESNIČNE ZGODBE ONIH, I SPtfralraf . -J? Vrnil sem se na stara pota, tokrat s trdnim namenom, da opravim le še posel ali dva in se za zmeraj posvetim družini. A kot zakleto, tokrat sem padel. Istega leta, ko sem se poročil, ko se mi je rodila prva hčerka, sem se znašel za rešetkami. Nisem si mislil, da bo konec tak, kot je bil. Navsezadnje se spomnim besed prijateljev iz klape, ki so že imeli zaporniške izkušnje, a niso v tem videli nič hudega. Živeli smo pač s prepričanjem, da bomo, če bo kaj zaškripalo, šli za kak mesec v keho in vse bo spet po starem. Sam pa sem bil ves čas preiskave v priporu, prosil in rotil sem, da bi se branil s prostosti, a se niso zmenili ne zame ne za mojo mlado družino. Cele štiri mesece je trajal proces; enkrat ni bilo te, drugič one priče. Sojenje so prelagali, naposled je napočil dan, ki se ga spominjam, kot hi bilo včeraj. Zadnji dan obravnav je bil, celi dve uri sem čakal pred vrati razpravne dvorane na razglasitev sodbe. Težko je bilo, minute so se vlekle kot ure, toda v mislih sem imel zagotovilo svojega odvetnika, ki je po pregledu dokaznega gradiva in vložene obtožnice menil, da lahko za očitana dejanja dobim največ osem mesecev zapora. Potem pa šok! Kot okamenel sem stal pred sodnico še dolgo potem, ko je prebrala sodbo v imenu ljudstva. Dolgo je sodnica seštevala in preštevala, naposled je izrekla tiste štiri grozne besede: osem let enotne kazni. Kasneje so mi jo znižali na 6 let in 6 mesecev bivanja za rešetkami. Nisem mogel verjeti svojim ušesom, stal sem, z mislimi pa bil pri ženi in hčerkici, ki sta stali le nekaj metrov za mano. Sram meje bilo pral njima. Še dobro, da otrok ni ničesar razumel. Ženo imam čudovito, vseskozi je bila z mano, me bodrila, tudi tukaj na Dobu me redno obiskuje, skupaj se boriva, da bi bil čimprej znova doma pri njej in hčerah. Štiri leta sem že v zaporu, vsega tri sobote so bile, ko me ni mogla obiskati. Sedeminštirideset ukradenih in preprodanih avtomobilov so mi našteli, v rokah pa za kaj takega niso imeli praktično nobenega dokaza. Le za enega je bilo črno na belem, da sem ga ukradel in preprodal, a še tega nepredelanega. Težko prenašam vse, kar se dogaja na Dobu. Ko sem prišel, sem mislil, da me bo razneslo, da tega ne bom prestal. Slišal sem o enem, daje ubijalec, o drugem, da je posiljeval, videl pred seboj neskončnost v obliki šestih ali sedmih let bivanja z njimi. To je bilo najhujše. Za nekaj mesecev sem se zaprl vase, enostavno nisem mogel verjeti, da sem to, kar sem, da sem res v zaporu. Govoril sem si, da sem Je zmeraj zunaj, da me še niso dobili. Še danes mi je najlepše, da sem povsem sam, da lahko razmišljam o čem drugem, da skušam pozabiti, kje živim. Polovico kazni sem že prestal, prosil za pogojni odpust, za pomilostitev, vendar zaman. Življenje, delo in običaji tukaj me ubijajo. Malo je prevzgoje, upal bi si trditi, da obsojenci tukaj opravijo kvalifikacijo za pravega kriminalca. V tem zaporu, ki je osrednji za Slovenijo, bi morali biti le kaznjenci, za katere ni več rešitve, povratniki, ne pa tudi tisti, ki si zapor vzamejo za opravljanje inventure o svoji preteklosti, ki si v njem skušajo zarisati drugačno, predvsem pošteno prihodnost. Kajti tudi taki smo. Ne pa da smo tisti, ki smo na Dobu prvič, enako obravnavani kot tisti, ki so tu že desetič. Težko seje s tem sprijazniti. Kot se nisem mogel sprijazniti z odgovorom lani pred vojno, ko mi je žena rodila drugega otroka in sem prosil za omilitev kazni. Dobil sem le namenski izhod, ki pa sem ga podaljšal, v zapor se nisem več vrnil. Otrok je bil brez varstva, žena je po končani porodniški morala v troizmensko delo. Nisem se skrival, ostal sem doma in kar štiri mesece so me pustili na miru. Policisti so mi potem, ko so me prišli iskat, povedali, da so me videli, me spremljali. Ko sem se vrnil na Dob, meje čakala kazen. Vzeli so mi proste izhode, nazadnje sem bil pri hčerah lanskega oktobra. Še sreča, da je prišla amnestija, podarila mi je devetnajst predčasnih mesecev svobode, zunaj bom prihodnje leto. Kar je bilo, je bilo, vrnilo se ne bo nikoli več. O tem sem prepričan. Dodatno potrdilo temu sem dobil lani, ko sem imel zavoljo poškodbe trimesečno prekinitev kazni. Štirinajst dni sem bil v bolnišnici, ostalo doma. Niti ene želje ni bilo v teh tednih kot tudi ne v tistih štirih mesecih, ki sem jih samovoljno preživel doma, da bi se vrnil v kriminal. Pred seboj sem videl le družino, skrb zanjo, mislil sem le o tem, kako bi najhitreje prestal kazen. Najbolj nerodno mi je bilo zavoljo okolja, v katerem živim. Saj ne da so mi obračali hrbet, pogovorjali so se z mano, a vprašanje, kaj so si o meni mislili. Resnici na ljubo pa jih je nekaj, ki se skupaj z mano in ženo trudi- jo, da bi čimprej pozabil na preteklost, na staro družbo, da bi se vrnil v normalno življenje. Obiskujem tudi klub za zdravljenje alkoholikov. Upam po vsem tem, da bom na ta trenutek, za katerega bom moral dati šest let svojega življenja, res povsem pripravljen. Veijamem celo, da ga bom dočakal že letos.« V. Zoran U. šteje vsega 21 let, doma je z Jesenic, kriminalca ga je naredil dom, v katerem ni našel starševske topline. Poda! se je na pot tatu in vlomilca, sam pravi, da je zmaknil za okoli 60.000 mark denarja. Dobu bo moral zavoljo tega pustiti poltretje leto življei\ja. »Vsega so bile krive razmere doma. Oče je veliko kegljal, hodil je po turnirjih, tudi mame velikokrat ni bilo, z bratom sva bila bolj pri nekakšnih skrbnikih kot pa pri starših. Hodil sem v 3. razred osnovne šole, toda kakšne družinske ljubezni dotlej še nisem občutil. V naši družini je bil pomemben le denar, vzgoja in ljubezen do otrok sta bila deveta briga. Denarja je bilo zmeraj dovolj in nemara je bilo tudi v tem veliko krivde za kasnejše dogodke; če sem kaj zatarnal, sta me starša potolažila tako, da sta mi v roke stisnila stotaka ali tisočaka in zadeva je bila zanju opravljena. Brez besed, ki bi jih kot otrok potreboval. Temu primerna je bila moja reakcija in oče je to sčasoma spoznal. Ko sem hodil v šesti razred osnovne šole, me je poslal k stari mami, živel sem pri njej in od nje do- Za pomoč in sodelovanje pri nastajanju lega feljtona gre zahvala Republiškemu ministrstvu za pravosodje in upravo, upraviKazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni in upravi novomeških zaporov. bil več več toplih besed kot prej od staršev. Tisti razred sem v redu končal, toda stara mama je potem zbolela in moral sem se vrniti domov na Jesenice. V sedmem razredu sem »padel«, to mi je vzelo vso voljo in s šolo sem opravil, nisem hotel več prestopiti njenega praga. Pričel sem uhajati z doma, večkrat sem očetu zmaknil kaj denarja. Z bratom sva izginila celo za nekaj dni. Oče naju je iskal s policijo, enkrat smo se srečali v Beogradu, drugič v Zagrebu. Z nedokončano osemletko sem se nato vpisal na srednjo metalurško šolo, naredil celo prvi Silvo Škufca SMRT Pohiti z darilom, ti počasna smrt, v moji rani uri tej. V meni je že večer zaprt, samo ti mi še v oči poglej. Ne vem, kakšna luč me čaka. Vem le, da ne tako meglena, saj mi ti jo boš prižgala in vem, da vedno bo zelena. Tukaj imam le jok in strah. Pri tebi dobim pa vse in nič. Zato želim si od tod vstran, saj ti boš mati, oče pa hudič. letnik, vendar je bilo to tudi vse. Za nekaj časa sem se zaposlil v železarni, nato v Planiki, potem pa je prišel dan, ko sta se oče in mati ločila. Stanovanje je imela mama, ostal sem pri njej. Toda prepiri z njo so bili vse hujši, nikakor namreč nisem hotel, da bi v stanovanje hodili drugi moški. Maščevala se mi je tako, da mi ni dajala hrane, čeprav sem ji za to dajal denar. Spomnim se nekega petkovega večera. Zvečer sem prišel iz službe, si sam pripravil hrano, a je stopila k mizi in poln krožnik stresla na tla. Dokončno se meje odrekla takrat, ko sem se vrnil s služenja vojaškega roka; svoje stvari sem našel pred vrati. (Se nadaljuje) Krkin mavrični bojevnik Stara prerokba severnoameriških Indijancev pravi, da bo prišel čas, ko bodo ptiči padali z dreves, ko bodo reke zastrupljene in ko bodo volkovi umirali v gozdovih. In takrat, pravi prerokba, bodo prišli mavrični bojevniki, da bi rešili svet. Danes že živimo v takih časih in bi bili mavrični bojevniki še kako potrebni. Svet je onesnažen in zastrupljen, in to zemlja, voda in zrak. Če bomo čakali samo na mavrične bojevnike, človeštvu ni rešitve, pokopali ga bodo njegovi lastni odpadki. Morda pa je bil za modre Indijance mavrični bojevnik prispodoba za človekovo vest in zavest. Kajti le človekova vest in zavest lahko uspešno omejujeta in krotita njegov uničevalni in samouni-čevalni gon. Vsi skupaj in vsak zase moramo postati mavrični bojevniki, če hočemo, da bodo ptice še letale in pele, da bodo v vodah plavale ribe in da bodo volkovi spet tekali po gozdovih. In da bo človek živel. Ne životaril, ampak živel polno in zadovoljno življenje. Brez ptic, rib in volkov ni človeka in ne človeštva. Krko, ki objema Novo mesto, je Kette primerjal ljubici zvesti. V zadnjih 30 letih smo iz nje naredili umazano in smrdljivo candro. Že na izviru je v drugem kakovostnem razredu, v Novo mesto priteče v drugem do tretjem in ga zapusti v tretjem. In to kljub komunalni čistilni napravi v Ločni ali pa tudi zaradi nje. Že od začetka obratovanja je ta biološka čistilna naprava preobremenjena. Projektirana je bila za čiščenje okoli 40.000 enot, kar ustreza največ 40.000 prebivalcem. Na to čistilno napravo pa so speljane tudi industrijske odpadne vode. Zaradi prevelike količine in hude onesnaženosti ta čistilna naprava ne more prečistiti odpadnih vod do zakonsko zahtevane stopnje, ko so še primerne za izpust v vodotok. Namesto da bi čistilna naprava odpadne vode prečistila 80- do 90-odstotno, jih le 60- do 70-odst. Smisel in namen čistilne naprave pa ne sme biti, da umazanijo razredči, ampak da jo odstrani. K preslabi učinkovitosti komunalne čistilne naprave v precejšnji meri prispeva tovarna zdravil Krka. Do sedaj so bile namreč vse odpadne vode iz Krke speljane na to napravo, tega pa je bilo okoli 4.000 kubičnih metrov na dan. Drugače povedano: tovarna zdravil je glede na obremenjenost komunalne čistilne na- stolpne konstrukcije in tehnologije zavzema veliko manj prostora, zaradi zaprtih reaktorjev je izkoristek kisika štirikrat večji kot v bazenski, kar pomeni, da potrebuje štirikrat manj komprimiranega zraka. Ta vpihovani zrak pa iz čistilnih bazenov na komunalni napravi nosi smrad, spore, mikroorganizme po okolici. Vse to pri Krkini napravi odpade. Kakor se čudno sliši, pa je prav smrad, ki se širi iz komunalne naprave in ki za reko Krko ni prav nič škodljiv, izbil sodu dno in pospešil začetek gradnje Krkine čistilne naprave. Nerazgrajene or- Ini Tone Recelj ganske snovi v odpadnih vodah, kijih čistilna naprava ne prečisti dovolj, se biološko razgrajujejo v reki, za to uporabljajo kisik, ki ga tako zmanjkuje za favno in floro v reki. A tega človek ne vidi s prostim očesom, nadvse pa ga moti smrad, ki se širi iz naprave. In tako je ta »stranski produkt« komunalne čistilne naprave pripomogel k temu, da bo poslej največ pridobila reka Krka. Res naj bi se zaradi bistveno manjše obremenjenosti zmanjšal tudi smrad iz komunalne naprave. Krkino čistilno napravo so začeli graditi spomladi leta 1990, poskusno obratovanje pa je, kot rečeno, steklo prejšnji teden. Pri tem je mišljeno obratovanje bioreaktoijev, medtem ko na Krkini napravi ožemajo blato že od konca lanskega leta. Blato ožemajo tudi za komunalno napravo in tako bo tudi naprej, kajti le tako obdelano blato gre lahko na komunalno deponijo. Krkine odpadne vode so zaradi vsebnosti antibiotikov biološko težje razgradljive in prav tuje bilo za strokovno ekipo, ki je načrtovala to napravo, največ dela, kajti vpeljati so morali posebej prirejeno tehnologijo. Pri tem so se, kot rečeno, povezovali z zunanjimi inštitucijami, med drugim tudi z zagrebško biotehniš-koo fakulteto. Skupaj so izdelali tako biološko blato, ki zanesljivo čisti Krkin tip odpadnih vod. Vzgojili so okoli tretjino tega blata, ostali dve tretjini pa morata zrasti v čistilni napravi. Krkini strokovnjaki računajo, da bo čistilna naprava dosegala vse zahtevane rezultate do jeseni, poskusno obratovanje pa bo trajalo leto dni. Ker je Krkina naprava zelo zmogljiva in še lep čas s Krkinimi odpadnimi vodami ne bo povsem zasedena, bi lahko prevzela v čiščenje okoli tretjine odpadnih vod iz sosednje komunalne naprave. Pri tem gre pač za dogovor s Komunalo, vsekakor pa bo ožemanje blata skupno za eno in drugo napravo. Krkini strokovnjaki so več let nudili strokovno pomoč pri delovanju komunalne naprave. S koncem tega sodelovanja nikakor ne bi smelo priti do manjše skrbi za delovanje komunalne naprave, sicer, opozarjajo, se bo kljub manjši obremenitvi spet močneje pojavil smrad. Tako opozorilo ni odveč. Krka je za čiščenje svojih odpadnih vod (kakršno je zaradi preobremenjenosti komunalne čistilne naprave že bilo) prispevala veliko denarja za obratovanje te naprave. Sedaj nenadoma tega denarja ne bo več, prav tako ne kanalščine, kar bo za Komunalo vsekakor huda preizkušnja. Koliko je Krka plačevala za čiščenje svojih odpadnih vod, najbolj zgovorno pove podatek, da se bo naložba v svojo čistilno na- Nova Krkina čistilna naprava pravo, se pravi 6,5 milijona nemških mark, Krki povrnila v šestih letih. Računalniško vodena Krkina čistilna naprava je najsodobnejša. Vodenje in nadziranje lahko opravlja računalnik, vsa stvar pa je urejena tako, da se nikakor ne da nič »pogoljufati«. Vse podatke in analize računalnik sproti zapisuje na več mest, tudi v prostoru, do katerega imajo dostop samo republiški inšpektorji, pod nadzor katerih spada ta naprava. Seveda »goljufanje« nikakor ni v interesu lastnika in uprav-ljalca naprave. Nadziranje naprave z analitiko poteka v laboratoriju, ki ima republiško registracijo za nadziranje tehnoloških in odpadnih vod. Ta Krkin laboratorj, v katerem dela šest ljudi in deluje v okviru čistilne naprave, je usposobljen še za spremljanje priprave šestih vrst procesnih vod, od hladilne, biološko čiste, pitne do injecijskih vod. In ta laboratorij je tudi strokovno odgovoren za svoje analitske ocene. Vse dosedanje primerjave rezultatov analize novomeškega Zavoda za socialno me- dicino in higieno dela z rezultati analize istih vzorcev, narejenih v tem laboratoriju, so se ujemale. V laboratoriju pa odpadne vode vzorčijo vsak dan, in to tiste, ki pridejo v čistilno napravo, in tiste, kijih potem prečiščene spustijo v Krko. Kot rečeno, naj bi zastavljene rezultate ta naprava dosegala jeseni, vsekakor pa po končani »pripravniški dobi«, se pravi po letu dni. Pilotski poskusi v 25-kubičnem bioreaktorju so dokazali, da ta čistilna naprava lahko očisti odpadne vode do zakonsko zahtevane stopnje, ko jih je dovoljeno spustiti v vodotok. Poleg tega naj bi ta naprava zadostovala za potrebe Krke v naslednjih 20 letih. Tudi če bodo potrebe kasneje večje, bodo to lahko opravili le z napravami za predčiščenje in ne bo treba graditi novih bioreaktoijev. Komunalna in Krkina čistilna naprava bi morali sedaj doboro prečistiti vse odpadne vode, ki se stekajo nanje, saj pri sedanji obremenitvi ostane še 15 odst. prostih zmogljivosti. Poslej res ne bi smelo biti več izgovora za to, da Krka zapušča Novo mesto bolj onesnažena kot priteče do njega. ANDREJ BARTEU oglaševanje IMi vse zlato, kar se sveti Vsak dan prihaja do naših oči in ušes na stotine reklam. Vseh niti ne zaznamo, vendar večina le doseže svoj namen. Tržno oglaševanje je namreč postalo sestavni del našega življenja in vpliven dejavnik. Kje smo? prave prispevala okoli 40 odst., glede na onesnaženost svojih odpadnih vod pa kar 60 odst.; skupaj vzeto, bi lahko rekli, da Krka s svojo čistilno napravo »zaseda« najmanj polovico zmogljivosti komunalne. Od srede tega meseca pa ni več tako. Ravno teden dni pred 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje, je tik ob komunalni začela poskusno obratovati Krkina čistilna naprava. Smrad rešuje Krko »Gre za najsodobnejšo in vzorčno čistilno napravo, kije v veliki meri plod domače Krkine pa-meti,« pravi inž. Tone Recelj, direktor sektorja za tehnično oskrbo in energetiko v Krki ter vodja ekipe, kije razvijala to čistilno napravo. Da gre res ra veliko stvar, pove tudi njena cena: vsa zadeva je stala 6,5 milijona nemških mark, kar je največja Krkina investicija v zadnjih dveh letih. V Krki so se za tako drago stvar odločili že pred leti, ko so povečali proizvodnjo antibiotikov. Ker čistilna naprava ni mogla zadovoljivo očistiti komunalnih >n še Krkinih odpadnih vod, je Krka za povečano proizvodnjo antibiotikov takrat dobila pogojno soglasje. Ze leta 1983 se je posebna ekipa, ki je štela od 8 do 12 ljudi, začela ukvarjati z načrtovanjem Krkine čistilne naprave. Odločili so se za novo tehnologijo, za tako imenovano stolpno biološko čistilno napravo v nasprotju z bazensko, kakršna je komunalna. »Celotni projekt smo razvili v Krki ob sodelovanju zunanjih inštitucij, tudi firme Bayer iz Leverkusna, kjer je slovenski rojak prof. Zlokarnik razvil stolpno biološko čistilno napravo. Seveda smo našo čistilno napravo prilagodili našim razmeram, potrebam in zahtevam. Konceptualno je podobna Zlokamikovim - gre za zaprt čistilni reaktor, ni pa njihova kopija,« pravi fizik Recelj. Po biološki zmogljivosti čiščenja Krkina čistilna naprava za dve tretjini presega komunalno. Zaradi Strokovnjaki pravijo, da ime reklama za tržno oglaševanje ni najboljše, saj v običajni rabi pomeni pretirano, neresnično hvalisanje. Nekoliko boljše ime je ekonomska propaganda, saj poudarja, da se proizvajalec želi prilagajati porabniku. Ekonomska propaganda skuša s sporočanjem informacij o izdelku, storitvi ali dejavnosti kake ustanove vplivati na kupce ter jih spodbujati k nakupu. Je plačana in načrtovana dejavnost. Tisti, ki reklame izdelujejo, so dobri poznavalci psihologije, sociologije, komunikologije in še bi lahko naštevali. Tudi Slovenci se že nekaj časa učimo oglaševanja, kot ga poznajo na Zahodu. V času socialističnega planskega gospodarstva pravega oglaševanja nismo potrebovali, saj ni bilo konkurenčnih izdelkov, za vse je poskrbel plan. Sedaj je temu konec in kot prepotrebna pomoč v boju za trg se močneje uveljavlja oglaševanje. Morda so nekatere reklame še nespretne, vendar bo selekcija tudi na tem področju čez čas opravila svoje. Marketinški maraton Prvi slovenski marketinški maraton v začetku aprila v Ljubljani je pokazal, da je tudi naša ekonomska propaganda vse bolj načrtovana in strokovno narejena. Še posebej so s svojim profesionalnim delom odlikovale oglaševalne agencije, kot so Avanta, Fit media, Imelda 8000, Formitas, Luna, Kres, Media V, ki so se predstavile s svojimi izdelki. Agencija Formitas je poskušala na duhovit način določiti pravila, kako izbrati pravo oglaševalno agencijo. Nekatera med njimi so še posebej zanimiva: če vas agencija prepričuje, da ste lahko uspešni le z veliko vsoto denarja, potem so šibki pri medijskem planiranju; če vas že po prvem sestanku povabijo na kosilo, potem imajo preveč časa; če v prvem pogovoru z vami nimajo nikakršne ideje ali mnenja, se bodo zelo težko dokopali do rešitve; če so polni teorije, potem se s prakso še niso kaj dosti ukvarjali. Agencija Luna se je predstavila s slovito reklamo za West. Te reklame so se lotili na povsem drugačen način kot ostalih, njihov namen je bil zbuditi pozornost, da pa bi si ljudje reklamo zapomnili, sojo oblikovali provokativno. Večina reklam ima namen povečati prodajo, glede Westa so dejali, da jim je to uspelo. Prikazali pa so tudi snemanje reklame za avto Renault 5. Novejša reklama za ta avto je nadaljevanje prejšnje, je povsem drugačna reklama kot za cigarete West, ker je pač avto izdelek, ki ga ljudje ne kupujejo vsak dan. Kljub temu so nam iz Lune zaupali, da so ljudje prepričani, da se za nakup avtomobila odločajo premišljeno, raziskave pa kažejo, da se za nakup avtomobila odločamo dokaj emocionalno. Vsega le ne zmore Še tako dobra oglaševalna akcija ne zagotavlja uspeha, še manj v smislu uspešnega trženja, če produkt ni kvaliteten, prilagojen porabniku. Agencija Imelda 8000 iz Ljubljane je ne dolgo tega izdelala oglas za obveznice Novega mesta, ki pa očitno ne gredo najbolj v promet, saj jim je na občini uspelo bolj ali manj prostovoljno prodati le za 1,3 milijona mark, medtem ko sojih izdali za 20 milijonov mark. Na občini sicer zatrjujejo, da so jih prodali v skladu s potrebami. Za promocijo in propagando izdaje obveznic so z agencijo Imelda 8000 sklenili [»godbo za 80.000 mark. Po vsej verjetnosti so jim bile zgled obveznice republike Slovenije, žal pa vsako seme ne skali povsod. Od produkcijskih hiš so se predstavile tri: TV Slovenija, Kanal A in Studio Brežice. Studio Brežice je bil tudi edini predstavnik iz. Dolenjske oz. iz Posavja. S svojim nastopom so marsikoga presenetili. Za vse oglaševalce, agencije in medije pa je bila zanimiva predstavitev marketinške raziskave Mediana o branosti, gledanosti in poslušanosti medijev v Sloveniji, ki jo že dal časa pripravljata agencija Gral marketing in Varianta. Slovenski medijski prostorje še manjši predvsem zato, ker ga ne poznamo dovolj. Projekt Mediana naj bi bil odgovor na tržni izziv, ki seje pojavil tudi na področju medijev v zadnjem času, zato je njegov cilj celovita in redna analiza branosti, gledanosti in poslušnosti vseh medijev v Sloveniji. V urejenem tržnem medijskem prostoru velja pravilo, da morajo oglaševalci in njihove pooblaščene agencije upravičiti vsako najmanjšo vsoto. »Vem, daje polovica sredstev, kijih trošim za ekonomsko propagando, izgubljena, samo da ne vem, katera je ta polovica,« je nekoč dejal John Wana-meker. Prav zato, da bi oglaševalci vedeli, kam so vložili denar, so potrebne raziskave medijev. Te raziskave namreč povedo, kolikšna je cena kontakta na 1000 prebivalcev za posamezni medij in kakšna je struktura teh bralcev ali gledalcev. Slovenski medijski prostor sestavlja pet dnevnikov, šest močnejših radijskih postaj in pet televizijskih kanalov. Poleg teh medijev je na voljo pet regionalnih tedenskih časopisov, med njimi tudi Dolenjski list. V naši propagandni službi se prilagajamo novim tržnim izzivom, tako z novim pristopom, znanjem kot tudi s tehnologijo. Glede na to, da želimo iti po poti tržnega gospodarstva, bo tudi reklam vse več. Ali bodo dobronamerne ali ne, pa bo moral presoditi vsak sam. JOŽICA DORNIZ IZ ZGODOVINE OGLAŠEVANJA Razvoj ekonomske propagande je tesno povezan z razvojem medijev. Najzgodnejše oglaševanje je bilo ustno. V starem Rimu in na ulicah Kartagine je bilo polno glasnikov in prodajalcev, ki so »reklamirali« svoje blago. Arheologi so našli grafite na stenah stavb v Pompejih in zapise na obeliskih iz starega Egipta, ki kažejo značilnosti reklame. Prve blagovne znamke so se pojavile v srednjem veku in so pomagale kupcem lažje prepoznati dobrega proizvajalca. Pravo oglaševanje pa je svoj razmah doseglo, ko so se v 17. stoletju pojavili časopisi, prvi pomembnejši množični medij. Z množično industrijsko proizvodnjo je prišlo na trg več izdelkov, za katere so izdelovalci iskali kupce. V začetku 19. stoletja začno izhajati tudi revije, ki so postale zelo pomemben medij oglaševanja. Potrebe po oglasih so spodbudile nastanek prvih oglaševalnih agencij, ki so za naročnike pripravile celotno oglaševalno akcijo. Moderno oglaševanje je naredilo svoj razvoj po drugi svetovni vojni, ko se je že uveljavil radio in seje pojavila televizija. Oglaševalne akcije so postale tudi vse bolj načrtne. priloga dolenjskega lista živeli so z nami Kočevarji — kako in kam? v Sest stoletij so Kočevarji živeli z nami, potem pa jih je zli duh svetovne zgodovine speljal z njihovih domov. Zdaj se vračajo k starim ognjiščem, vendar samo še kot turisti. Bo drugače? Na otvoritvi razstave »Kočevska noša« v začetku aprila v Dolenjskih Toplicah seje zbralo za take priložnosti nenavadno veliko ljudi. Med njimi so bili pravi Kočevarji, tisti, ki so se rodili v teh krajih, pa se potem med drugo svetovno vojno preselili v Posavje, ob koncu vojne pa naprej, največ na avstrijsko Koroško in Štajersko; prišli so njihovi potomci pa tisti redki Kočevarji, ki so kljubovali selitvi in ostali na svojih domovih, zraven pa seveda še vsi, kijih zanima ta samosvoj pojav. V rstili so se govori, vmes pa je zvenela pesem, zdaj slovenska v izvedbi Prifarskih muzikantov, zdaj kočevarska, ki jo je zapel v kočevske narodne noše odet zbor iz Celovca. O razvoju kočevarske narodne noše je prevajanju pripovedovala avtorica razstave, etnologinja dr. Maria Kundegraber. Vse skupaj bi izzvenelo v sicer nekoliko daljšo, a tipično kulturno manifestacijo, kakršnih smo ob takih priložnostih vajeni, če ne bi čisto na koncu nastopil nepričakovan, a čustveno zelo nabit trenutek. Iz publike seje prerinila v ospredje ženska srednjih let, domačinka, in v čisti kočevarščini nagovorila goste. Nato je povedala še v slovenščini, daje Kočevarka, tukaj živeča in tukaj odrasla, da so pri njej doma starši in otroci med sabo vedno govorili kočevarsko, peli kočevarske pesmi, takšne, kakršne je bilo čuti ta večer, vendar pa so to skrbno skrivali pred okolico. Ta večerje prvič zbrala toliko poguma, da je v materini govorici spregovorila v javnosti. Od ganjenosti tresoči se ženski glas je zvenel kot spoved. In vsem, ki so bili temu priča, je postalo nekolikanj nerodno. S svojo osebno izkušnjo je namreč dregnila v občutljivo področje. Gre namreč za naš odnos do Kočevarjev. Zakaj so svoj jezik in kulturo skrivali za zidovi domače hiše, ženska ni povedala. Pa saj si je to lahko vsakdo predstavljal sam: zaradi strahu biti drugačen, zaradi nerazumevanja, možnega šikaniranja, nasprotovanja ali še česa hujšega. Tudi zaradi splošnega vrednotenja, ki je dolgo časa prevladovalo, da so Koče-vatji izdajalci, Hitlerjevi hlapci, ki so izkoristili prvo priložnost, ki se jim je ponudila, se postavili nad slovenske sosede in jih pregnali z njihovih domov. Pred 600 leti so krčili gozdove Kočevarje so sem pričeli naseljevati plemiči Or-tenburžani v drugi polovici trinajstega stoletja. Njihova prvotna domovina je bila vzhodna Tirolska in zgornja Koroška. Plemiči so hoteli kolonizirati velikanske z gozdovi porasle divjine7 ki so se dvigovale med gornjim tokom reke Krke, Ribnico in Kolpo ter si s tem povečati dohodek. Pridni Ko-čevaiji so krčili gozdove in si postavljali bivališča. Zgodnejša naselja so bila na planoti Mahovnik in Gotenica, na obrobju Topliške doline pa na Gačah nad Črmošnjicami. S slovanskim prebivalstvom v nižjih, plodnejših ravnicah so se kolonizatorji kar dobro razumeli, čeprav se do prejšnjega stoletja z njimi kaj dosti, razen na obrobju, niso mešali. Zato pa je cvetela trgovina, saj so se Kočevarji usmerili predvsem na živinorejo in les. Čeprav so Kočevarji veljali za pridne in varčne ljudi ter skrbne gospodarje pa je bilo življenje na skopi zemlji za vse številnejše prebivalstvo čedalje težje, zato jim je cesar Friderik III. že leta 1492, torej pred natanko pol stoletja, podelil pravico krošnjami z doma izdelanimi izdelki. Tudi osnovo kočevarske narodne noše so koče-varji prinesli s sabo iz prvotne domovine, in jo, seveda tudi pod vplivom sosedov, razvijali naprej času in šegam primemo. Tako je bila na obrobju Bele krajina značilna zanjo bela barva, drugod pa spet druge krajevne značilnosti. Slavni Valvasorje trajno zabeleži tudi značilnosti koče 5rske nošnje, za njim pa še nekateri potopu:: in sakatji. Žal pa je najstarejših podatkov o njej, ki so na cerkvenih poslikavah, le malo ohranjenih, kajti večina sakralnih spomenikov na Kočevskem je bila med zadnjo vojno uničena. Problemi med Kočevarji in slovanskim prebivalstvom so nastali šele v drugi polovici tridesetih let, ko so nekateri med njimi, nikakor pa ne vsi, pričeli dvigovati glave in poslušati Hitlerjevo hujskanje proti drugim, po njegovem nauku manjvrednim rasam. Ob pričetku druge svetovne vojne so se taki seveda postavili na Hitlerjevo stran in s tem zapečatili usodo te nemške enklave. Hitlerje ta del Slovenije prepustil Italijanom in razočaranje je bilo veliko. Zato so na vso moč pritiskali na svoje sonarodnjake, ko jim je furer obljubil preselitev v Reich. Na presenečenje mnogih je bil ta Reich že v Posavju, od koder so konec leta enainštirideset izseljevali slovenske kmete. Velika večina jih je prostovoljno ali pod pritiskom sonarodnjakov iztrgala korenine od stoletnih domov se kot vsiljivec naselila na prisilno zapuščenih slovenskih domovih, po nemškem porazu pa so morali tudi od tam. Zgodovina bo še morala proučiti vse vidike tega, za oba naroda tragičnega dogajanja. Prav zato je bila izpoved ženske, kije bila rojena tukaj in se ni nikoli izselila, pa seje kljub temu vse do sedaj na nek način sramovala in skrivala svojo identiteto, tolko bolj pretresljiva. Družina veijetno ni skrivala svoje govorice in porekla samo zaradi strahu pred drugačnostjo, ampak tudi zaradi etikete krivde in greha, ki bi ji ga okolje po ustaljeni šabloni gotovo nalepilo, pa najsi je bila za dogajanja med vojno kaj kriva ali ne. Kako odvreči bremena preteklosti? Sedaj je čas, da take stvari presežemo in pogledamo resnici v oči. Vsi vemo, kaj se je zgodilo, vemo, da so bile kočevarske vasi med vojno, največ od Italijanov, požgane, da so bile po vojni zanemarjene in nekateri kulturni spomeniki celo namerno uničeni, vemo, da so veliki predeli, kjer so nekoč živeli Kočevarji že poseljeni s Slovenci ali pa zaraščeni z gozdom. Poti nazaj ni več, pa naj so bile krivice z obeh strani še tako boleče. Ni pa nujno, da so izbrisane vse sledi. Marsikateri kulturnozgodovinski spomenik se da še rešiti in marsikatero hrepenenje nekdanjih Kočevarjev ali njihovih potomcev po stari domovini se da na primeren način potešiti. To mora biti tudi v našem interesu, kajti različnost kulturne zgodovine nas bogati. V kočevski občini so se v sodelovanja s kočevarskimi organizacijami v tujini nekaterih stvari že lotili. V Novem mestu poskušajo v svoje aranžmaje, ki so posebej ubrani na kočevarsko tematiko, privabiti turiste v zdravilišče Dolenjske Toplice. »Nekateri predstavniki Kočevarjev, ki živijo pri nas, so mi povedali, kako si zamišljajo vračanje inozemskih Kočevarjev, predvsem kot turistov, seveda, v te kraje. Radi bi se dogovorili za kraj, kjer bi se lahko nekajkrat na leto zbrali. Gre za verske praznike, za kar bi bila najbolj primerna ena od cerkva, kjer so se že od nekdaj zbirali. Drugo je možnost družabnega in društvenega življenja, ki bi bilo v okviru turistične organizacije, konkretno Zdravilišča Dolenjske Toplice,« pravi novomeški župan Maijan Dvornik, ki se je s Kočevarji že veliko pogovarjal. »Navržena je bila tudi ideja, da bi obnovili del ene od porušenih vasi, da bi, taka kot je nekoč bila, služila turizmu.« Občutljiv problem, ki ga bo treba v bližnji prihodnosti rešiti, da bi res neobremenjeno gradili nove odnose, je tudi vprašanje možnosti stalnega vračanja Kočevarjev na nekdanja domovanja in vrnitev premoženja. Stvar ni tako enostavna. Selitev Kočevarjev je določal nemško-italijanski sporazum, njihovo imetje je prevzela posebna italijanska družba, po vojni pa je bilo podružbljeno. Odškodnino za izgubljeno premoženje sta ob koncu vojne k njim pribeglim Kočevarjem izplačali naše korenine ms , Dolgotrajna zvestoba Zvestoba konjičkom - bi lahko na kratko opredelili življenje Martina Oberča, dvainosemdeset-letnika z novomeških Mestnih njiv. Tukaj gori, v gnezdu visoko nad mestom na okljuku Krke, odmaknjeno od mestnega hrupa in v prebujajočem se zelenju, mora biti lepo uživati stare dni. In ko pridem k njemu, se oba starčka lepo grejeta na pomladnem soncu, Martin z osmimi križi in njegov opel kadet s četrt stoletja za sabo. Preveč bi bilo reči, da obema ugaja čudoviti razgled s tega novomeškega konca: spodaj mesto z zeleno Krko, onkraj gozdovi, polja, vasi in livade vse tja do širokega hrbta Gorjancev. A toplo sonce zagotovo godi obema. Oplu posrka zimsko vlago iz karoserije, Martinu pa ogreje ude in mu vlije novih moči, da se z veseljem spet loti del okoli hiše, kot že toliko pomladi doslej. No, to z Martinovo zvestobo do konjičkov moramo malo podrobneje razložiti. Konjiček, jekleni seveda, v odprti garaži in z odprto havbo nad motorjem, da se tudi on naužije svežega zraka, je Martinov ponos opel rekord, letnik 1967, pa vendarle skoraj tak kot nov. Martin gaje vedno lepo čuval, skrbno čistil in loščil. Kako pa je treba prav ravnati s konji, je Martin vedel že od malega. Takrat, ko je kot eden od šestih otrok kovača Franca Oberča še živel na Dolenji Težki Vodi. Njegov oče je imel namreč tudi podkovsko šolo, se pravi, daje lahko koval konje, česar takrat ni smel vsak kovač. In ker je bilo vedno veliko konj pred delavnico, ki so potrebovali novo železno obuvalo, je moral dostikrat priskočiti na pomoč tudi Martin. Hitro je znal kaj storiti, da so ubogljivo dvignili prvo nogo in jo je Martin pridržal očetu, ki jo je na novo obul. Seve- da to ni bil edini posel v kovačnici, ki gaje moral Martin opravljati. Se predno je postal tako močan, daje lahko pridržal konja, je bil že koristen v kovačnici. Gonil je meh, daje oglje svetlo žarelo in da so plameni švignili kvišku vsakič, ko se je deček obesil na pedal. Duh po razbeljenem železu in ples sijočih isker sta ostala Martinu znanca vse življenje. Tudi konjem je ostal zvest, je pa s pravih presedlal na železne. S petnajstimi leti je namreč odšel v uk h kandijskemu mojstru Alojzu Škedlju, ki je imel eno prvih mehaničnih delavnic v mestu. Sem so pripeljale svoje konjičke drugačne in bolj zahtevne stranke, kot so bili robati, a po svoje dobrušni podgorski furmani. Med mestnimi veljaki, trgovci, gostilničarji in podjetniki so bili Gorenc, Polh, Perk-man, Matko, Hadl, Kos in drugi. Pri osemnajstih, čim je mogel, pa je Martin že napravil vozniški izpit. Bilje to dokaj zahteven preizkus iz motoroz-nanstva, ki mu kot mehaniku seveda ni delal preglavic, nekaj znanja iz poznavanja predpisov pa je bilo vendarle treba tudi pokazati. »Danes je povsem drugače. Veliko predpisov je treba znati, o motorju pa skoraj nič,« pravi Martin. »Šoferji še gume ne znajo več zamenjati, mehaniki pa hodijo v belih haljah kot zdravniki. Če odprete havbo, skoraj zraven ne morete, tako je okoli motorja vse nabito. Pa poglejte tega kadeta! Do vsakega vijaka se da lepo priti,« pokaže Martin na svojega ljubljenca. Samo 23 tisoč kilometrov je do sedaj prevozil. Povprečno manj kot tisoč na leto. Le na najnujnejše vožnje se odpravi z njim, sicer pa dvainosemdesetletni jaše drugačnega konjička, tomosov avtomatik, ki ga v mestu ponese, tudi pozimi, kamor želi, pa še parkirnega prostora mu ni treba iskati. Čil in vedrega humorja je Martin še vedno, tako da mu za vozniško dovoljenje še ni treba skrbeti. Zaradi starosti ga še ne bodo metali izza volana. Zaradi mladosti so ga pa že. Bilo je to takrat, ko je s še skoraj svežim vozniškim dovoljenjem pričel pri Kosu voziti avtobus. Kos je imel takrat v zakupu dve avtobusni progi Novo mesto — Krško, avtobusa pa sta se srečevala v Škocjanu. Starejši šoferji so bili ljubosumni na mladega Martina, pa so tožil? glavarstvu, češ da nima dovolj prakse. In tako so ga po štirih mesecih zares izrinili iz avtobusa in pristal je na tovornjaku novomeškega manufakturista Kopača. Z njim je vozil robo po domala vseh slovenskih sejmih. Tako je dodobra spoznal trgovsko pa tudi zmikavtsko čud slovenskih ljudi. Na najdaljšo pot pa Martin ni odšel prostovoljno. Bilo je to po začetku druge svetovne vojne, ki gaje kot vojaka zatekla v bližini Skopja. Tam so ga Nemci zajeli in ga v živinskih vagonih preko Bolgarije, Romunije, Madžarske in Avstrije prepeljali v delovno taborišče v Nemčiji. A se je po vojni vrnil in potem vse do upokojitve preživel za volanom. Zadnjih šestnajst let je bil šofer pri novomeških gasilcih. Volana je imel Martin v svojem življenju v rokah torej dovolj. Pa ni samo zato prizanesljiv s svojim starim opel rekordom. Skromnost, varčnost in solidnost seje v svojem dolgem in razgibanem življenju navadil ceniti in jih nikakor ne more zamenjati za poceni formulo sodobnega človeštva, ki pravi: »Hitro izrabi in odvrzi!« TONE JAKŠE Ervin Mihitz iz Celovca, nekdaj iz Kočevske Reke, v kočevarski narodni noši, pozdravlja stara znanca, zakonca Pribanič iz Občic. Vsem trem stara kočevarska govorica še kar dobro teče. Avstrija in Nemčija. Toda ne vsem in ne tudi tistim, ki so bili ob koncu vojne izgnani iz prvotnih bivališč. Nekateri od teh računajo, da jim bo vsaj del premoženja povrnjen. »Naš zakon o denacionalizaciji tega ne rešuje, saj gre za tuje državljane,« pravi o tem Maijan Dvornik. »Če se nekateri počutijo prizadeti bi morah v svojem združenju zbrati podatke in nasloviti ustrezno vlogo na ministrstvo za pravosodje. Tam bodo potem ocenili, ali je ta problem res tak, da ga je treba rešiti na državni ravni, ali pa je možno ubrati kako drugo pot. To bi bil lahko predmet pogovorov med slovensko in nemško državo. Mislim, da bodo Nemci zanje imeli posluh. Je pa v našem interesu gojiti dobre odnose s temi ljudmi, zainteresirani smo tudi za to, da njihov že prislo- vični podjetniški duh in mednarodne povezave, ki jih imajo, uveljavljajo tudi pri nas. Odpiranje novih delovnih mest je naša prva naloga in če je kdo zaradi čustvene navezanosti, povezane seveda z gospodarskim interesom, pripravljen vlagati v ta prostorje to za nas zanimivo in bomo tako idejo z naše strani podprli.« Možnosti, da s Kočevarji navežemo tesne in s preteklostjo neobremenjene stike, torej so. Razstava o kočevarski noši, kije vzbudila veliko zanimanja, je vrata za tako sodelovanje že odškmila, še bolj pa jih bodo odprli interesi živih ljudi, ki se čutijo del skupnega kulturnega prostora, v katerem ena kultura drugo dopolnjuje in bogati, ne pa izključuje. TONE JAKŠE poklici V --......- Z gozdom v srcu Že kot dečka je Franca Janeža gozdar podučil, katero drevo sme pasti za drva in katero mora še rasti. Kot kratkohlačnik je spoznal, da gozd ni zato, da ga brezumno izkoriščamo, ampak je potrebno v njem še kako umno gospodariti, če nočemo porušiti ravnotežja v naravi in narediti škode predvsem samim sebi. Pravzaprav je Franc odraščal v gozdu in kot pravi v prispodobi, seje rodil pod smreko. Zibel mu je stekla v kočevski vasici, kjer so se že številni njegovi predniki ukvarjali z gozdarjenjem. Oče sije kot gozdar služil kruh v mnogih državah, eden od sorodnikov, univerzitetni profesor Zdravko Turk, pa je bil priznan gozdarski strokovnjak. Nerazumljivo bi bilo, če si ne bi tudi Franc našel svojega poklica v gozdu. Tam torej, kamor se je, oropan svobode in otroštva, saj je s šestimi leti že moral v internacijo, vedno rad zatekal po tolažbo. Koso mu leta 1953 po dveh mesecih pripravništva ponudili delo na Planini, gaje z veseljem sprejel, saj mu je tamkajšnje gozdove predtem predstavil že oče. Toda danes, ko je po 39 letih kot revirni vodja za področje Planine še vedno zvest obširnim gozdovom pod Mimo goro, ve, daje lahko vzdržal le, ker je v takšnih gozdovih tudi odraščal. Preizkušnje, ki jih je moral tam prestati, so včasih presegale človeške sposobnosti. A vztrajal je in ni mu žal. Na Planini so ostala skoraj štiri desetletja njegovega dela in življenja, sam pa pravi, da je v naravi pustil več kot njegovi poklicni kolegi. Pustil ji je namreč vse, kar je imel. A znal je iz nje tudi jemati, čeprav ne v materialnem smislu. Vzel je tisto, kar mu je pravzaprav sama ponujala: bogastvo znanja. V gozdu je naredil fakulteto. Ne tisto z diplomo, na kateri je podpis dekana, ampak življenjsko fakulteto. In tudi 22 gozdarskih pripravnikov, ki jim je bil Franc »dekan«, je odšlo s Planine z znanjem in spoznanjem, ki jim ga ne bi mogla dati nobena univerza. Janežev revir meri dva tisoč hektarov. »Vse to poznam bolj kot svoj vrt. Poznam prav vsako drevo, zato mi je toliko bolj drago. Veliko razmišljam, kako bi še polepšal pokrajino ter predstavil gozdarja in njegovo delo, ki ju mnogi še premalo poznajo. Hkrati pa na nevsiljiv način Čim širši krog ljudi opozoril na gozd kot velikega bolnika, ki mu lahko pomagajo le strokovnjaki,« pripoveduje Franc. Vse to mu je pred letom dni skupaj s sodelavci uspelo uresničiti z idejo, ki je v gozdni upravi dozorevala že desetletje. Od Planine do Mirne gore je namreč stekla učna gozdna pot, ki velja za eno najlepših in najzanimivejših v Sloveniji. Vse pa je seveda urejeno po posvetu z naravovarstveniki, čeprav tudi Franc sam ne bi dovolil, da se v ta muzej v naravi vrine kakšen tujek. Res, da gozdne poti ne bi mogel urediti en sam človek, in tudi Janež si te zasluge ni vzel v zakup, toda na vsakem koraku je čutiti njegovo skrbno roko in spoštovanje do nara- ve. Pa najsi gre za številne zanimivosti v in okrog gozdarskega doma na Planini ter na poti do Mirne gore, za lične table, ki opozarjajo na zanimivosti, za urejen sadovnjak okrog doma ali še za marsikaj, kar ostaja skrito bežnemu pogledu obiskovalca. V vse to je vloženo veliko ur njegovega prostega časa, potrpežljivosti, dobre volje in ljubezni do narave. V njegovih besedah, daje rad anonimen in da naj raje govorijo dela, je veliko resnice, kajti njegovo delo, kije dalo Planini močan pečat, je še kako zgovorno. Za Janeža je gotovo, da je zagnanec, ki mu je težko najti para. Zadnje desetletje sploh ni ni bil na dopustu, pred osmimi leti je bil med okrog 800 gozdarji Gozdnega gozdarstva Novo mesto izbran za najboljšega gozdarja. Svojim načelom ostaja zvest tudi v črnomaljskem planinskem društvu, kjer je član že skoraj štiri desetletja. Toda v svoji preprostosti in skromnosti si ne pripisuje nikakršnih zaslug, poudarja, da je takšnih, kot je sam, večina gozdarjev in daje on le eden izmed njih. »Kot eden izmed gozdarjev in v imenu vseh gozdarjev, ki si prizadevajo za varstvo gozdov, sem ob letoš- njem črnomaljskem občinskem prazniku tudi šel po 'brezo’, nagrado za ekologijo, ki je bila letos v občini prvič podeljena. Čeprav je bila naslovljena name, pa je bila to nagrada tudi za vse druge gozdarje. V današnjih časih, ko mnogi postrani gledajo na gozdarsko stroko, pa ima takšno priznanje še toliko večjo vrednost. Hkrati pa zame 'breza' ni le simbol Bele krajine, ampak mi pomeni pomlad, ljubezen, čisto okolje, skromnost, zdravje in duševno pomiritev. Dala mi je tudi nov polet za delo v naravi. Z naravo in v naravi postajam po srcu vse mlajši,« se nasmehne Franc ter odhiti v svoj planinski raj. M. BEZEK-JAKŠE priloga dolenjskega lista »m ■ m >TO. M.BEZE1 NAGRADA V KOČEVJE IN LJUBLJANO Žreb je izmed reševalcev 14. nagradne križanke izbral CVETICA SEMOLIČA iz Kočevja in MARIJO JERIČEK iz Ljubljane. Semoliču je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Jeričkova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, da nam čim-prej sporoči svojo enotno matično številko (EM-SO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da mu bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 4. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 16! REŠITEV 14. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 14. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: GRAD, STROP, ALE, PLATO, TKIVO, GRK, LAFORGUE, TURIZEM, BK, ORK, KADAVER, TETI, dar, jaki, ilo, vic, ind, reč, prihranek, OMELO, JOK, ATO, LICEJ, ARA, LAS. .' K • |iv\;, ^ Prva in poglavitna skrb vam bodi ne za telo ne za imetje, temveč za čim večjo blaginjo duše. PLATON Razvoj je mogoč le tam, kjer je vse odprto, kjer je negotovost, kjer ljudje niso vnaprej omejeni v svo-jem razmišljanju in odločanju. J. VILFAN Pogosto so prav spopadi med najbližnjimi najbolj trdi in dolgotrajni C. ZLOBEC nagradna križanka © KONICA ZNAK ZA VOLT LITERARNO DELO REDKEJŠE MOŠKO IME ISTOST VRSTA KURIVA ČAROVNIK MENJAČICA DOLG PREČEN DROG DOLENJSKI LIST DRUŽBENA OBLIKA ZAVESTI IZ DESK ZBITA POSODA KEM SIMBOL ZA JOD POMI- LOSTITEV IT PESNIK IN DRAMATIK (UGO) DESNI PRITOK IRTIŠA NEM. GENERAL VOJNI ZLOČINEC (ALFREDI AVTOR J UDtR AVSTRIJ- SKA DEŽELA VZROK CIGARA TRTA N0RD. BOGINJA MORJA » STARI SLOVAN LASTNOST GORLJIVEGA MATERIALA NIKARA- GV0VSKI KNJIŽEVNIK [RUBENJ ' SAM (LAT.)' PREROK JAP. STRELNO DRŽAVNIK OROŽJE (JAP TISKARSKI BISMARCK) SITO ZVOČNA NAPRAVA JAKOB ALJAŽ EG BOG SONCA FARMA BOR TUREL VOJAŠKI ČIN GLINASTA PIŠČAL VRSTA PLESA PRIPADNIK ANGL STRANKE ZDRAVILNA RASTLINA BAJE- SLOVNO BITJE ST0G PLAČILNO SREDSTVO LJUBKOVALNO M. IME KEM . SIMBOL ZA NATRIJ Albanska mafija cveti Newyorška policija zatijuje, da se je močno razrastla in uveljavila albanska mafija, kije v četrtih Queens, Bornx in Brooklyn zavzela mesto, kije doslej pripadalo nasilnim irskim tolpam. O albanski mafiji gre glas, daje izredno brutalna in brez usmiljenja, ko gre za medsebojno poravnavanje računov. Albanska mafija se je postavila na lastne noge in ne igra več podrejene vloge v odnosu do italijansko-ameriških mafijskih združenj. Ukvarja se predvsem z uvozom in razpečevanjem mamil. Vodja albanske mafije v New Yorku je menda Zef Nustafa, nekdanji osebni šofer enega od vodij mafijske družine Gambino. Mafijski albanski podmladek prihaja z ulic, kjer se albanski otroci potepajo in se kalijo v spopadih s črnimi sovrstniki. Ena najbolj znanih mladinskih tolp je ABB (Alabanian Bad Boys oz. albanski zlobneži po naše), ki se izživlja nad temnopoltimi in latinskoameriškimi najstniki. Grozodejstva Medicina je prežeta z globoko človečnostjo in malokateri poklic se lahko pohvali, da je tako povsem v službi človeka kot zdravniški. Zato so vsa stranpota v medicini toliko bolj šokantna in kriminalna dejanja zdravnikov toliko bolj pretresejo javnost. Daje res tako najlepše ilustrirajo tragični dogodki v Argentini. Argentinski kriminalisti so namreč odkrili, da so zdravniki klinike za duševne bolne Colonia Montes de Oca v bližini Buenos Airesa prodajali otroke, človeške organe in kri. Priprli so več zdravnikov in vodstveno osebje umobolnice, preiskava pa je prinesla na dan marsikaj presenetljivega in šokantnega. V kliniki je umrlo nenavadno veliko ljudi, več kot tisoč duševno bolnih pa je skrivnostno izginilo brez sledu. Preiskovalci so ugotovili, daje v petih letih v kliniki umrlo 1321 ljudi, 1395 pa jih je izginilo. Bolniki so v umobolnici živeli v obupnih razmerah. Nekaj sto jih je bilo popolnoma golih, drugi so bili večkrat lačni in so si iskali hrano po smetiščih. Osebje je dopuščalo, da so bolniki imeli med seboj stalne spolne odnose, ki so večkrat prerasli v prave orgije. V kliniki seje bolnikom rodilo veliko otrok, osebje pa je prirastek izkoristilo za prodajo otrok. Dogajale pa so se še druge grozovitosti. V kliniki so na bolnikih opravljali operacije oči (med drugim jih je operiral človek brez zdravniške izobrazbe), bolnikom so operativno jemali nekatere telesne organe in jih prodajali zasebni kliniki, ki jo je vodil nekdanji direktor umobolnice. Kaj vse se je še dogajalo v strašni umobolnici, bo najbrž prišlo na dan, ko bodo izsušili in pregledali dno večjega jezera ob umobolnici. Preiskovalci domnevajo, da najverjetneje skriva posmrtne ostanke izginulih bolnikov. Vonjave za prijetnejše delo Za Japonce sicer velja, da so že tako in tako med najbolj marljivimi delavci na svetu, pa se kljub temu trudijo, kako bi delovno storilnost še povečali. Med zanimivi tovrstnimi poskusi je »obdelovanje« zaposlenih z dišavami. Japonski kozmetični gigant Shiseido je izdelal napravo, ki odišavlja prostore z izbranimi in nevsiljivimi vonjavami, ki naj bi vplivale na počutje in storilnost zaposlenih. Pri raziskovanju učinkov odišavljenih prostorov na storilnost pisarniških delavcev so prišli do zanimivih ugotovitev. Vonj po limonah naj bi pomagal ohraniti čuječnost in budnost zaposlenih, vonj po cimetu in jasminu naj bi dvigal delovno moralo, rožni vonj naj bi povečeval koncentracijo, gozdne dišave pa naj bi odganjale utrujenost. Pri tipkaricah na računalniških terminalih so izmerili za 14 odst. več udarcev na uro, če so delale v prostoru, odišavljenem z vonjem po limoni ali cedrovini. Izum se je za začetek kar uspešno uveljavil. Uporabljajo ga v umetniških galerijah, zobozdravstvenih čakalnicah, sprejemnicah, na bankah in v trgovinah. Ali se bo kaj podobnega uveljavilo pri nas, je vprašanje. Japonci imajo namreč staro tradicijo odišavljanja prostorov in se zato na vonjave bolj odzivajo. Bakterije nad trdovratni PCB Mikrobiologi so odkrili vrsto miroorganiz-mov, ki imajo nenavadno, za nas pa nadvse koristno sposobnost - biološko razkrajajo najboj trdovratne kemikalije; kos so tudi takim, s katerimi se človeštvo dandanes najbolj otepa in ne ve, kam z njimi, saj gre za hude onesnaževalce okolja. Pomislimo samo na PCB, ki so ga pri na svoji koži skusili tudi prebivalci Slovenije. Snov je nevarna okolju in vsemu živemu, ob tem pa je zelo obstojna in se v naravi zelo dolgo ne razkroji na neškodljive sestavine. Uničiti sejo da samo v posebnih scžignih napravah z visoko vročino prek 1000 stopinj. Zvečine pa PCB trajno skladiščijo v posebej prirejenih odlagališčih. Če bo strokovnjakom uspelo izdelati primeren biološki postopek razkrajanja snovi, kot je PCB, potem se nam obetajo lepši časi, vsaj kar se ekoloških problemov tiče. Že do sedaj so v industrijsko razvitih državah uporabljali mikroorganizme za čiščenje industrijskih in komunalnih odplak v procesih biološkega razkrajanja. Razmišljajo pa, kako bi tehnologijo tako razvili, da bi lahko z njo segli tudi globlje v zemeljske plasti, kjer se je nabralo že veliko najbolj trdovratnih kemikalij, ki ogrožajo plodno zemljo in predvsem življenjsko pomembno podtalnico. Z odkritjem bakterij, ki razkrajajo zelo obstojne kemikalije, so se lahko lotili takih poskusov. V ZDA so opravili poskuse z bakterijami, ki razkrajajo PCB v zemlji. V laboratorijskih razmerah so dosegli učinkovito čiščenje s PCB onesnažene zemlje, poskusi v naravi pa zaenkrat niso tako uspešni, vendar jih strokovnjaki nadaljujejo. Upajo, da bodo čez nekaj let imeli na voljo primemo tehnologijo za čiščenje s strupi onesnaženih zemljišč. Ker je naš svet že hudo onesnažen, čaka bakterije-smetaije veliko dela. Kolumbovi poševnooki tekmeci Pisali smo že, da 500. obletnica odkritja Amerike, ki jo bo svet praznoval letos, jezi ameriške Indijance, za dodatno razbuijenje ljubiteljev Krištofa Kolumba pa so letos poskrbeli še Kitajci. Kot poročajo kitajske časopisne agencije, tamkajšnji strokovnjak Fu Langyuna zatrjuje, da so bili stari Kitajci tisti, ki so odkrili Ameriko. V boj za čast in slavo odkritja Amerike so se tako ob Kolumbu, kateremu zgodovina še vedno daje prednost, Skandinavcih in Ircih, ki dokazujejo, da so stopili na ameriška tla pred Kolumbom, zdaj priključili še Kitajci. Profesor Lu je odkril dokumente iz obdobja dinastije Tang, iz katerih je razvidno, da so leta 640 ljudstva, bivajoča na Aljaski, plačevala davke kitajskemu vladarju. To pomeni, da so Kitajci prispeli do Aljaske in imeli redne stike s tamkajšnjimi ljudmi. Dokumenti torej izpričujejo, da so Kitajci stopili na ameriška tla že v 7. stoletju, osem stoletij prej kot evropski pomorščaki. Evropski poznavalci priznavajo, da so dokumenti, kijih navaja prof. Fu, pristni, vendar pa ima profesorjeva teorija eno hudo, a bistveno napako: prav nič ne dokazujejo. Dežela, ki je omenjena v dokumentih, je lahko kjer koli. Poznavalci kitajske zgodovine pa dodajajo, da se stara Kitajska ni zanimala za ozemlja zunaj meja svojega širnega cesarstva. Blagovna znamka — za zdravo srce Zdravniki v Sloveniji ugotavljajo, da ima vse več ljudi previsok ali mejni krvni tlak, daje razmeroma veliko srčnih bolnikov in takih, ki imajo resne težave s krvnim ožiljem. Bolezni srca in ožilja so sploh med najpogostejšimi boleznimi v svetu in pri nas ter vsako leto pokosijo lepo število življenj. Prav proti tem obolenjem se da veliko narediti, če je človek le malo bolj zdravstveno osveščen in je pripravljen kaj narediti zase v vsakdanjem življenju, denimo, da nekaj več pozornosti posveti gibanju in temu, kaj ima vsak dan na krožniku. Slednje je pri nas nekoliko težje, saj zdrava živila niso posebej označena, če odmislimo vse manj vredno oznako »bio«, ki jo je mogoče zaslediti na mnogih živilskih izdelkih. Poslej ne bo več tako. Skupina priznanih slovenskih strokovnjakov, ki delujejo v Društvu za srce, se je odločila za pripravo posebne blagovne znamke za označevanje živil, ki imajo izrazit varovalni učinek za zdravje srca in ožilja. Z njo bodo označena živila vseh vrst, od pijač do kruha, za katere je strokovno ugotovljeno, da zadoščajo omenjenim kriterijem. Gre za živila, ki vsebujejo malo nasičenih maščobnih kislin in holesterola, za živila, ki sicer imajo obvezen sestav maščob, vendar vsebujejo več »dobrih« (polinenasičenih in mo-nonasičenih) maščobnih kislin, pa za živila, ki vsebujejo veliko dietnih vlaknin in balasta ter ne vsebujejo nepotrebnih sladkoijev in soli. Blagovni znak je domiselno oblikovan, saj ga sestavlja črka Q, kar je mednarodni znak za kvaliteto, in v nji stilizirano srce. Ko bodo blagovno znamko začeli lepiti na izbrana živila, ne bo težko v trgovinah izbrati primernih. Sredi tega meseca so v Ljubljani že predstavili nekaj živil, ki bodo lahko nosila zdravstveno blagovno znamko. Med mlečnimi izdelki so: skuta in sveži sir (Mercator-Ljubljanske mlekarne), jogurt emon iz posnetega mleka (Mlekarna Ptuj); med mesnimi: kunčje meso (Mandi), belo perutninsko meso brez kože (Jata), bela riba, piščančje prsi v ovitku (Perutnina Ptuj, Jata); od kruhov: pumpemickel in rženi polnozrnati kruh (Klasje Celje); med testeninami: graham špageti in sojni špageti (Žito Pekarstvo in testeninar-stvo); med olji je olivno olje, med pijačami pa: naravni jabolčni sok in sok rdeče pese (Presad Gabrovka) ter naravni sokovi sunny dav (Fructal Ajdovščina). MiM ■ ■ ■ M ■ Obleka kot plašč Prikupna elegantna ali športna plaščna obleka je brez posebne modne letnice in je zato vedno v modi. Dobro počutje omogoča tako vitkim kot močnejšim, tako mlajšim kot malo manj mladim. Po modnih zapovedih seje sedaj plaščna obleka sicer zožila, br omogočajo navpični šivi. Zavihki so kot na moškem suknjiču. Ramena so srednje poudarjena, robve krasijo okrasni gumbi. Zapenjanje je dvoredno. Tudi žepi ne smejo manjbti. Črna ali siva plaščna obleka z belimi gumbi je zelo elegantna, rdeča s črnim ovratnikom jn okrasnim robčkom pa bolj mladostno živahna. Čedna je tudi v še vedno modnem pepita vzorcu v modnih barvah. V toplejših dneh lahko plaščna obleka nadomesti balonar, saj lahko pod njo oblečemo bluzo. Tudi dolžina plaščne obleke je za vse čase in postave nad koleni, malo pod njimi ali pa do srede meč. Umivanje oken Skrajni čas je, da se lotite spomladanskega čiščenja, če tega še niste storili. Pazite, da ne boste umivali oken, ko bo preveč hladno, ker je takrat steklo krhko in lomljivo, ali takrat, ko sije sonce, saj se voda prehitro suši in na steklu ostanejo grde lise. Priporočljivo je, da okno, ki ga umivate z obeh strani, na eni strani brišete v vodoravni, na drugi pa v navpični smeri. Tako boste takoj opazili, kje ste bj razmazali. In še dva ekološka nasveta: če dodate vodi namesto čistila kis, namesto krpe pa uporabite zmečkan časopisni papir, bo to učinkovito in poceni hkrati. Trdovratne madeže, kot so mušji iztrebki, pa odstranite s toplim čajem. Vanilijevi rogljički in kokosove kepice Prazniki so resda že za nami, vendar nam vseeno pride prav, če imamo nekaj piškotov na zalogi za nenajavljene goste. Predlagamo vam dva recepta. Za vanilijeve rogljičke potrebujemo: 30 dag moke, 10 dag sladkorja, 20 dag surovega masla ali margarine, 2 rumenjaka, 10 dag mletih lešnikov ali mandeljnov, ščepec soli, vanilijev sladkor in mleti sladkor. Zgnetemo krhko testo in ga pustimo počivati dve uri v hladilniku. Potem testo oblikujemo v rogljičke. Ko so pečeni, še tople povaljamo v mletem sladkorju. Za kokosove kepice pa potrebujemo: 40 dag moke, 10 dag kokosove moke, 2 jajci, 20 dag margarine, 15 dag sladkorja, 1/2 zavitka pecilnega praška, 10 dag rozin. Zgnetemo v testo, z žličko oblikujemo kepice in jih polagamo na pekač. Spečemo. Tudi rastline se utopijo Ker je sedaj čas za presajanje in sajenje okenskih in balkonskih rastlinje prav, da povemo tudi nekaj o posodah ali koritih, v katerih jih nameravamo namestiti. Marsikdo se pritožuje, da so mu rastline kar na lepem pričele rumeneti in propadati. To se zgodi še posebej hitro, če stoji korito na prostem in nima odcednih lukenj. Po obilnem deževju se rastline v takem koritu utopijo. Zato moramo biti pri nakupu pozorni, da nabavimo korita že preluknjana, če niso, pa jih moramo preluknjati sami. Le če korito stoji na takem mestu, da ga padavine ne dosežejo, in je zalivanje odvisno le od nas, koritu dna ni potrebno preluknjati, ampak je dovolj že drenaža. Zaenkrat starih še ne Starih avtomobilov zaenkrat še ni moč uvažati. Tako so nam povedali na carinarnici Ljubljana, ko smo poklicali tja in se pozanimali, ali vladni odlok o uvozu rabljenih avtomobilov do dveh let starosti že velja. Kaj več nam o tem niso vedeli ali hoteli povedati. Zaradi vse hujše ekonomske stiske pri nas bi bila sprostitev uvoza rabljenih avtomobilov zelo dobrodošla, saj se zunaj dobi nebj let star golf že za isto ceno kot pri nas nov jugo, odveč pa je vsaka beseda o tem, kakšen nakup nam bi ob izbiri teh dveh možnosti svetovali avtomobilski strokovnjaki. Kaže, daje lobi domačih proizvajalcev še premočan, da bi šla vlada ljudem na roko. priloga dolenjskega lista Foto: M. DRAŽI preteklost u gosteh Mlinarstvo in žagarstvo sta bili vse do 50-tih let našega stoletja izredno močni dejavnosti v dolini Krke vse od njenega izvira do izteka v Savo pri Brežicah. Danes je večina mlinov opuščenih, le njihova arhitektura priča o nekdaj živi obrtni tradiciji. Eden od mlinov, kije mlel še pred leti, je bil tisti v Podbukovju. Zanimivo členjena fasada na vodno stran kaže ambiciozne in gospodarsko trdne lastnike, le dve še delujoči mlinski kolesi pa na počasno in žalostno zamiranje mlinarstva. (Pripravila: umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) Bolje plačilo — V cerkev hodijo rade tudi gospodične in babe, ki sicer niso ravno svete. Vzrok je dostikrat ta, da bi zadele bolj gotovo v loteriji Ena zadela res 400 in je zdaj z vrstnicami vred prepričana, dajej je poslal Bog terno zaradi pogoste hoje v cerkev. Nje sreča je spodbodla na enako pobožnost tudi več drugih. Krčmar Vinter tudi dobil temo in je preverjen da zaradi tega, ker moli za srečo v loteriji med povzdigovanjem. To molitev nadaljuje prav pridno, nadjaje se, da ga bo hostija že večkrat čula in uslišala. Tudi njegov zgled nahaja verjetnih posnemovalcev. Važno je, da ugaja — Dolenjec gleda le na prijetnost Kedar mu ugaja, se ne briga, ali je zdravo ali ne. Zdaj v decembru o odjugi, ko je sneg skopnel, sede in leže po tleh mnogi če ra vno vedo, da to škodi zato ker se jim zdi prijetno. V družbi če jim je všeč, zapijajo denar, mesto da bi plačali davke etc. Zato pa privoščijo tudi drugim prijetnost, dasi ravno jim je na škodo, tako npr. otroke silijo z vinom. Pomoliš jim prst, primejo za celo roko — Če je gospod z ljudmi prijazen, ga brž začno moledovati, da bijim dal za vino, jim spisal list ali kaj druzega naredil, češ ta govori z mano kakor s sebi enakim pa mi ne bo mogel nič odreči Pomoliš jim prst, pa te primejo brž za celo roko. a4 < 02 03< O) N CQ & CT* "N < 00 SITUAZIONE LAVORI AL 30 - 7- 1943 XXI NESOJENA MEJA NA GORJANCIH - Italijanska skica ri potvaijajo, čista izmišljotina. Da je res tako, potrjujejo moj zapis, objavljen v eni prejšnjih številk Dolenjskega lista, in izjave članov sveta, da so v vsakem trenutku pripravljeni odstopiti in ne želijo več sprejemati zadolžitev. Zanima pa me še naslednje. Kako more novinar dati oceno, če nikoli ne prisostvuje sestankom sveta in se z njegovimi člani tudi ne pogovaija? Alije ta oseba potem obojestransko informirana? Naj zaključim z željo, naj bi v kostelske zadeve ne posegali od zunaj, predvsem pa ne tisti, ki niso natančno informirani. Samo od nas je odvisno, kaj bo prinesel jutrišnji dan! FRANC CIMPRIČ 10 RAZVOJNIH PROGRAMOV TREBNJE — Trebanjska vlada je podprla 10 (gre za 3 nove in 7 lanskih programov oz.zahtevkov) razvojnih programov za demografsko ogrožena območja, za katere bi potrebovali skupaj 81 milijonov tolarjev. 30 odst. tega denarja pričakujejo od republike, preostalo vsoto pa bi zagotovile krajevne skupnosti in občina. REGIJSKO PRVENSTVO STRELCEV KOČEVJE — Pod pokroviteljstvom Trgoprometa je bilo na strelišču Itasa minuli teden regijsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško. Nastopilo je kar 85 članic, članov, mladink in mladincev, 31 se jih je uvrstilo na zaključno tekmovanje za državne naslove. Med mladinci je ekipno slavila SD 29.oktober pred SD J. Kovačič iz Šentvida in SD Kočevje, posamezno pa Vidmar (29. oktober) pred Šego (Kočevje) in Bučarjem (29. oktober), medtem ko je pri mladinkah zmagala Kolenčeva (29. oktober). V članski konkurenci je ekipno slavila SD 29. oktober pred SD Kočevje in SD J. Kovačič, posamično Novak (29. oktober) pred Pevcem in Vidmarjem (Kočevje), med članicami ekipno SD Kočevje, medtem ko je bila najboljša posameznica Belšakova pred Zalarjevo in Učakaijevo. M. G-č. NA DIVJE VODE KLJUB MEJI OSILNICA — Kljub novi meji na Kolpi bodo letos spet, zdaj že šestnajste po vrsti, mednarodne kajakaške tekme v kajaku in kanuju na divjih vodah na Kolpi pri Osilnici. Dogovoijeno je že, da bodo trajale dva dni, 2. in 3. maja (uradni trening bo 1. maja). Za zaključek pa bo 3. maja ob 11 uri prav pri Starih malnih, kjer Ix)do vsa tekmovanja in kjer je urejena kajakaška proga, še start maratonskega rekreacijskega spusta od Osilnice do Vasi-Fare. Prihod na cilj bo približno 2 1/2 do 3 ure po startu. Prijave za nastope na tekmovanju in spustu še zbirajo. Povabili so že kot običajno ne le slovenske in hrvaške tekmovalce, ampak še Avstrijce, Nemce in Italijane. J. P. ODPRTA KOČEVSKA REKA — pričakuje poslovneže, turiste, športnike... Kočevska Reka danes Zavel je močan veter globokih sprememb Prišel je čas, ki je preprosto moral priti, čas, ki nakazuje odmiranje starega in rojevanje novega. Dežela s prostranimi gozdovi, zanimivim podzemeljskim svetom, bogatim rastlinskim in živalskim svetom in predvsem s prijetnimi in delovnimi ljudmi je dokončno odvrgla vse tančice skrivnosti. Z novimi odnosi in znanji se je lotila temeljite ekonomske in duhovne prenove. Na začetku obdobja velikih družbenih sprememb je na tem slovenskem prostoru obstajala nevarnost prestižne prevlade te ali druge politične struje ali pa totalno brezvladje s popolno razvojno blokado. Pa se ni zgodilo ne prvo ne drugo. Krmilo je vzel v svoje roke izkušeni Vlado Lenassi, kije prišel iz gospodarstva. Bogate izkušnje so mu pomagale izoblikovati jasno in trdno razvojno opredelitev. Njegova strategija razvoja je pragmatična in enostavna: z novimi kvalitetnimi kadri nadoknaditi zamujeno, s strogo tržno naravnanostjo pa utrditi ekonomski položaj in, če je le mogoče, preseči občinske gospodarske okvire. Svojo vizijo razvoja uresničuje v funkciji direktoija podjetja Snežnik, ki skupaj s KS in tamkajšnjo slovensko vojsko nosi vso težo in odgovornost za celotni razvoj. V podjetju Snežnik je najpomembnejši kapital gozd. Pomembno mesto ima tudi dejavnost predelave lesa. Obe panogi ponujata lepo možnost solidnega zaslužka. Nekoliko problematično pa je kmetijstvo. S temeljito sanacijo bo mogoče tudi tega večnega izgubaija spremeniti v pridobitniško dejavnost. Seveda se pri Snežniku še kako zavedajo, da vsak razvoj zahteva tudi posodobitev infrastrukturnih objektov, visoko stopnjo razvoja poslovnega turizma pa tudi bogato m raznovrstno kulturno in telesno-kultumo dejavnost. V njihovem razvojnem načrtuje natančno opredeljen in poudarjen tudi odnos do krajine. Kraj naj ohrani vse čare iz- virne slovenske vasi. Njihove arhitekturne rešitve se podrejajo naravi. Na podlagi programskih zasnov in izvedbenih načrtov bodo prenovili kompletno področje v krajevni skupnosti, in sicer: Kočevska Reka je namenjena oskrbni, družbeni in storitveni dejavnosti, Rogati Hrib bo sčasoma postal stanovanjsko naselje (kmečke domačije), Borovec športnorekreacijski in turistični center (gostinske in trgovske ponudbe, smučanje, konjski šport, pohodništvo), v Kočah pa bo razvit visoki lovski in poslovni turizem. Dogovorili so se, da morajo biti vse gradnje in obnove smiselne in ekonomične, investicije morajo imeti jasno finančno konstrukcijo, kredite pa bo mogoče najeti le za tiste investicije, ki bodo imele hitre in dobro obrestovane učinke. V tej široki in raznovrstni akciji stojita Snežniku trdno ob strani KS in TO. Gre za skupna vlaganja in prizadevanja pri razširitvi obstoječega pokopališča in izgradnje mrliške vežice v Novih Lazih, dokončno ureditev vodovoda in ceste do Jelendola, pripravo projektov za posodobitev ceste do Borovca, postavitev čistilne naprave, športne (večnamenske) dvorane v Kočevski Reki in za izgradnjo novega hipodroma pri Novih Lazih. K temu razvojnemu projektu želijo vključiti vse uporabnike v KS, še posebej pa občino Kočevje. V razvojnih dokumentih so močno prisotne želje po obnovitvi stare podobe prejšnjih vasi, s čimer bi omogočili, da se ljudje vrnejo in vdahnejo kraju novo življenje. Skratka, v Kočevski Reki igrajo na dva močna aduta: razvoj in veliki ekonomski prodor. Hotenja so ambiciozna in odprta. Začrtanega razvoja nihče več ne more ustaviti — celo radikalne spremembe na sami republiki ne bi mogle bistveno vplivati na dogajanja v nekoč osameli Kočevski Reki. IVE STANIČ Jože Penca Nesojena meja pod Gorjanci ____Po preteku pol stoletja odstiranje mahu s projekta »Italijanska meja« Dokumentirana je njegova izjava, kose je vrnil iz Rima, da je zapiranje meje s Hrvaško častna naloga divizije Isonzo. Da bi pospešili dela, je štab divizije fmanjšal področje 24. pehotnega polka ln teren zahodno od črte Ratež—Brusnice—Gabrje podredil 23. pehotnemu Polku. 14. julija poroča podpolkovnik Pe-Jissier, da so z mrežo že na mestu, kjer oo prečkala cesto med Dolenjim in Gorenjim Suhadolom. Križišče bo kontro-“rala oporna točka z zaporedno številko 26. Na tem področju je bilo Potrebno razširiti na 2,5 m in utrditi pot oa Tolsti vrh od križišča v Dolenjem Suhadolu. Razširiti na 2,5 m in utrditi ter mestoma, na bolj strmih odsekih, zgraditi tudi popolnoma novo traso za vozno pot iz Brusnic na hrib Jurjevec, tj- koto 430južno od Brusnic. Tu so začeli pripravljati obsežnejšo odporno točko —predvidena je večja utrjena oaraka-bunker s tremi odpornimi točkami, to pomeni vsaj dva težka mitraljeza in težki minometalec. Za gradnjo te odporne točke so potrebovali več kot mesec dni. Tuje bil 21. VIII. na inšpekciji gradnje tudi komandant divizije Isonzo general Cerutih ki seje pozneje oglasil pri posadki v Šentjerneju. Ko se je popoldne vračal v Novo mesto, je imel v vasi Dobravica Pri Šentjerneju avtomobilsko nezgodo, Pri kateri je dobil nekaj prask in bušk. Iz uradnega poročila o tem dogodku iz- vemo, daje inšpiciral zapiranje meje na območju kote 430, sekcija Novo mesto, in pri posadki v Šentjerneju. To seje zgodilo skoraj štiri tedne po padcu Mussolinija, kar pomeni, da vojaška disciplina in zavzetost nista nič popustili, prej bi lahko govorili o nasprotnem. Pri Tolstem vrhu seje trasa obrnila skoraj v ravni črti čez že omenjeno koto 430, prečkala cesto Brusnice — Gabije, se povzpela na Gomile zahodno od Gabrja, se spustila v dolino potoka Klam-far in nato čez vas Pušče na Dolž. Pri Dolžu naj bi se obrnila skoraj točno proti jugu na koto 887 — Oklinak, zahodno od Trdinovega vrha, kjer naj bi se srečala z žico, ki naj bi prišla gor od Božakovega čez Grabrovec in Popoviče. Dela pa so se tam začela šele julija. Postavljanje žice od Juijevca — kota 430 proti Dolžu je potekalo še kar hitro. Do kote 430 je bilo narejenih 19,5 km. To izvemo iz zadnjega razpoložljivega poročila podpolkovnika Pelissiera, datiranega 30. julija 1943. Do 8. septem-ra, ko je Italija kapitulirala, so po izpovedi še živih prič prišli do vasi Pušče, približno na polovico razdalje med Ga-bijem in Dolžem. Zračna razdalja od kote 430 do Dolža je 3 km. Ker seje na tej razdalji žična ograja morala dvakrat spustiti v dolino, lahko računamo, daje bilo na tem odseku zgrajenih 3,5 km mreže ali v celotni razdalji od Kostanjevice do Pušč 23 km. Za obrambo 19,5 km žične meje je bilo po italijanskih dokumentih in priloženih skicah, od katerih zadnjo s stanjem 30. VII. 1943 prilagamo, postavljenih 30 z arabskimi številkami označenih obrambnih točk (bunkeijev), označenih s krogom, razdeljenim na tri dele (©), kar pomeni bunker s tremi strelnimi linami. Razen tega so bile vzdolž vse trase postavljene močnejše utrdbe ali adaptirane za obrambo že obstoječe zgradbe, ki so v skicah označene kot krog s piko v sredini (©). Te točke so na skicah oštevilčene z rimskimi številkami in jih je bilo z zadnjo, na koti 430, vsega deset. V legendi je zapisano, da predstavljajo take zgradbe objekt za 12-člansko posadko. K temu je treba dodati še štiri že urejene mejne prehode na cestah: Kostanjevica — Sv. Križ, Kostanjevica — Črneča vas in Kostanjevica — Orehovec ter Šentjernej — Pleteije, ki so bili tudi utijeni. Tako dobimo na razdaljo 19,5 km 44 utrjenih objektov ali povprečno 1 objekt na 450 m. To pomeni na vsako stran 225 m tolčenega prostora. Bun-keiji so bili najgostejši na skrajnem vzhodnem koncu — pri Kostanjevici, kjer jih je bilo na razdalji največ 2 km 7. Pripomniti velja, daje točka oddaljena od italijansko-nemško-hrvaške tromeje v zračni črti 7 km. Zelo na gosto so bili postavljeni tudi pod Tolstim vrhom in sektorjem Dolenji Suhadol — kota 430. Razen urejenih mejnih prehodov, kjer so bili nastanjeni karabinjeiji in obmejna straža, so bili na poteh Prekopa —Vodenice, Ledeča vas — Hrvaška gora, Volčkova vas — Vrbovce, Jelša — Gorenje Vrhpolje, Orehovica — Cerovi Log, Dolenji Suhadol — Gorenji Suhadol, Brusnice — Gabije in Hrušica —Gabije možni prehodi za dvolastnike, zaprti s španskimi jezdeci in kontrolirani od posadk v bunkeijih. Pri tako gosti orambi in zasedbi žične meje bi se normalno računalo, da nihče ne more priti skozi. Vendar ni bilo čisto tako. 2. julija 1943 ponoči je prišla na Gorjance Šerceijeva brigada. V monografiji te brigade se na 256. strani začne opis tega dogodka takole: »Sedaj je dobila brigada nalogo, ki jo je dvignila na noge — rušiti žične pregrade, ki jih je Gam-bara postavil vzdolž vse doline Krke med naselji in Goijanci. S to razkošno gradnjo — pregrada je bila iz bodeče žice, visoka dva metra in pol in široka šest metrov. Ob vsej črti pa iz brun zidani bunker pri bunkeiju, ki so se vsi med seboj pokrivali —je naivnež hotel preprečiti, da partizanske brigade ne bi prehajale z ene na drugo stran Goijan-cev v plodne nižinske kraje.« Toliko za uvod. Nato je opisano, kako so se naslednji večer priplazili do treh bunkeijev, jih z bombami neutrali-zirali, porušili žico in šli mimo Šentjerneja v Groblje na rekvizicijo. Po teh podatkih sodeč, so porušili bunkeije nekje pri Ledeči vasi. Podrobnosti o tem dogodku so opisane na straneh 259 in 260 omenjene monografije. V noči 13./14. julij so napadli koto 430, kjer so začeli Italijani graditi glavni bunker, delovišče pa je ščitilo devet poljsko urejenih položajev. Kakšnega vidnega uspeha ni bilo. Naslednjo noč so šli rušit žično oviro na odseku Šmaije — Vrhpolje in je uničili okrog 300 m. O teh motnjah poroča tudi komandant inženircev, podpokovnik Pelissier, in pravi, da so zaradi tega in zaradi dežja izgubili 3 do 5 delovnih dni. V tem času so delale na predelu Tolsti vrh — kota 430 tri inženirske čete. Po spisku je bilo to 14 oficiijev, 21 podoficirjev in 697 vojakov, na delu pa je bilo 12 oficiijev, 13 podoficiijev in 415 vojakov. Poleg njih je bilo angažiranih okrog 120 civilistov. Toži zaradi pomanjkanja vojske za zaščito del in obljublja, da bo, brž ko dobi potrebno zaščito, poslal en del strokovne delovne sile na področje Dolža. Iz povedanega se da sklepati, da je zasedba in obramba te zapore angažirala zelo veliko italijanskega vojaštva. Od Kostanjevice do Šentjerneja in Orehovice je bil razmeščen 24. pehotni polk, od črte Ratež — Brusnice — Gabrje pa 23. pehotni polk. Oba sta spadala v sestav divizije Isonzo. V tem času je bilo v postojankah v Kostanjevici, na Brezovici in v Stopičah po podatkih resornega oddelka divizije Isonzo 693 mož in v štabu v Novem mestu še 21 mož M. V. A. C. Kako so bili ti razporejeni pri čuvanju te žice, ni možno točno ugotoviti. Znano je, da so bili na blokih in prehodih skupaj z Italijani. To se popolnoma ujema tudi z načeli, ki jih je general Gambara postavil v svoji prvi okrožnici za novo leto 1943. V točki 5 govori o M. V. A. C. — legistih. Pravi, da so te enote dragocene, posebno še, če bodo dobro oborožene, pravilno uporabljene in če bodo imele dobre kadre. Nadalje opozarja, daje treba biti pri izbiri teh ljudi pazljiv. Vsaki enoti je treba dodati italijanske oficiije in podoficiije. »Mi smo, ki poveljujemo«, je rekel. »Zdaj jih namera- vam izkoristiti za odstranitev nevarnosti št. 1, ki jo predstavljajo komunisti. Ko bom dosegel ta cilj, kije skupen nam in vsakemu dobronamernemu Slovencu, bomo že pravočasno videli, kaj bo treba ukreniti z njimi.« Ko seje čez dobra dva meseca za tem vrnil iz Rima, je v svoji okrožnici podrejenim podobno razmišljal o vlogi M. V. A. C.: »Delovati mora po naših poveljih — z nami — za nas — nikoli sama.« To svojo okrožnico general Gambara končuje s prenašanjem Mussolinijevih misli: »Utrdbe in utrjena središča so mesta za pomoč, preskrbo in oddih, nikdar pa sama sebi namen. Italijanski vojak, ki je vreden tega imena, ne sme zaprt in zaščiten z žično mrežo dajati vtis, daje sam svoj ujetnik. Zavedati se mora, da so meje ljubljanske province meje Italije Pol leta i St. 17 (2227) 23. aprila 1992 ; l A V i « .11! t Pol leta po tej okrožnici je italijanska vojska položila orožje, legisti pa so si poiskali novega gospodarja. Ko je le-ta čez šest tednov zasedel italijansko zapuščino, so hodili z njim in s prstom kazali, kdo je nasprotnik zavojevalcev. Proslula »reticolata« je ostala brez čuvajev in ljudstvo je razlilo svoj bes na prekleto kačo, zaradi katere so padala nezrela drevesa po gozdovih, rodne vinske trte po vinogradih in zelena žita po poljih. V kratkih šestih tednih, polnih jesenskih opravil, so ljudje v glavnem počistili polja in vinograde, sem in tja pa je ostal kakšen kos po gozdovih in travnikih. Tako je bilo tudi med Ledečo vasjo in Imenjem. Četa Gubčeve brigade, kije kot zaščitnica zapirala pot prodirajočim Nemcem, je na svojem umiku naletela na tak neporušen del in se morala umikati po čistini ob njej. Ostali so na čistini vsi, od komandirja do poslednjega borca. f \ V ■» »V > •V** Napredek, kakršnega podobna glasila v pokrajini še ne poznajo. Tudi zdajje treba Krki posebej čestitati. TONE GOŠNIK Utrip, ki prinaša zadovoljstvo V tovarni zdravil Krka že devetnajst let skrbijo za obveščanje zaposlenih Pred kratkim je izšla 2. letošnja številka Utripa Krke, glasila tovarne zdravil, v kateri 3634 ljudi ustvarja izredno pomemben delež narodnega bogastva novomeške občine in države Slovenije. Dejstvo, daje v Krki bila skrb za delavca ter njegovo življenje v podjetju in izven njega vedno ena prvih nalog njenega vodstva, sindikata in vseh organov v tovarni, je že dolgo znano. Od novembra 1954, ko je v farmacevtskem laboratoriju Krka stekla redna proizvodnja s prvimi petimi delavkami, pa je bila ta skrb hkrati zanesljiv kažipot nepretrgane poti tovarne navzgor. Krka se tej obliki soupravljanja delavcev nikoli ni odpovedala. In ko njeni člani prebirajo novo številko svojega tovarniškega glasila, so lahko zadovoljni. Posamezne strani v njej jim na razumljiv in prikupen način govore o zaključnem računu, gospodaijenju danes in jutri pa o prodaji doma in o stikih Krke s tujimi kupci. Časopis jim predstavlja nove proizvode, pritegne jih rubrika Zdravila iz zelišč, pa članki o izobraževanju in tečajih. Zanimivo in celostno je opisano uresničevanje stanovanjskega zakona s kritično paleto odprtih vprašanj glede še neprodanih stanovanj in z razmišljanjem, kako bo v tovarni s stanovanjskimi posojili v bodoče. Tudi razgledanega bralca pritegne prijetno opisana resnica, da »je tudi prijaznost kakovost«, ki velja še zlasti v Krkini gostinsko-turističm dejavnosti. Y glasilu se radi oglašajo tudi športniki, zanimive so osebne novice o gibanju zaposlenih pa prijetne čestitke, ko ta ali oni član kolektiva konča študij ob delu. V Utrip že dlje časa ne manjka zanimivih, kratkih odlomkov iz domače in tuje podjetniške prakse s poudarkom na psihološko-propagandni plati takih iz- NAGRADE ZA LAŽNIVE ZGODBE Tudi učenci naše šole smo pisali lažnive zgodbe za natečaj o Kljukcu. Poslali smo jih na Občinsko kulturno skupnost Trebnje. Prvega aprila je bila v Trebnjem prireditev, na kateri so izbrali najboljše laži. Mene so nagradili z nahrbtnikom ter z blokom za pisanje in kemičnim svinčni- PETRA ŠKODA 6. r., novin. krožek OŠ Šentrupert ZADNJA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASILA Že nekaj let na naši šoli izdajamo glasilo Rog. v zadnji številki je podrobneje opisana naša zgodovina od Valvasoija do danes. Prikazani so tudi običaji in predmeti, ki so ljudem služili pri vsakdanji rabi. Glasilo je izredno zanimivo, saj je v njem veliko podatkov. VESNA FINK in ROMANA RUS 6. a, Mladi novinar OŠ Dol. Toplice kušenj in vzgoji sodelavcev. Precej je kar stalnih rubrik o koristnih seminarjih, ki se jih Krkaši radi udeležujejo, vedno pa ima glasilo tudi posluh za sprotne ocene odprtih vprašanj. Uredništvu glasila je v veliko pomoč pripravljenost vodilnih, vodstvenih in strokovnih sodelavcev podjetja, da sodelujejo s prispevki in odgovarjajo na vprašanja. Zlasti pri generalnem direktorju Milošu Kovačiču ima Utrip vedno odprta vrata in ljudje z veseljem prisluhnejo njegovim izjavam. Tak je tudi pogovor z njim v novi številki glasila, kjer magister Kovačič zatrjuje, daje Krkina bodočnost predvsem v novih programih in novih proizvodih. »V zadnjih dveh letih smo na srečo kljub uspešnim rezultatom gospodatje-nja — torej ne zaradi potrebe, temveč zdrave presoje — zmanjšali število zaposlenih za skoraj 10 odstotkov,« trdi generalni direktor in zagotavlja, da naj bi v Krki tudi v prihodnje le z naravnim odlivom zmanjševali število delavcev. Utrip tudi s temi njegovimi razmišljanji potijuje, da se kljub neprijaznim časom zaenkrat v tovarni nikomur ni treba bati socialne negotovosti, saj je Krka v vseh letih obstoja skrbela za svoje delavce na najboljši način. Med take skrbi v podjetju šteje tudi priloga v zadnjem Utripu: za spodbujanje inovativnosti so glasilu priložili tiskano anketo, v kateri naj bi zaposleni obsežno odgovorili, kako gledajo na množično uvajanje novitet, ki se v podjetju že nekaj let nič kaj ne premikajo naprej. Zadnje čase je premalo posameznih predlogov in pobud, kar kaže določeno izrabljenost dosedanjega načina dajanja takih zamisli. To seveda tovarni ne daje več želenih uspehov. Ugodna kadrovska sestava in hkrati izjemno velike izkušnje Krkinih sodelavcev pa naravnost kličejo, da bi vsakdo v tovarni povedal, kako naj bi Krkaši spet predlagali in uveljavljali novitete. S takim sodelovanjem so bili pred leti v vrhu slovenske farmacevtsko-kemične industrije. »Ravnodušnost za to je le navidezna, splošna negotovost in strah ljudi za jutrišnji dan zavirajo inovativnost in ustvaijalnost...« vabi anketa v Krkinem glasilu bralce k razmišljanju in odgovorom. Neposredno zaposleni naj bi najprej podali pravo podobo tega sila pomembnega vprašanja, seveda pa tudi osebni odnos posameznika do novitet. Brez njih zlasti v tej panogi gospodarstva ni mogoče naprej. V uredniškem odboru dela 9 članov; odgovorna urednica glasila je Zvezdana Bajc, dolgoletna organizatorka obveščanja v podjetju pa Katja Štimac. Za lektorstvo skrbi Erna Horvat. In še zanimiva novost: v uredništvu zdaj sami doma pripravijo celoten časopis na računalniku in odnesejo v tiskarno docela gotove strani. V Tiskarni Novo mesto jim v glasilo vstavijo samo še filme za fotografije in stiskajo 4.000 izvodov. ŠE DOBRO, DA NE GORI — Muzejska ulica je blizu novomeške tržnice. Domala vsak tržni dan jo avtomobili zaparkirajo z obeh strani, tako da je mogoče med avti le peš ali s kolesom. Policaji si te ulice še niso izbrali za svoje napade z listki, bolj zanimivo bo, ko bo v tej ulici kaj zagorelo, potem bo že prepozno. Muzejska ulica ima še eno posebnost: označena je s tablo Gasilska pot. (Foto: J. P.) Upravnikovi posli po naše Novi časi, nova oblast, novi predpisi in zaradi vsega tega tudi nove zgodbe, ki jih piše življenje. Ni pomembno kje, je pa poučno. Kupci stanovanj v stanovanjskih blokih že nekaj mesecev plačujejo namesto stanarine nekdanji stanovanjski skupnosti stroške upravljanja, ki znašajo okoli 20 odstotkov stanarine za tako stanovanje. Nekdanja skupnost je namreč po predpisih dolžna upravljati stanovanjske stavbe, dokler lastniki stanovanj ne izberejo upravnika. Stanovanjska seveda stroške upravljanja pridno pobira... Pa se je v našem primeru zgodilo, da je nekaj stanovanjem v bloku izpadel TV program. V bloku je seveda skupna antena. Nekdo izmed lastnikov stanovanj je na napako opozoril upravnika in zahteval, naj poskrbi za popravilo. Stanovanjska seje najprej skušala izgovoriti, da je to dolžan urediti vsak lastnik stanovanja sam, potem je le pristala, da bo poslala svoje »specialiste« oz. »specialce« za TV. »Specialci« — vzdrževalci pa so redno prihajali dopoldne, ko so stanovalci v službah. Popoldne pa vzdrževalci, čeprav je to zasebno podjetje, ne delajo, uradne ure so namreč od sedmih do dveh. Popoldne in ob prostih dneh, ko so ljudje doma, servis ne dela. Tudi burna kritika, da morajo biti upravnik in vzdrževalci na razpolago ob vsakem času, ko pač pride do okvar, ni zalegla. Očitno gre nekaterim obrtnikom še predobro in se zato še ne bodo otresli starih »socialističnih« razvad, čeprav je jasno, da takih vzdrževalcev in upravnikov lastniki stanovanj ne potrebujejo. V našem primeru se je vse razpletlo po približno tednu dni, ko je prizadeti lastnik stanovanja sam ugotovil krivca za prekinitev kabla in zahteval od njega, naj najde in odpravi napako. Potrebnih pa je bilo veliko telefonskih klicev in precej časa, daje bilo vse le opravljeno. Poleg teh stroškov bo nesrečni lastnik stanovanja plačal televizijsko naročnino tudi za čas, ko televizije ni gledal Plačal je že izposojevalnino za TV kasete, da si je lahko ogledal nekaj filmov. Seveda bo spet plačal tudi račun za stroške upravljanja s stanovanjem itd., čepravjejasno, da bi moral vse te stroške nositi nekdo drug, in tudi da takih upravnikov in vzdrževalcev lastniki stanovanj niti ne potrebujejo. Zgodba sama po sebi ni nič posebnega, saj smo bili takih navad in odnosov vajeni že pod prejšnjim sistemom. J. P. NA ZDRA VILI AMERIŠKEMU PRIZNANJU SLO VENI JE — V marketu z bifejem Draga Imperla v Brestanici v Dorcu, so ta dan kupcem postregli s kakovostnimi vini in narezkom. Kupci smo hvaležni za prijaznost in dobro založeno trgovino. (Foto: Cico) Ponosni na uspeh Slovenije Še nikoli tako ponosen, da sem Slovenec — Slovenci ______v Kanadi ne lomimo veje lipi sprave Prof. Majda Kozoglav Pomlad je tu. Narcise cveto, tulipani poganjajo, trobentice svetle še speče vrtove in travnike, jablane in hruške napenjajo cvetove in zelenje, ljudje so oživeli sredi prebujene narave, narave, ki jo je malo kdo tako ljubil kot mimo-peška učiteljica matematike in fizike na novomeški gimnaziji — Majda Kozo-glavova. Spomini preletavajo preteklost. Vidimo jo, kako je skoraj vsak dan prihajala v zbornico s kakimi rožami, bodisi da jih je kupila bodisi da jih je komu prinesla z domačega vrta v Mirni Peči. In če jo je kdo vprašal za ime katerekoli rastline, je naglo in brez oklevanja skorajda izstrelila njeno ime. Ljubila je vse, kar je dala narava, zato je neizmerno cenila tudi človeka, zlasti mladega, daje bila v pravem pomenu — dobričina. Naj je bil dijak še tako slab v ocenah, Majda je vedno našla to, kar zna, na čemer se lahko gradi njegovo nadaljnje znanje. Učila je z ljubeznijo, zato da je učila in naučila, in tako daleč prekoračila naš čas, ki še vedno temelji na znanju, ki ga dijaku vcepiš v glavo. V svoji stroki pa je bila tako suverena, daje presegla okvir srednje šole, a želela je živeti in delati med mladimi in prav sredi tega življenja je izgorela. Majda ni bila le matematičarka, z njo seje enakovredno lahko pogovarjal bodisi slavist, zgodovinar, geograf ali kdorkoli, Majda je jemala iz polnega dojemanja sveta. In to skromno, a genialno mimopeš-ko učiteljico je usoda prav tako, kot je od narave veliko dobila, tudi trdo preizkušala. Tudi v tem preizkušanju je bila velika. To veličino je bilo opaziti kot vse drugo le s pozornim opazovanjem. Odpovedala se je skorajda osebnemu življenju in skrbela za težko bolno mater, potem je živela le za dom in šolo, vendar ji v svetu ni nič ušlo. Potem ji je navrgla še bolezen, ki ji je Majda z nadaljnjim delom kljubovala do zadnjega. Morala je v smrt sredi dela. Že na smrtni postelji je, zavedajoč se, da je del na- rave in večnega Življenja, mimo zrla v svojo brezizhodno prihodnost. Tako zro le taki, ki so v sebi jasno spoznali, kdo je človek in zakaj živi. Mi, kolegi in znanci, zlasti pa mladi, smo pretreseni, ker nam je življenje spet pokazalo, in to od blizu, da ne živimo le za trenutno rabljeni denar, ki ga izžre inflacija, ne za časti in oblast, kijih izniči spoznanje, da stojiš ob breznu večnega, ko zdravnik odkrije smrtno bolezen, kar pa Majde ni presenetilo. Tudi njene poslednje ure so vsem, ki so jo spremljali, poseben nauk, kako umira in umre duhovno bogat človek. In cena človeka je v njegovi bogati dohovnosti: ta se razvija v ljudeh zavestno ali nezavestno naprej; v drugo življenje pa odnese mimo zavest, da ni zemlje le izkoriščal s svojo ničevostjo, ampak jo je obogatil s svojo navzočnostjo. Ime je naključno in pozabljivo, ostane pa delo, ki plodi... In Majda je bogato oplodila naše bežno minevanje in veliko dodala k spoznavanju večnega in trajnega. Majda nam ni umrla. Resje ne bomo več videvali na hodnikih in v razredih, videvali pa jo bomo v sebi in zlasti mi, profesorji, ko bomo reševali problem kakega zapletenejšega dijaka: Majda bi našla v njem nekaj dobrega, poiščimo to dobro. Naj se spočije v domači zemlji, katere svobodo je dočakala, njeno trpeče telo, zemlja je sprejela le njeno žaro, njenega življenja ne more. To naj nam bo spodbuda za naše nadaljnje. Počivaj v miru, še s smrtjo si nas obogatila. Vse tvoje življenje je bilo za druge, drugim si predala še svojo smrt. Da bi ljudje končno spoznali, kot je napisal neki pesnik: Zdaj na križpotju v poslednje počasi umevam glasove: kdaj poje za k svatbi in kdaj za pogrebom in kdaj kličejo mrtvi v vstajenje. JANEZ KOLENC Ko sem 15. januaija slišal na radiu, da je Evropska skupnost in potem še Kanada priznala samostojno Slovenijo, se še nikoli nisem tako močno počutil Slovenca, rojenega blizu tiste lipe, ki jo je Cvetka iz Trške gore tako lepo opisala v knjigi »Lipe na Slovenskem« in za katero sta se tako junaško borila tudi njen oče in stric. T udi kanadski Slovenci smo bili ves čas z vami. Zelo pa nas je presenetilo pismo iz Slovenije, ki gaje sorodnica pisala mojim dobrim znancem. Gospa nas zrneija, da podpiramo enostransko vlado v Ljubljani, da smo Peterletovi privrženci in da ne smemo brati samo enih časopisov. Pravi, da se Slovenija vrača v hlapčevstvo, ozmeija slovensko inteligenco, v katero pa spada tudi ona. Enostranske vlade, v kateri je gospa preživela mlada leta, v Sloveniji ni več. Očitno gospa še ni zrela za demokracijo. Res, da smo zbrali čez 500.000 kanadskih dolaijev in jih izročili vladnemu predstavniku z dobrimi nameni. Zbirali pa smo tudi za poplavljence v Sloveniji. Ali s tem rušimo jezove? Da smo Peterletovi, ima gospa prav. To seje pokazalo lani v Washingtonu na Baragovem dnevu ob množici tri tisoč Slovencev iz ZDA in Kanade. Gospa ne omenja, kateri časopisi so dobri ali slabi. Gotovo pa je med njimi razlika. Gospa seje gotovo ustrašila mrtvega otoškega grofa, ki je končno le dobil svojo pravico. Naj mi gospa oprosti, ali vsak kovanec ima dve strani. Slovenci iz Toronta vendar nismo tako slabi, da bi lomili veje lipi sprave. Ponosni smo na vsak uspeh naše stare domovine. PREVERJANJE ROČNIH SPRETNOSTI V soboto, 11. aprila, smo se zbrali v srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu na estetskem preveijanju ročnih spretnosti. Najprej smo na list papiija prilepili etiketo s šifro. Na papir, ki smo ga dobili v pismu, pa smo napisali svoje podatke. Na krožniku smo dobili dva koščka testa, iz katerega smo morali izdelati dva ptička. Za izdelovanje smo imeli 15 minut časa. Rezultati preveijanja spretnosti bodo znani v ponedeljek, ti bodo vplivali na naš sprejem v srednjo gostinsko šolo. DARJA KRŽAN 8. r., OS Globoko ODKRILI 12 ČRNIH SMETIŠČ Pri biološkem krožku je vedno zanimivo. Večkrat se kam odpravimo, delamo razne poizkuse, gledamo diapozitive, pripravljamo razstave. V letošnjem letu pa smo si zadali kar težko nalogo, da se znebimo divjih smetišč. Posameznim učencem, doma iz različnih vasi, smo naložili, naj ugotovijo, kje se nahajajo divja smetišča. Tomaž naj bi jih tudi poslikal. V krajevni skupnosti Boštanj smo odkrili 12 velikih divjih smetišč. Ugotovili smo, da smo pri reševanju tega vprašanja nemočni, zato smo medse povabili predstavnika KS Boštanj. V biološki učilnici smo naredili tudi razstavo fotografij teh smetišč. Gospod Dolenc si jih je ogledal in se strinjal z nami, da jih je treba odstraniti. Dogovorili smo se, da bomo izvedli očiščevalno akcijo, v kateri bomo učenci sodelovali; pomagali nam bodo delavci javnih del, krajevna skupnost pa bo poskrbela za odvoz smeti. Predstavniku KS smo povedali, da bi radi uredili okolico rastišča Azalee po-ntice, vendar sami tega ne zmoremo. Obljubil nam je, da nam bo krajevna skupnost pomagala. POLONA ZUPANC 8.a, OŠ Boštanj NAŠ PRAZNIK Romi vsako leto praznujemo svoj praznik. Letos smo odšli v Mursko Soboto. Tu smo izvedli nekaj točk. V dvorani so nam navdušeno ploskali. Po nastopu smo odšli na kosilo, po kosilu pa domov. Na avtobusu smo zopet veselo prepevali. Bilo nam je zelo lepo. SONJA ŠABIČ 3. c, OŠ Šmihel NOVINAR IMA POSTRANI NOS Že pred časom je neki možakar divjal za šankom, da bo ubil novinarja Dolenjskega lista, ker je objavil v časopisu sliko, na kateri on, pošten državljan, meče odrabljen hladilnik v Lahinjo. Zanj je bil novinar navadna svinja, kisi ne zasluži niti za slan krop, kaj šele dostojno smrt in pogreb. Kadar nam zmanjka argumentov, se pričnemo posluževati nizkih udarcev, da bi rešili svoj ugled in celo kožo. Je že tako, da se utapljajoči oprijemlje najtanjše in najšibkejše bitke v prepričanju, da mu bo pomagala na suho, kjer se človek še najboljše počuti Takšni in podobni prebliski me navdajajo, ko razmišljam o nekaterih polemikah v Dolenjskem listu. Kadar »napadeni« nima ne ščita ne kopja, poseže po efektih, ki pri nekritičnih bralcih navadno požgejo obrambno črto skoraj tako učinko- vito kol bencin suho travo. Novinarju (piscu) podtaknejo reči ki imajo z obravnavano temo približno toliko skupnega kot kitara z brejo kravo. Primer: Dolenjec objavi zapis o trenerju, ki je uničil v svoji karieri najmanj devet nogometnih moštev. V naslednji številki se oglasi užaljeni trener in, namesto da bi razpravljal o nogometu, očita avtorju članka, naj raje pobrska po svoji mladosti in naj javno prizna, da je kot pubertetnik kradel kokoši po Mestnem bregu. Učinek je nepopisen: ljudje ne govorijo o nesposobnem nogometnem trenerju, ampak o kurjem tatu.« Drugi primer: Direktor nekega podjetja strahuje delavce, si izplačuje kilometrino in dnevnice tudi takrat, ko, namesto da bi bil na potovanju, koplje v vinogradu, ki ga je dobil njegov oče ob nacionalizaciji. Toje črno na belem objavljeno v časopisu. Razumljivo, da sledi odgovor poklapane direktoske veličine. Izživljanje nad zaposlenimi in denarne goljufije so omenjene mimogrede. jedro pisarije je novinarjev nos, ki štrli v stran in povrhu vsega še ne sodi k obrazu, sicer potuhnjenemu, hinavskemu, zahrbtnemu in zmaličenemu. Da ne bi manjkala smetana h kavi, je dodano še očitanje, kako novinarji pišejo o oblatenem podjetju samo takrat, kadar se pojavi kaj nezaželenega, drugače so tiho in ne prestopijo praga takrat, ko jabrika dobro posluje, ko zaposleni krvavo urinirajo, razdajajoč se napredku. Vse zgoraj napisano je le prispodoba, na katero mi ni treba odgovarjati, kajti že dolgo vem, da sem grd, nesposoben in neumen. TONIGAŠPERIČ VELIKONOČNI PRAZNIKI Velikonočnih praznikov se vsi veselimo. Na veliko soboto skuhamo in obarvamo jajca, spečemo kruh, pripravimo šunko, hren in potico. Vse to damo v košaro. Dobrote pokrijemo z belim, velikonočnim prtičkom. Nato se pripravimo na žegnanje. Letos se učenci tega praznika še posebej veselimo, ker bo na velikonočni ponedeljek pouka prost dan. JANJA, VESNA 6. a, Mladi novinar OŠ Dol. Toplice ZLATI ODLIČJI V SEVNICO Pred dnevom smo poskočili. Dobili smo rezultate slovenskega tekmovanja v znanju materinščine za Cankaijevo priznanje, kije bilo v Ljubljani 28. marca. Naši učenki Natalija Povodnik iz 8. razreda in Urška Klakočar sta dosegli prvo in drugo mesto. Natalija je dosegla 97,5 točke in Urška 97 od možnih 100 točk. Tekmovali sta na temo Materinščina - temelj mojega spoznavanja in izražanja. Že na področnem tekmovanju v Novem mestu smo dosegli lepe rezultate. Temu je sledilo finalno tekmovanje v Ljubljani. Tekmovanje je zajemalo pisno nalogo, povezano z dano literaturo, in jezikovno književne naloge objektivnega tipa. Teme so bile vezane na besedoslovje, funkcijske in socialne zvrsti jezika s poudarkom na umetnostnem jeziku povesti Martin Krpan ter Kaplan Martin Čedermac. Natalija in Urška sta v to vložili veliko dela in truda, prav tako imata za rezultate velike zasluge tudi tovarišici slavistki, saj sta znanje pridobivali v okviru dodatnega pouka in samnostojnega dela doma. Zelo smo ponosni, da smo Sevničani osvojili zlati odličji v poznavanju slovenskega jezika. Nataliji in Urški čestitamo! NOVINARSKI KROŽEK OS Savo Kladnik Sevnica IGRALSKA SKUPINA IZ PREČNE V ŠENTRUPERTU V kulturnem domu v Šentrupertu je bila po dolgem času spet predstava. Igralci Kulturnega društva iz Prečne pri Novem mestu so uprizorili dramsko delo predvojnega novomeškega rojaka Vladimiija Bajca: Oglasi se Ferdinad. Zgodba pripo; veduje o mrtvem Ferdinandu in njegovi vdovi, ki išče hranilno knjižico. S pomočjo sosede in njenih čarovnij obudijo mrtvega, da bi povedal, kam jo je skril. Stvari se potem zapletejo še s hišnim zdravnikom in njegovo ženo, z rnšpekioijem, ki zahteva pogreb. Preden Ferdinand ponovno umre, jih prosi, naj ga ne poskušajo več obuditi. Tako laž, pohlep in koristoljubje ostanejo praznih rok. Kljub mrliču na odru smo se gledalci do solz nasmejali. Vsi skupaj pa smo si želeli, da bi bilo v Šentrupertu več takih predstav. BRANKA AHLIN 6. r., novin. krožek OŠ Šentrupert TEKMOVANJE MLADIH ANGLISTOV V petek, 10. aprila, smo se trije učenci naše šole udeležili tekmovanja za srebrno priznanje v angleškem jeziku na osnovni šoli Blanca. Tekmovanja seje udeležilo še devet, predstavnikov drugih šol občine Sevnica, ki so že na šolskih tekmovanjih pokazali največ znanja. Pokroviteljic* tekmovanja je bila Kopitarna iz Sevnice, kije za vse tekmovalce pripravila lepa darila in poskrbela za odlično malico. Test smo pisali dve uri. Bil je precej težji od tistega na šolskem tekmovanju, zato sem še toliko bolj vesela, da sem se uvrstila na drugo mesto. Štiri najboljše, Natalija Povodnik iz OŠ Sevnica, jaz iz OŠ Boštanj in na tretjem mestu Urška Klakočar in Tanja Koprivnik (obe iz OŠ Sevnica) smo bile nagrajene še s coklami sevniške kopitarne SUZANA STANOJEVIČ 8. b„ OŠ Boštanj SKRBIMO ZA ČISTO OKOLJE Učenci podružnične šole Birčna vas skrbimo za urejenost naše okolice. Dežurni razred vsak dan pobira papirčke od šole do avtobusne in železniške postaje. Vsako leto se vključimo tudi v očiščevalno akcijo krajevne skupnosti. Tudi tokrat smo čistili. Največ dela smo imeli na bregu pod železniško postajo in ob nekdanjem grajskem vodnjaku. Najstarejši učenci smo prinesli orodje in počistili okoli šole, okopali okrasno grmičevje in sadili rože. Delo ni bilo najbolj prijetno, Veseli pa smo, da je naše okolje lepše in čistejše. Želimo si, da bi se tudi ostali držali gesla akcije »Pometajmo pred lastnim in našim skupnim pragom!« VESNA ZADNIK 4. r., podružnična šola Birčna vas Dogodki v sliki in besedi •\v .v. .v. TELEVIZIJSKI SPORED S .v. •:•:• .\v .v. DOLENJSKA IMA HOKEJSKI KLUB — SliSi se sicer nenavadno, toda Dolenjska ima svoj hokejski klub. Peščica ljubiteljev te športne zvrsti iz Dolenjskih Toplic je že lani decembra na igrišču topliške osnovne šole pripravila svoje drsališče, na katerem so naredili prve hokejske korake. Da so ti dovolj trdni in moški, kažeta rezultata tekem, ki so jih Topličani odigrali pod Mežaklo, kjer so se pomerili z ekipo jeseniške splošne policije. Tekmi so sicer izgubili, toda vtis, ki so ga naredili, vliva upanje, da se hokej počasi, a zanesljivo seli tudi na Dolenjsko. (Foto: Nadja Saje) ČETRTEK, 23. IV. SLOVENIJA 1 9.50 — 12.10 in 15.00 — 1.40 TELETEKST 10.05 VIDEO STRANI 10.15 PROGRAM ZA OTROKE PE-DENJŽEP JAPONSKE PRAVLJICE 10.55 ŠOLSKA TV, ponovitev 12.00 POROČILA 15.25 NAPOVEDNIK 15.30 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE TEKMA S PLIMO ŽIV ŽAV 18.30 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 BOBENČEK, glasbena oddaja 21.35 TEDNIK 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 MALI KONCERT 23.10 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA 23.15 RAZREDNIK, amer. naniz., 22/22 23.40 ANNO DOMINI, amer. nadalj., 12/12 0.35 SINGEN, japonska nadalj., 6/12 1.30 VIDEO STRANI VELIKI NOGOMETNI DERBI V KOČEVJU— V športnem parku Gaj bo to nedeljo prava nogometna poslastica, ko se bosta pomerili nogometni enajsterici A vtobum iz Kočevja in Elana Studia D iz Novega mesta, ki trenutno v II. SNL zaseda prvo mesto. Na slike direktor A vtobuma Predrag Simeuno vič in urednik Studia D Sandi Pirš (desno) sta pred tekmo stavila vsak na svoj klub, za kaj, bo znano po tekmi (Foto: M. Glavonjič) OBISK KOT PRESENEČENJE — Na prvi pomladni dan sva z možem obiskala našo članico društva invalidov Faniko Mališič, ki vsako leto išče zdravja za svoje boleče noge in sklepe. Z njo sta bili še dve upokojenki z Jesenic. Faniki sem podarila šopek. Bila ga je zelo vesela. Jeseničanke pa so povedale, da nji-novo društvo ne obiskuje članov. (R. M.) SLOVENIJA 2 15.35 Video strani — 15.45 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi - Koper; Slovenska kronika — 19.00 Video lestvica — 19.25 EPP — 19.30 Dnevnik RAI — 20.00 Pujsovi dosjeji (5. epizoda angl. naniz.) — 20.30 Želena ura — 21.30 Umetniški večer: Filmska scenografija; Mojster in Margareta (jugosl. film) - 0.35 Yutel PETEK, 24. IV. SLOVENIJA 1 9.35 — 12.10 in 13.15 — 2.10 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.10 PROGRAM ZA OTROKE ČIRA ČARA, angl. naniz., 1/6 JELENČEK, ponovitev serije HTV, 9/13 11.00 ZELENA URA, ponovitev 12.00 POROČILA 13.40 NAPOVEDNIK 13.45 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 FORUM 20.30 BERTINIJEVI, nemška nadalj., 8/10 21.25 OČI KRITIKE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 77 45 SOVA- 22.45 PRI HUXTABLOVIH, 39. epizoda amer. naniz. 23.10 HOBOTNICA III, italij. nadalj., 1/7 ' 0.10 ŽE DOLGO NE SANJAM VEČ, japonski film 2.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.35 Video strani — 15.45 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi —Maribor; Slovenska kronika — 19.00 Jazz in blues — 19.25 EPP — 19.30 Dnevnik ZDF — 20.00 Pujsovi dosjeji (6. epizoda angl. naniz.) — 20.30 Slovenski magazin — 21.00 Dobrodošli — 21.30 Umetniški eksperimentalni program: Studio City — 22.30 Koncert zbora La cap-pella Vienna — 23.40 Yutel SOBOTA, 25. IV. SLOVENIJA 1 8.05 — 2.30 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZBOR 8.30 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 46. lekcija 8.50 RADOVEDNI TAČEK 9.05 KLUB KLOBUK 11.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 POROČILA 12.05 TOK, TOK, ponovitev 14.00 ALF, ponovitev 14.25 ZLATI CEKIN 91 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 TEDNIK, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 DANNY - NAJBOLJŠI NA SVETU, angl. film 18.45 NOVOSTI ZALOZ 19.00 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 KOMU GORI POD NOGAMI? 21.35 GLAVNI OSUMLJENEC, angl. nadalj., 3/4 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 77 55 SOVA' 22.55 MURPHY BROWN, 21. epizoda amer. naniz. 23.20 HOBOTNICA III, italij. nadalj., 2/7 0.25 MESTO STRAHU, amer. film 2.00 NOČNE URE, 6. epizoda amer. varietejskega programa 2.20 VIDEO STRANI 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 LORNA DOONE, angl. nadalj., 1/2 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KAVARNA ASTORIA, slov. film 18.50 MERNIK 19.05 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.30 EPP 21.35 FESTIVALI DALJNEGA VZHODA, avstralska dok. serija, 4/6 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 NAPOVEDNIK 22.55 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMESNI-CE, 2. epizoda HOBOTNICA III, italij. nadalj., 3/7 0.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.10 Video strani — 14.20 Sova (ponovitev) — 15.50 Napovednik — 15.55 Nedeljsko športno popoldne — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Video godba — 20.30 Galaktična odiseja (japonska dok. serija, 4/9) — 21.30 Dekalog (poljska naniz., 9/10) — 22.20 Športni pregled — 22.50 Višnjani (opera) — 0.35 Yutel PONEDELJEK, 27. IV. SLOVENIJA 2 15.40 Video strani — 15.50 Sova (ponovitev) — 17.30 Prisluhnimo tišini — 17.45 Angleščina v poslovnih stikih — 18.00 Poglej in zadeni — 18.30 Domači ansambli: ansambel Nagelj — 19.00 Kremenčkovi — 19.30 Dnevnik RTV Srbija — 20.15 Klasika — 20.30 Grey-sloke: Legenda o Tarzanu (angl. film) — 22.30 Umetniški eksperimentalni program: Tračarije v živo — 0.00 Yutel NEDELJA, 26. IV. SLOVENIJA 1 9.10 — 13.20 in 14.00 — 0.35 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 9.35 PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev: ŽIV ŽAV TEKMA S PLIMO 10.50 NAŠA PESEM 92 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.10 KREMENČKOVI 12.40 DOMAČI ANSAMBLI, ponovitev 13.25 ŠKRLATNA BARVA, ponovitev amer. filma SLOVENIJA 1 8.15 — 12.10 in 15.35 — 2.00 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 PROGRAM ZA OTROKE 9.55 BERTINIJEVI, ponoviteumemške nadalj., 7/10 10.50 TV MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 14.00 NAPOVEDNIK . 14.05 KONCERT V REZIJI A. MAR-THALERJA, ponovitev 3. oddaje 14.40 ROMANCE: SOLZE V DEŽJU, angl. film 16.20 DOBRODOŠLI, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. po- Ijudnoznan. serija, 2/9 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 POLITIKI NOVEGA KOVA, angl. naniz., 4/14 21.05 SVET NA ZASLONU 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 I. Mrak: BLAGOR PREMAGANCEV, TV drama 23.40 NAPOVEDNIK 23.50 SOVA: HOBOTNICA III, italij. nadalj., 4/7 ZVEZDNE STEZE, 17. epizoda amer. naniz. 1.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.10 Videostrani — 15.20Oči kritike — 16.10 Sova (ponovitev) — 17.40 Speed-way (posnetek iz Krškega) — 18.10 Festivali Dalnjnega vzhoda (avstral. dok. serija, ponovitev) — 19.00 Slavnostni koncert simfonikov RTV Slovenija — 20.30 Gospodarska oddaja — 21.00 Sedma steza — 21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Juno in pav (angl. film, ČB) — 22.55 Umetniški eksperimentalni program: Kino — 23.25 Yutel TOREK, 28. IV. SLOVENIJA 1 8.20 — 12.10 in 14.40 — 1.05 TELETEKST 8.35 VIDEO STRANI 8.45 PROGRAM ZA OTROKE 10.00 ŠOLSKA TV 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev 11.45 ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIH, ponovitev 12.00 POROČILA 14.55 VIDEO STRANI 15.05 NAPOVEDNIK 15.10 JUNO IN PAV, ponovitev angl. filma 16 55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.40 ALPE-DONAVA-JADRAN 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 OSMI DAN 21.20 NOVOSTI ZALOZB 21.35 GRAD NA SONCU, franc, nadalj., 1/6 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA: ŽIVLJENJE PO HENRYJU, angl. naniz., 2/6 HOBOTNICA III, italij. nadalj., 5/7 GLASBENI UTRINEK 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.20 Video strani — 14.30 Svet na zaslonu (ponovitev) — 15.25 Sova (ponovitev) — 17.20 Svet poroča — 18.00 Regionalni programi - Koper; Slovenska kronika — 19.00 Orion — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Pujsovi dosjeji (angl. naniz.) — 20.30 Maja vam predstavlja — 21.30 Omizje (kontaktna oddaja) — 23.30 Svet poroča (ponovitev) — 0.10 Yutel SREDA, 29. IV. SLOVENIJA 1 8.50 —12.10 in 15.30 — 2.05 TELE-' TEKST 9.05 VIDEO STRANI 9.15 PROGRAM ZA OTROKE 10.10 VIŠNJANI (ponovitev opere) 11.10 GRAD NA SONCU, ponovitev franc, nadalj., 1/6 12.00 POROČILA 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 GALAKTIČNA ODISEJA, ponovitev japonske dok. serije, 3/9 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 FILM TEDNA KORCZAK, polj.-nem.-franc,-angl. film 22 25 EPP 22*30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 KRONIKA, kanadska poljudnoz-nan. serija, 3/26 23.20 NAPOVEDNIK 23.30 SOVA: KRILA, amer. naniz., 13. epizoda HOBOTNICA III, italij. nadalj., 6/7 VES SVET JE ODER, angl. dok. serija, 9/13 1.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.15 Video strani — 15.25 Osmi dan (ponovitev) — 16.15 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi - Maribor; Slovenska kronika — 19.00 Psiho — 19.30 Dnevnik ORF — 20.00 Športna sreda — 22.15 Ljubljanske skice — 22.45 NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ____________________ Ulica in hišna št.:________-________ Poštna številka in kraj.: __________ Št. osebne izkaznice:--------------- V A GONČEK ZDRA VE HRANE — Čisto drugačen dan. Učili sta nas dve tovarišici hkrati. Učili smo se o zdravi hrani sesta vili jedilnik za malico, se zmerili stehtali in izračunali, koliko hrane pojemo. Vagončke za prehrambeni vlak so izdelali učenci višje stopnje pri tehnični vzgoji (Učenci 2. a, OŠ Center, Foto: B. Pelko) JIH MF Silil — oglase — razpise — licitacije sprejemamo tudi po telefaxu 068/24-898 ZBRALI 16 TON ODPADNEGA PAPIRJA — Učenci osnovne šole Center v Novem mestu dvakrat na leto organizirano zbirajo papir. Izkupiček jesenske akcije so dali za humanitarne namene, s spomladanskim zbiranjem pa lajšajo družinski proračun za svoje zaključne izlete. V zadnji akciji, ki sojo pripravili minulo sredo in četrtek, je sodelovalo 850 učencev od 1. do 8. razreda in zbralo kar 16 ton papirja. Papirservis iz Ljubljane jim bo plačal 4,5 tolarja za kilogram. (Foto: J. Pavlin) PR V PLA Y OFFU — Košarkarice Novega mesta s trenerjem Žuro (naposnetku levo) nestrpno čakajo odločitev o morebitni spremembi tekmovalnih sistemov. V play offu druge republiške lige so namreč neporažene osvojile prvo mesto, in dokaj l°gično bi bilo, da jih za nagrado čaka višja liga • ■ ' ' : ■ ■ * -'-i ■: v™ <••• ■■• • r \ ISKRA HIPOT Tovarna elektronskih elementov in opreme, d.o.o. Trubarjeva 7 ŠENTJERNEJ OBJAVLJA JAVNI RAZPIS za zbiranje in vplačila družbeniških vlog za dokapitalizacijo družb hčera: ISKRA HIPOT, Tovarna hibridnih vezij, d.o.o., Trubarjeva 7, Šentjernej, do predvidene višine 1.400.000 DEM ISKRA HIPOT, Tovarna potenciometrov, d.o.o., Trubarjeva 7, Šentjernej, do predvidene višine 1.200.000 DEM ISKRA HIPOT, Tovarna orodij in naprav, d.o.o., Trubarjeva 7, Šentjernej, do predvidene višine 418.000 DEM ISKRA HIPOT, Tovarna prikazovalnikov in tastatur, d.o.o., Trubarjeva 7, Šentjernej, do predvidene višine 136.000 DEM. 1. Vložke lahko vpišejo pravne in fizične osebe, pri čemer imajo prednost poslovni partnerji. 2. Vložki se lahko glasijo na 1000 DEM in dalje v polnih zneskih po 250 DEM v naslednjih okvirjih: 2.1. Najnižja vrednost družbeniške vloge fizične osebe (zasebnika) je 1000 DEM, za pravno osebo pa 3% od predvidenega osnovnega kapitala. 2.2. Najvišja vrednost družbeniških vložkov pravnih in fizičnih oseb skupaj je 33% od predvidenega osnovnega kapitala družbe. 3. Javni razpis vložkov se objavi dne 23. 4. 1992 v DOLENJSKEM LISTU in traja do 28. 4.1992. Interesenti vtem času podpišejo in oddajo izjavo o vpisu vložka na Trubarjevi 7, Šentjernej. Vsak prijavljeni interesent mora vplačati celotni vpisani znesek v gotovini ali v opremi do 29. 5.1992. V________________________________________________________________J f 'N HRANILNICA IN POSOJILNICA KGP Kolodvorska 23, 61330 Kočevje VABI K VPISU IN VPLAČILU DELEŽEV 1. Podjetje razpisuje vpis in vplačilo 1.570 deležev po nominalni vrednosti 100 DEM. 2. En delež zagotavlja en glas v skupščini. 3. Deleži prinašajo pravico do dividende, kot jo določi skupščina po zaključnem računu. 4. Zaposleni v družbi in zaposleni pri ustanoviteljicah (Gozdno gospodarstvo Kočevje, M — Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Zavarovalnica Tilia Novo mesto in Gradbeno podjetje Gramiz Kočevje) imajo prednostno pravico nakupa. Deleži se vpisujejo na sedežu podjetja od 24.4.1992 do 29.4. 1992 med 7. in 8. uro v tajništvu družbe, vplačani pa morajo biti najkasneje do 31.5.1992 (v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije). v Vse dodatne informacije glede vplačila so na razpolago na sedežu podjetja v terminih vpisa na telefon (061) 853-777. J { \ MERCATOR - KZ KRKA NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 10 68000 NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto vodje finančno-računovodskega sektorja, delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Poleg pogojev po zakonu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje. — da imajo VII. ali VI. stopnjo šolske izobrazbe ekonomske smeri in — 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja finančno-računovodskih poslov. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. V____________________________________________________________ C ^ Na podlagi sklepa 14. skupnega zasedanja vseh zborov Skupščine občine Trebnje SO razpisuje JAVNI NATEČAJ za prevzem izdajateljstva časopisa Glasilo občanov Glasilo občanov, čigar ustanovitelj je SO Trebnje, je informativno, politično in kulturno glasilo, ki bo občane Trebnjega obveščalo o vseh pomembnih dogodkih in procesih v občini. Ponudniki za prevzem izdajateljstva morajo v ponudbi navesti predvsem: — osnutek letnega finančnega načrta poslovanja časopisa, — način sodelovanja s časopisnim svetom in zagotavljanje družbenega vpliva, — obseg sredstev in drugih pogojev za delo uredniškega odbora, — idejno in oblikovno zasnovo časopisa. Ponudniki morajo posredovati tudi ustrezen dokument o registraciji svoje dejavnosti na področju časopisne dejavnosti pri pristojnem sodišču. Vse dodatne informacije so na voljo pri pristojnem upravnem organu — Sekretariatu za občo upravo in družbene dejavnosti, Goliev trg 5, Trebnje. Ponudbe za prevzem izdajateljstva časopisa pričakujemo v 15 dneh po objavi javnega natečaja. Izvršni svet SO T rebnje bo odločal o izbiri izdajatelja in skupaj z ustanoviteljem sklenil ustrezno pogodbo. v__________________________________________________________J ( ^ 1. Svet Osnovne šole Artiče, 2. Svet Osnovne šole Bizeljsko, 3. Svet Osnovne šole Cerklje, 4. Svet Osnovne šole Dobova, 5. Svet Osnovne šole Globoko in 6. Svet Osnovne šole Pišece na podlagi 3. odstavka 32. člena Zakona o zavodih, 6. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter 64. člena statuta osnovne šole, razpisujejo delovno mesto ravnatelja Kandidat mora izpolnjevati naslednje splošne, z zakonom določene pogoje in posebne pogoje: — da je učitelj, vzgojitelj, pedagog ali spec. pedagog, — da ima opravljen strokovni izpit, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom. f > SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRUŽNICA NOVO MESTO razpisuje 2 prosti delovni mesti INŠPEKTORJA I Pogoji: — dipl. ekonomist ali dipl. pravnik z znanjem računovodsko-finančnega poslovanja, — 12 mesecev delovnih izkušenj, — izpit iz upravnega postopka, — aktivno znanje slovenskega jezika, — prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK, — delo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — reelekcija vsake 4 leta. v Delovno razmerje se bo sklenilo za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov: Služba družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji, podružnica Novo mesto, Kandijska 5, 68000 Novo mesto. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. J 7. Svet osnovne šole Brežice na podlagi 3. odstavka 32. člena Zakona o zavodih, 16. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter 75. člena statuta Statuta Osnovne šole Brežice, razpisuje delovno mesto ravnatelja Kandidat mora izpolnjevati naslednje splošne, z zakonom določene pogoje in posebne pogoje: — da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, pedagog, specialni pedagog ali knjižničar, — da ima opravljen strokovni izpit, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom, — da je pri svojem pedagoškem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodja. 8. Svet Glasbene šole Brežice na podlagi 3. odstavka 32. člena Zakona o zavodih, 16. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter 74. člena Statuta Glasbene šole Brežice razpisuje delovno mesto ravnatelja Kandidat mora izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje in naslednje posebne pogoje: — da je učitelj, — da ima opravljen strokovni izpit, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v glasbenoizobraževalnem zavodu, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom, — da je pri svojem pedagoškem delu dosegel rezultate, iz*ka-terih izhaja, da bo lahko usp>ešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodja zavoda. 9. Svet Vzgojnovarstvenega zavoda Brežice na podjagi 3. odstavka 32. člena Zakona o zavodih, 16. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter 59. člena Statuta Vzgojnovarstvenega zavoda Brežice razpisuje delovno mesto ravnatelja Kandidat mora izpolnjevati naslednje splošne, z zakonom določene pogoje in posebne pogoje: — da je vzgojitelj, učitelj, pedagog ali spec. pedagog, — da ima opravljen strokovni izpit, — da aktivno obvlada slovenski jezik, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri predšolski vzgoji, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom. .(S) Hmezad uspešno in tržno naravnano srednje veliko trgovinsko podjetje, ki si je svoj ugled pridobilo s široko in solidno ponudbo agrotehničnega in tehničnega blaga ter blaga široke potrošnje, vabi k sodelovanju SPOSOBNEGA IN AMBICIOZNEGA KOMERCIALISTA NA TERENU za prodajo na področju Dolenjske PRIČAKUJEMO: — prijave mlajših, dinamičnih, komunikativnih kandidatov — najmanj srednješolsko izobrazbo, program ekonomsko-komercialni tehnik ali trgovinski poslovodja — lastno prevozno sredstvo (seveda vozniški izpit B-kate-gorije) ter telefon v stanovanju. Višina osebnega dohodka je odvisna od dosežene plačane razlike v ceni od prodanega blaga. Če se odločate za takšno zaposlitev in izpolnjujete pričakovane pogoje, vas vabimo, da v osmih dneh pošljete pisne ponudbe na naslov: Hmezad Agrina, p.o., Žalec, Novo Celje 4,63310 Žalec — Kadrovska služba. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 063/713-211 — kadrovska služba. Na podlagi sklepa organa upravljanja podjetja NOVOLES — AET INŽENIRING, avtomatizacija, energetika, tehnologija, Straža, d.o.o., objavljamo RAZPIS za delovno mesto direktorja podjetja z naslednjimi pogoji: — visokošolska izobrazba tehnične ali družboslovne smeri — izkušnje na vodilnih in vodstvenih delih — znanje enega tujega jezika V Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesna industrija, p.o., Straža, Na žago 6, s pripisom PRIJAVA NA RAZPIS. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po odločitvi. Gradbeno industrijsko podjetje »PIONIR« Novo mesto, TEG Mehanizacija in nizke gradnje, objavlja prosta dela in naloge: 1.2 mehanikov — pogoji za sprejem: končana IV. stop. strokovne izobrazbe ustrezne smeri, do 2 leti delovnih izkušenj na avtomobilskem programu in programu strojev TGM. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v Dolenjskem listu na naslov: 1. Svet Osnovne šole Artiče, Artiče 39, Artiče 2. Svet Osnovne šole Bizeljsko, Bizeljska cesta 78, Bizeljsko 3. Svet Osnovne šole Cerklje ob Krki, Cerklje ob Krki 3, Cerklje ob Krki 4. Svet Osnovne šole Dobova, Kapelska cesta 25, Dobova 5. Svet Osnovne šole Globoko, Globoko 9, Globoko 6. Svet Osnovne šole Pišece, Pišece 34, Pišece 7. Svet Osnovne šole Brežice, Levstikova 18, Brežice 8. Svet Glasbene šole Brežice, Cesta I. borcev 22, Brežice 9. Svet Vzgojnovarstvenega zavoda Brežice, Tomšičeva 5, Brežice Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. V__________________________________________________________J 2. 3 voznikov — pogoji: končana IV. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri, do 2 leti delovnih izkušenj oz. pripravnik 3. 4 strojnikov — pogoj: končana III. ali IV. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri, do 2 leti delovnih izkušenj oz. pripravnik 4. 4 žerjavarjev — pogoj: končana III. ali IV. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri, do 2 leti delovnih izkušenj oz. pripravnik. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s pogojem poizkusne zaposlitve. Ponudbe z dokazili sprejema kadrovsko-pravna služba TEG ME-NG, GIP PIONIR Novo mesto, Kettejev drevored 37,68000 Novo mesto, 15 dni po dnevu objave. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 30 dneh po zaključ- VI NAM - Ml VAM S posebno rubriko VI NAM — Ml VAM vam prihajamo naproti z oglasnim prostorom, ki bo ustrezal tako vaši dejavnosti in finančnim sredstvom kot potrošnikom, katerim so namenjene vaše ponudbe in storitve. Mi vam ponujamo rešitve, na vas je, da jih uresničite. Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure. raDi^io^oDra AVVv\ PIONIR — MKI — Montaža, kovinarstvo in instalacije Novo mesto, d.d., vas vabi, da jih obiščete v Novem mestu, na Mali Cikavi 25 V družbi s strokovnimi in izkušenimi kadri izvajamo naslednja dela: — elektroinstalacije vseh vrst — vodovod — ogrevanje — plinske instalacije — prezračevanje — kleparska dela V trgovini, ki se nahaja v poslovnih prostorih družbe in je odprta vsak dan od 8. — 18. ure, in ob sobotah do 12. ure, prodajamo ves material za zgoraj naštete dejavnosti ter belo tehniko, drobne gospodinjske aparate in ostalo tehnično blago. Po dogovoru s kupcem blago tudi dostavimo. . 0,eS(prodaje ali izvedbe izdelamo s kupci tehnološke popise, predlagamo najbolj racionalne izvedbe, izdelamo projekte izvedenih del, nudimo strokovno-tehnični nadzor ter ostalo strokovno pomoč iz naših dejavnosti, pri čemer naj posebej poudarimo meritve izvedenih del. ročnaPO° d3Žčen servis za elektri^ne ročne stroje »Iskra«, popravljamo pa tudi ostala električna Poleg dejavnosti, vezanih na izvedbo in popravilo instalacij v objektih, izdelujemo sestavljive mo-oerne, večnamenske kioske »PIKI«, ki jih uspešno prodajamo v domovini, v zadnjem času pa prodiramo tudi na evropski trg. za vse informacije nas lahko pokličete po telefonu h.d. (068) 23-118; trgovina (068) 23-187; marketing (068) 21 -147 ali zahtevate informacije po telefaxu (068) 22-204. tOBOkdlTj d.o.o. Trdinova 13, Novo mesto export-import naročila in inf. tel.: (068) 23*826 fax: (068) 26*681 Eden od generalnih zastopnikov za prodajo akumulatorjev^^^BF Maribor uSMnllNG Servis fotokopirnih strojev Cc&tlOH, RO©©® Jedinščica 27, NOVO MESTO, tel. fax: 068/26-004 Prodaja fotokopirnih strojev, telefaksov, rezervnih delov, potrošnega materiala Cč&tlOU elektronskih pisalnih strojev, računalniške opreme ter fotokopirnega papirja METEOR d.o.o. Črnomelj tel.: 068-51-588 061-487-239 vam nudi asfaltiranje dvorišč, dovoznih poti ter cest in kompletno zunanjo ureditev d-o.o.' TREBNJA Kolodvorska 1, Te>- (068) 44-003 BETONAL TREBNJE proizvodnja, prevoz in strojno vgrajevanje betona Cenjene kupce obveščamo, da lahko pri nas naročijo kvalitetne betone in storitve betoniranja po konkurenčnih cenah. Za takojšnja plačila nudimo 5% popusta! KAMNOSEŠTVO Radovan Peter Heroja Ma jcna 8, Trebnje Cenjenim strankam nudimo: □ okenske police □ stopnice □ obnovo starih spomenikov □ posebno ugodnost pri naročilu spomenika-komplet vaza in lučka brezplačno Inf. tel. delavnica (068) 44-179, doma (068) 44-934 ■I ,riJ[a(3Q\yac3ZA\~~ BCfTLEB Pod Trško goro 49, tel. (068) 22-815 sposojanje poročnih oblek in prodaja jeans izdelkov Delovni čas: od 10. do 12. ure in od 14. do 19. ure sobota: od 10. do 12. ure VI NAM - Ml VAM Gostilna NOVLJAN Mirna Peč 28 68216 Mirna Peč tel.: (068) 78-027 Poleg kozolca, ki je preurejen v popolno urejen gostinski prostor, kjer lahko v zelenju, a pod streho, preživi prijetne trenutke ob žaru, na plesišču in točilni mizi od 250 do 300 gostov, smo za vas opremili in preuredili posebno dvorano. V njej je prostor za 50 do 200 gostov (lahko pa tudi manj), kjer se lahko ob svoji ali pa naši hrani in pijači poveselite ob različnih priložnostih (poroke, maturantski plesi, različna srečanja). Z novo ponudbo se boste najbolje seznanili, če nas obiščete. Spoznali boste še ostale možnosti, ki vam jih nudimo za obogatitev vaših prireditev po vaših željah (npr. tenis, namizni tenis, balinanje, prostor za piknik, prenočišča). Osebje gostilne Novljan vas prisrčno vabi v Mirno Peč! o o > < CD > oc LU BLAGOVNI CENTER CELJE P O. < CD LU CD < ~Z. O > LU O er O < UJ < < CD < o DC LU > LU V GALI Metlika vam nudijo po ugodnih cenah: # «r O ■ .... * Cenjeni Belokranjci, Belokranjke in Dolenjke in Dolenjci! Vabljeni ste v metliško GALO vsi. Pripravili so vam brezplačno pokušino VIN IZ ORMOŠKE KLETI, IN-TESOVIH TESTENIN V SOLATI, v petek, 24. aprila, od 10. ure dalje. Z veseljem vas pričakujejo. S seboj pripeljite prijatelje — tudi njih bodo veseli! cd V13NV1S dOaiHVIAl VlV9‘tVAOdO3V0ldlSia AO1S PRODAJNI CENTER GALA CELJE MARIBORSKA 128, PRODAJALNE: GALA V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR -K,N0 - službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji - PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 23. aprila — Melita Petek, 24. aprila — Jurij Sobota, 25. aprila — Marko Nedelja, 26. aprila — Zdenka Ponedeljek, 27. aprila — Jaro Torek, 28. aprila — Pavlina Sreda, 29. aprila — Katarina LUNINE MENE 24. aprila ob 22.40 — zadnji krajec kino BREŽICE: 23. in 24.4. (ob 20. uri) ameriška drama Društvo mrtvih pesnikov. 25. in 26. (ob 18. in 20. uri) ter 27. 4. (ob 20. uri)ameriški pustolovski film Hook-kapitan Kljuka. ČRNOMELJ: 24. 4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Lov na pravico. 26.4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Warshawski — detektivka na visoki nogi. KRMELJ: 25. 4. ameriški karate film Zodiak — vražji karateist. KRŠKO: 23.4. (ob 19. uri) gledališka predstava. 26.4. (ob 18. uri) ameriška komedija Moje modro nebo. 29. (ob 18. in 20. uri) in 30.4. (ob 18. uri) komedija Kraljevi ribič. METLIKA: 24.4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Warshawski — detektivka na visoki nogi. 26. 4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Lov na pravico. NOVO MESTO: 23. 4. (ob 18. in 20.15) ameriška vojna drama Cesarstvo sonca. Od 24. do 26. (ob 17.30 in 20.30) ter od 27. do 30. 4. (ob 20. uri) premiera ameriške zgodovinske drame JFK. 25. in 26.4. (ob 16. uri) ter od 27. do 30. 4. (ob 16.30) risanka Sneguljčica. 27. do 30. 4. (ob 18. uri) ameriška komedija Laž ima kratke noge. SEVNICA: 24. in 26.4. ameriški karate film Zodiak —vražji karateist. kmetijski stroji TRAKTOR ŠUTER, 50 KS, brezhiben, prodam. Jurič, Dottoe I, Kostanjevica. 1858 ORIRALNIK za koruzo EKO 35 SIP prodam. Vodopivec, Roje 15, Šentjernej.. ® (068)42-598. 1876 ENOOSNI ročni traktor Agri* 1700 D, dieseL 9 KS, s (režo, prodam. ® 42-528. 1877 CISTERNO CREINA (3200 I), z dvojnimi kolesi, vzmetmi ter zračnimi zavorami, brez črpalke, malo rabljeno, ugodno prodam. Vinko Jamšek. SUnčji Vrh 9, Tržišče. 1883 PRODAM traktor IMT 533, ima 2300 ur, in BCS dieseL star 6 let Jože Primc, Koroška vas 26, Novo mesto 1885 KOMBAJN MASEJ FERGUSON, delovna širina 180 cm, prodam. ® 73-117. 1903 kupim ZAZIDLJIVO parcelo ali hišo v Novem mestu kupim. Ponudbe pod šifro: HSUHE SMREKOVE deske (coUritt) kupim. * (068)28-287. 1882 motoma vozila Ernest Šmalcelj, Otona Župančiča 10, Črnomelj. 1892 R 4 GTL, 11/90, zamrzovalno omaro in nov kasio sinthesizer, prodam. ® (068)27-777. 1894 GOLF, letnik 3/85, karamboliran, prodam. Ogled pri avtokleparju Igoiju Vodopivcu, Smolenja vas 72. 1898 GOLF DIESEL S PAKET, letnik 1985, prodam. * 85-838. 1900 Z 101, letnik 1985, prodam. Jože Palčič, Rumanja vas 44, Straža. 1901 JUGO 45 AX, letnik 1987, registriran za celo leto, z avtoradiem, prodam. Pa-vlinč, Koštialova 42, Novo mesto. 1904 JUGO 45, letnik 1986, nujno prodam. ® 42-771. 1905 Z 126 P, letnik 1988, prodam. Weiss, Cvibnik 16, Črnomelj, ® 52-903. 1906 PRODAM LADO RIVA, letnik 88 (3600 DM) in LADO, 1. 86. ® 068/ 25-113. JUGO 55 KORAL letnik 1988, in 126 P, letnik 1989, prodam. ® 27-844. 1907 JUGO KORAL 55, letnik 1990, prodam. ® (068)51-551. 1909 KOMBI ZASTAVA, letnik 1988, in traktor Pasquali s prikolico in 6 m3 siporeksa za fasado prodam. Jože Abina, Gorenja vas 19, Mirna. 1911 LADO 1200,11/87, prvi lastnik, prodam ali menjam za drugo vozilo. ® 58-086. 1912 CITROEN GS 13 SUPER letnik 1979, pravkar registriran, prodam. * (068)21202 1763 Z 101. letnik 1981. registrirano do 12.3.1993, in traktor Deutz, 18 KS, prodam. Srečko Olovec, Doišce 1 A, Kostanjevica 1843 CITROEN BX14 E, letnik 1987, prevoženih 35.000 km, prodam. ® 28-323, zvečer. 1848 LADO 1300 karavan, letnik 1988. prevoženih 65.000 km.m MOSKV1Č ALEKO 1570, letnik 1989, prevoženih 15.000 km, prodam. V (068)74-041, po 19. uri vsak dan. 1851 JUGO 45. letnik 1984, prodam. V (068)59-432, po 15. uri. 1854 R 4 TL letnik 1983, ugodno prodam. * (068)57-290. 1856 AVTOM ATI K A—3 KLS s smerokazi, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam za 520 DEM ¥ (068)26-150, 1864 Z 126 P, dobro ohranjeno, prodam za 1200 DEM. * 57-428. 1867 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. * 27-081. 1868 R 4, letnik 1991. prodam ali zamenjam za R 5 z doplačilom jr 84-663. 1869 FIAT 128 ŠPORT, letnik 1974, in Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Tone Muhič. Ambrus 23, Zagradec. 1880 126 P, letnik 1986, prodam. ® (0608)75-564 1888 126 P, letnik 1987, regtstnran do 1993, prodam, s 83400. 1889 JUGO 45. letnik 1986. karamboliran, in 126 P, letnik 1979, prodam. « 78-143. 1891 R 4 GTL letnik 1982, neregistriran, prodam za 700 DEM. Prodam industnj- ski šivalni stroj overlock mauser special. obvestila NESNICE, mlade jarkice, pasme biser, ijave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46 Dobova, ® (0608)67-578. 1619 ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 1656 RJEVE JARKICE prodajam od 25.4. dalje. Prevolšek, Čatež, ® 48-366. 1916 ZA BOLJŠI SLUH SIEMENS Slušni aparati TEST SLUHA IN NASVET OPTIKA Novo mesto Komandanta Staneta 12 Vsako sredo od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure DOLENJSKI LIST A USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ Dolenjski lisi Novo mesto, p o. A A UREDNIŠTVO Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan vj Z (odgovorni urednik). Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, y y Breda Dušič-Gomrk, Anton Jakte. Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka 'A A Undič Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Prilogej, Pavel Perc m v, 'A hran Zoran. J/ IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 50 SL7, naročnina za 2. trime-A seč/e 590 SLT; za družbene skupnosti. stranke, delovne organizacije, društva „ % pd1.180SLT;za lufino 40 ameriških dolarjev alt 70 DM lah druga tu/a valuta v y. Z tet vrednostij na leto A 6 OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 750 SLT, na prvi ali 'A zadn? stran 1.500 SLT; za razpise, Ocitaci/e ipd 800 SLT. Mali oglasi do desel Z besed 550 SLT, vsaka nadat/n/a beseda 55 SLT. y ŽIRO RAČUN pn SDK Novo mesto St 52100 603 30624. Devizni račun s. *. * ... A - “ . Dolenjska banka d.d Novo A Sl 52100-620-970-25731-128-4405 9 (LB - A mesto) Z NASLOV Dolenjski Ust, 68001 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 130. Tele- A A toni. uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propa- 'A A ganda. naročniška služba in tolotaboratorii 23-610; mali oglasi in zahvale Z A 24-006; teietar 24-898. Nenaročenih rokofasov in fotografi/ ne vračamo Na A Z podlagi mnenja (Sr. 23—92) ministrstva za mlormiran/e Republike Slovenite 'A A spada Dolentskikst med proizvode informativnega značata iz 13. točke tarifne Z A StevJke 3. za katere se ptočuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Z A Časopisni stavek, prelom m hknt Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska A A, pravic*, Ljubljana. ^ ‘'SAAAfAf///AVf//AA'AyAOA/////////////////Af///////////// \ A \ ZAVORNI SERVIS obvešča, da popravlja zavore na vseh osebnih vozilih. — rezervni deli zagotovljeni — takojšnja vgraditev v vozilo — konkurenčne cene \Rajnušče 6, tel. 43-633 J Zaposlimo akviziterje za prodajo individualnih satelitskih sistemov. Odličen stimulativni OD. SATEX, Maribor, Glavni trg 19 c, tel. (062) 28-461,29-051 int.234 ANSA d.o.o., Glavni trg 19/c, zaposli 10 animatorjev — trgovskih potnikov za področje Dolenjske. Pogoj srednja šola in lasten prevoz. Pismene prošnje pošljite na naslov ANSA d.o.o., Glavni trg 19/c, v roku 8 dni po objavi oglasa. K sodelovanju vabimo pogodbene sodelavce za prodajo tržno zanimivih propagandnih artiklov — organizatorje in izkušene prodajalce za območje Dolenjske in Zasavja. Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami trgovskega potnika. Telefonske informacije na številki: (061) 158-000 in 158-127. TGiDAdoo rj Mr? Ulica 21. oktobra 19 b Črnomelj tel. (068)51-396 • satelitske antene z montažo in garancijo 43.500 SLT • daljinski telefoni dometa do 20 km 29.700 SLT ZAZIDLJIVO PARCELO v Črnomlju, v naselju Kočevje, velikost 514 m2, s telefonom, vodo in elektriko, prodam. ® (068)51-480, 52-458. 1913 MANJŠO nizko pritlično stanovanjsko hišo v Regrči vasi ob cesti v stari del naselja ugodno prodan. * (061 )226-147. prodam POGODBO Catch the cash prodam 30 % ceneje. Katja Ogriz, Korte 138, 66310 Izola. 1842 600 KOMADOV opečnega strešnika prodam po zelo ugodni ceni. ® 25-587, po 19. uri. 1845 KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev, s tretjim teletom, prodam. ® 78-321 ali 25-334. 1846 KROŽNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. ® (061)772-751. 1853 HRASTOV skedenj (10x10) prodam za 3.500 DEM, protivrednost SLT. ® 51 -279. 1861 10 AŽ PANJEV ČEBEL, zdravih, prodam. ® 23-259. 1862 PRODAM bikca, 200 kg, in hrastove deske (5 in 3,5 cm). Kavšek, Dol. Težka voda 21, Novo mesto. 1863 PRODAM dobro seno in 400 kg koruze. Boričevo, ® 27-710. 1871 PRODAM 2,51 hribovskega sena. ® (068)47-414. 1872 ČRNO VINO ugodno prodam. Klicati ® 25-029,60-642. 1873 PRODAM diatonično harmoniko CFB, znamke KAČ. ® (068)45-035. 1875 PRODAM čistokrvne nemške ovčarje brez rodovnika, stare 7 tednov. ® 24-792. 1879 ŠIVALNA industrijska stroja, eno-igelni in dvoigelni ter ljukničarko in gumbničarko, prodam. ® (069)56-010. 1881 PRODAM 25 m2 umetnega kamna (za cokel). Gorenc, Zalog 11, Škocjan. 1890 KRAVO prodam. Karel Pate, Dol. Kamenje 17, Novo mesto. 1893 NOVO HARMONIKO frajtonarico A Železnik Be, Es, As, prodam. Nad mlini 57, Novo mesto. 1897 ŠROTAR in ružilnik koruze prodam. ® 27-844. 1908 PRODAM DRVA. ® 87-554. PRODAM VIDEOREKORDER vrhunske kvalitete Panasonik NV J40, VPS, VHS, HQ, črtna koda, super stil, slox, avtomatsko čiščenje glav in še vrsto drugih funkcij. ® 068/25-909. PRODAM BTV Gorenje s Tl X, nov in novo motorno žago TOMOS 61 FF. ® 84-708. PRODAM koker španjela (čm) z rodovnikom, starega eno leto. ® 26-510. razno NANCA Trgovina na Žibertovem hribu v Novem mestu -7 tel. 1068) 28-875 Sposojanje poročnih oblek in dodatkov. Se priporočamo! _____________s preklici ANGELA ŽUNIČ, Lokve 20, Črnomelj, prepovedujem svojemu pastorku Janezu Žuniču z Lokev vsakršno odtujevanje mojega premoženja, in to tako nepremičnin kot premičnin, katerih lastnica sem. 1866 posest HIŠO na Ratežu pri Novem mestu, 4. faza gradnje, kletni prostori prirejeni za obrt ali lokal, prodam. ® 28-850, 21-218. 1595 TRAVNIK, 52 arov, v Gor. Globodo- lu pri Mimi Peči, prodam. Makše, Rdeči Kal 15, Dobrnič. 1841 VELIKO klasično zidanico na Trški gori pri Novem mestu z veliko zemlje prodam. Ponudbe pod šifro: »IZREDNA LOKACIJA« 1850 NA BUČKI prodam parcelo (4.408 m2). Dostop z glavne ceste, možnost napeljave vode in elektrike. ® (061)344-201. 1855 V BLIŽINI MIRNE na Dolenjskem prodamo parcelo (35 a), primerno za vikend, in njivo (1,42 ha). Cena po dogovora. * (068)44-253. 1860 NA LEPI SONČNI legi v Semiču prodam gradbeno parcelo, velikost 800 m2, z izkopom in urejeno dokumentacijo za 8500 DEM. V račun vzamem tudi avto. ® 50-123. 1865 PRODAM njivo v izmeri 2400 m2,4 km oddaljeno od Novega mesta (smer Šentjernej). ® 24-563, po 16. uri. 1870 PRODAM zidanico in vinograd s papirji v okolici Rake. i (0608)75-512. 1878 PRODAM 15 a vinograda s stavbiš-čem na Malkovcu pri Tržišču, rt (0601) 81 -100, v nedeljo. 1895 PRODAM nedokončano nišo na lepi lokaciji v centru Trebnjega z možnostjo obrtne dejavnosti. Velikost hiše (9 x 12) na parceli 750 m2. « (064)861-468. 1899 SMREKOV gozd (I ha) na Dol. Ponikvah prodam. ® 44-362. 1910 Z LASTNIMI poslovnimi prostori iščem za partnerstvo v podjetništvu mlajšo osebo. Lahko je že podjetnik. Pogoji: izobrazba ekonomske smeri in sposobnost komuniciranja. Pisne ponudbe pod šifro: »UGODNO« 1847 službo dobi AKVIZITERKO za prodajo kozmetike potrebujemo. ® (061)739-268 1849 ČE STE PRIPRAVLJENI prodajati na terenu dobro prodajne artikle za dober honorar, poklitite na ® (068)84-791. 1852 HONORARNO po pogodbi zaposlimo žensko za vodenje računovodstva za manjšo firmo (OD, prometni davki, letni in periodični obračun). Pisne ponudbe pod šifro: »VESTNA« 1859 ZIDARJA s prakso zaposlim. ® 23-915, zvečer. 1874 ZA OBMOČJE DOLENJSKE iš- čemo akviziterja, ki bi zbiral naročila za oglaševanje v displcju v Novem mestu (hotel Kandija). Kličite na IT (061)853- 334 ali 852-383, Feniks marketing, d.o.o. 1887 UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE išče zastopnike za Dolenjsko in Belo Krajino. Možnost dela tudi na Hrvaškem. ® (068)27-375, (068)24-577. 18% stanovanja TRISOBNO lastniško stanovanje v Brežicah zamenjam za enosobno in doplačilom. ® (0608)63-111. 1857 NAJBOUŠEMU PONUDNIKU prodam stanovanje veliko 60 m2, Dvor pri Žužemberku. Cena 28.000 DEM, možnost obročnega odplačevanja. ¥ 26-288 po 20. uri. DVE DVOSOBNI STANOVANJI v Novem mestu prodam ali zamenjam za hišo. ® 20-594 ali 23-561. 1902 DVOSOBNO stanovanje prodam, o 28-956. 1914 ženitne ponudbe AFRODITA, ženitvena posredovalnica iz K ranja. vabi vse osamljene, dekleta in samohranihlke do 40 let pa obvešča, da so usluge zanje brezplačne, e (064)324-258 ali (064)51-245. 1884 ŽENSKO /a poroko iščem. Vojna vas 15, Črnomelj. 1886 čestitka VANJI GAZVODA želijo ob njenem osebnem prazniku vse najboljše vsi, ki jo imajo radi. PAKETI PROGRAMSKI m tl ' «“o LT 22 - 000 ||ly BSL K7. "KRKA" BRAZDA ARROSERVIS POT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO Spoštovane bralce vabimo na sejem, ki poteka vsako zadnjo nedeljo v tekočem mesecu. Poleg komisijske prodaje vam nudimo tudi bogato izbiro vseh vrst orodja in pripomočkov za vrtičkarje. Sejem se prične v nedeljo, 26.4. 92,ob 7. uri Tudi popoldne do 19. ure in ob sobotah do 13. ure. Zelo ugodne cene striropora, lepenke in varilnih trakov. Široka ponudba keramičnih ploščic. Najcenejše šestvalne salonitke. Mi vas pričakujemo: Center Ljubljana Poslovalnica Novo mesto Bršljin 2 V Radio Posavje studio Brežice v sodelovanju z Delavskim domom Krško prireja 24. aprila ob 19. uri Lojtrco domačih Glavni sponzorji prireditve so: podjetje za trgovino na debelo in drobno, uvoz - izvoz d.o. Ji 2 t/M. J ' d.o.o. FORMA d.o.o., podjetje za trgovino, kooperacijo, inženiring in proizvodnjo, Brežice m 1 Mercator — preskrba na debelo in drobno, d.o.o., Krško trgovsko podjetje NOLD DOBOVA JB, MIP Nova Gonca MIP NOVA GORICA INTEGRA BREŽICE d.o.o. ŽITO PEKARNA KRŠKO d.o.o. z delovno enoto PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BREŽICE — podjetje za trgovino in vinarstvo NovoLinefSSl Pot pravih odločitev. CESTA KOMANDANTA STANETA 38 68000 NOVO MESTO Emo mlado, dinamično podjetje z visoko usposobljenimi kadri, ki vam nudi — računovodske storitve in davčno svetovanje za mala in srednje velika podjetja v zasebni, mešani in družbeni lasti. Vse potrebne informacije dobite na gornjem naslovu _ali po telefonu št. (068) 25-080, 25-081. Olga Šinkovec Na trebanjskem pokopališču smo se v velikem številu zadnjič poslovili od pokojne Olge Šinkovec. Rodila seje pred 65 leti v številni rudarski družini. Leta 1945 seje družina vrnila v Zagoije. Olga je po osnovni šoli dokončala bolničarsko šolo. Poročila se je in rodila sina. Ker nista dobila zaposlitve in stanovanja, sta se z možem preselila v Koper. Tam seje Olga zaposlila v piranski bolnišnici in delala vse do leta 1958, ko se je po težki operaciji invalidsko upokojila. Pred desetimi leti sta dobila stanovanje v Trebnjem. Tih in miren kotiček sta sta si lepo uredila in pred kratkim stanovanje tudi odkupila. Olga je bila zelo vesele narave, vselej in povsod, nasmejana in prijazna in taka bo ostala tudi v naših srcih. Kot članica društva upokojencev in invalidov je veliko prispevala k boljšemu delovanju. Še posebej pa je družabna srečanja in izlete bogatila s svojim humoijem in petjem. Toda trdovratna in zahrbtna bolezen jo je strla, za vedno je odšla od nas, ostala pa bo v naših srcih. R. M. ZAHVALA Delo, trud, trpljenje -tvoje je bito življenje. V 42. letu starosti in po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož in ati VINKO STANIČ iz Župelevca, stanujoč v Ljubljani Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izražali sožalje, darova-i cvetje in drugo pomoč ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. rosebno sc zahvaljujemo zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka niče Petra Držaja iz Ljubljane, dr. Tothovi iz Brežic, kapelski godbi er g. župniku iz Kostanjevice na Krki za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Slavica, hči Suzana z možem Andrejem in vsi njegovi ZAHVALA Tiho je odšel od nas naš dragi oče in stari oče MARTIN BALAŽIČ z Mestnih njiv 1, Novo mesto Od njega smo se poslovili v torek, 14.4.1992. Prisrčna hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, podarjene sveče. Zahvaljujemo se g. Pirčevi za besede slovesa, g. Berusu za zaigrano Tišino, g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovo zadnje počivališče. Žalujoči: hčerke Veronika, Marta, Božidara z družinami ter ZAHVALA Pomlad je tu, vse že brsti, vinograd te kliče, a tebe več ni Tiho nas je zapustil v 78. letu naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in tast FRANC GOLOB iz Stranske vasi 27 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam P rnagalt, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega pospremili na aanj! pot,. Zahvala kolektivu Kremen, sodelavcem konfekcije Novo-s, g. dekanu in gasilcem iz Stranske vasi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANE BRULC iz Velikih Brusnic 83 'jkreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in ascanom, ki so darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Se posebna zahvala visceralnemu in intenzivnemu oddelku bolnice Novo mcsto. sodelavcem apreture Novoteks in Adjustaže Revoz Novo mesto, govorniku Matevžu Franku za tople besede slovesa, Šmihelskim pevcem za zapete žaloslinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sin Janez, hčerki Anica in Marija z družinami, brat Tone in sestra Micka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama, sestra, teta in tašča ANGELA POTOČAR iz Dol. Kamene Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi organizaciji Zveze borcev, govorniku Janezu Potočarju in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA 82. letu starosti nas je zapustila naša sestra, svakinja, tetka in botrica REZKA PLETERSKI roj. Kranjc upokojenka iz Vidma Vsem, ki ste ob njeni izgubi z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ali jo pospremili na poslednji poti, naša iskrena zahvala. Posebej se zahvaljujemo gospodu kaplanu za opravljen obred in ganljive besede poslednjega slovesa, kakor tudi pevskemu zboru iz Brestanice. Posebno zahvalo, za kar ne najdemo primernih besed, pa izrekamo družini Glogovšek in Gane za vse, kar je bilo storjeno v teh težkih dneh slovesa, in za plemenita dejanja, storjena v času, ko so pokojnico že zapuščale moči. Posebna zahvala tudi Mlakarjevim iz Krškega in patronažni sestri Slavici za njihovo pomoč in skrb, kakor tudi drugim, ki so kakorkoli izkazovali pomoč na jesen njenega življenja! Vsem iskrena hvala! Brat Jože Kranjc z družino z Rake ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra ANA MARENTIČ iz Fučkovcev 12 pri Adlešičih Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremilj v njen zadnji dom, ji podarili cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Še posebej iskrena zahvala sosedom Rožmanovim za vsestransko pomoč, pevkam iz Adleši-čev, Zdravstvenemu domu Črnomelj in župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta ROZINKA PLUT rojena Lukežič Gaber 12, Semič Iskrena hvala vsem, ki ste jo spoštovali in ji izkazovali pozornost v življenju in ob zadnjem slovesu. Hvala vsem za pomoč in izraze sočutja, posebno dobrim sosedom, sorodnikom, govornici, CP.VVC Novo mesto in prijateljem. Žalujoči: hčerka Ivanka, sin Jože z družinama, sin Lojze, sestri Olga in Micka in ostalo sorodstvo ZAHVALA V resnično žalostnih trenutkih, ko nas je iznenada zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in dobri prijatelj JANEZ — JANKO VOKAČ iz Gorenje vasi pri Šmaijeti sevzahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem SŠGT, sodelavcem MFC Ljubljana in sovaščanom za vso pomoč in tolažbo. Posebna hvala gospodu župniku v Šmarjeti za lep obred in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Tončka, sin Janez in hčerka Tatjana z družinama ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in tašča ANA KRANJČIČ roj. Progar iz Hmeljčiča pri Mimi Peči Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivoma Dinos in PTT Šenčur za izrečeno sožalje, podaijene vence in cvetje ter spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vaščanom Hmeljčiča in Šentjerneja za nesebično pomoč, osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in urološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za zdravljenje in lajšanje bolečin ter g. župniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric FRANC NOVINEC Bušinec 6, Dolenjske Toplice Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in denar za svete maše ter spremili pokojnega na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom Bučarjevim in Grilovim, sodelavcejn Vezanega lesa Straža, Dokončnega oddelka, Revoza Novo mesto, OŠ Vavta vas, patronažni sestri Erni za nego ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Tatjana Fink Poleg znanja in volje mora imeti človek tudi malo sreče, da uspe v življenju. Za Tatjano Fink, 35-letno diplomirano ekonomistko, rojeno v delavski družini na Dolenjih Ponikvah, ki je L aprila letos prevzela krmilo največjega S podjetja v trebanjski občini, to ve-^ Ija v dobrini meri. Trimo jo je po končani novomeški gimnaziji štipendiral na ljubljanski ekonomski fakulteti in s Trimom je Finko va organsko rasla. Po diplomi je kmalu postala vodja plansko-analitskega oddelka in nato leta 1983 pomočnica direktorja komercialnega sektorja. Ko so se tedaj zaradi spleta predvsem zunanjih, a tudi notranjih okoliščin zgrnili nad Trimom zelo črni oblaki, ko so številni delavci, zlasti pa strokovnjaki, ki bi lahko pomagali kolektivu, raje pravočasno zapustili močno načeto barko, je Finkova sprejela izziv. S sodelavci so dobesedno cele dneve preživeli v tovarni, da bi rešili podjetje, v katerega prihodnost so verjeli To, da bo tudi ves svoj prosti čas posvetila Trimu, za Finkovo ni bila preprosta odločitev, kar neka/ časa je bila v dilemi ali končati magisterij na ekonomski fakulteti kjer ji je do konca manjkal le še en izpit, ali se odločiti za Trimo. Pravi da ji nikdar ni bilo žal da se je odločila tako, kot se je. Za S * S s * * * * s s * N s magisterij bo že še čas, za tovarno, ki daje kruh mnogim domačinom, pa veijetno ne. Razvoj dogodkov ji zaenkrat daje prav. Niso ji zaman lani na Brdu, kjer je v pisani mednarodni druščini končala podiplomski študij MBA v angleškem jeziku, kolegi in profesorji govorili da je »fighter (borec) do nezavesti«. No, zdaj ima v žepu celo mednarodno priznan magisterij, predvsem pa precej manager-skih, v praksi zelo uporabnih znanj. Aktivno obvlada angleščino, pasivno pa nemščino in francoščino. In kdaj ima sploh še čas za aerobiko, tenis, za druge konjičke in naposled za svojo družino, če lani zaradi študija na Brdu sploh ni bila na dopustu? Finkova na to vprašanje odgovarja, da gre »za umetnost izbiranja prioritet«. Meni, da družina navkljub njeni pogosti odsotnosti le ni preveč trpela. Na mladoletna otroka, medtem ko sta za možem v službi, popazi tašča. Z njo se lepo ujema tudi pri urejanju vrta ob hiši, ki sta jo zgradila z možem na Gorenjih Ponikvah. Tatjana pravi, da ima rada rože. Tulipani so že zelo lepi, pričakuje pa, da bodo v kratkem vzniknili tudi temnomodri tulipani, ki so ji posebej pri srcu. »Včasih sem zelo veliko tekla. Bolj gre za vprašanje volje in organizacije življenja »In moram potrkati na les, da sem navzlic zelo napornemu delu še trdnega zdravja,«pravi Finkova V Trimu, ki je po njenem mnenju v boljšem izhodiščnem položaju kot kdajkoli v dosedanji 31-letni razvojni poti, prisega na skupinsko delo. Še ko je bila direktorica komercialnega sektorja je vodjem oddelkov prepuščala obilo pobude, toda vztrajala je pri doslednem uresničevanju zamisli do konca da je vsak prevzel svoj del odgovornosti Diktator ali avtokrat je po njenih besedah primeren za urejanje razmer v živalskem sveta ne pa med ljudmi, ki bodo bolje delali le, če bodo radi prihajali v službo. PA VEL PERC Nagrade za pravočasne plačnike Zložljiva vrtna garnitura ostane v Novem mestu NOVO MESTO —- Žrebanje prve nagrade ob izterjavi naročnine za 2. trimesečje je v torek zjutraj opravil Novo meščan Martin Jordan. Iz kupa plačanih položnic je izvlekel potrdilo o vplačilu Ivana Meserka, Ljubljanska cesta 4, Novo mesto. Prva izmed štirih zložljivih vrtnih garnitur, ki jihie Dolenjski list kupil pri Jelovici v Škofji Loki za nagrade zvestim plačnikom naročnine, je torej ostala doma. Srečni nagrajenec jo lahko s tem odrezkom dvigne v predstavništvu Jelovice, Ob potoku 5, Novo mesto, tel 22-772. Za drugo nagrado se bodo potegovali vsi, ki bodo svoj dolg do Dolenjskega lista poravnali do torka, 28. aprila. Le 13 »markovičev« v pisanicah Mednarodna konkurenca 33 »sekačev« pisanic v Sevnici letos ni imela dosti sreče—Vseenovelikoveselja—Nemcu lesen pirh, predsednik izgubil stavo PRVA NAGRADA VBRŠLJIN — Martin Jordan iz Novega mesta je takole določil srečnega lastnika vrtne garniture. Ob njej bo užival naš dolgoletni naročnik in redni plačnik Ivan Meserko, Ljubljanska 4, Novo mesto. SEJEM MALIH ŽIVALI NOVO MESTO — V nedeljo, 26. aprila, bo na prostoru pred športno dvorano od 9. do 13. ure sejem malih živali. Vabljeni! PILOV ŽUR Pisani list, glasbena šola Radlje in Big Ben vabijo na Pilov žur, na srečanje in tekmovanje najmlajših slovenskih zabavnoglasbenih skupin, ki bo 24. aprila ob 16. uri v telovadnici osnovne šole v Radljah. SEVNICA — Na velikonočno nedeljo se je na sevniškem Glavnem trgu zbralo na tradicionalnem sekanju pisanic 33 »sekačev«, ki so imeli za met na voljo po 10 kovancev iz Markovičevih časov (za 50 YUDIN iz leta 19.88). Predsednik d.d. Avtotehne in direktor Nissavta Boris Perko, ki se ob tem družinskem prazniku vsako leto pojavi med svojimi prijatelji domačini, pravi, da so se najmanj petindvajsetkrat takole zbrali na veliko nedeljo. Pri sekanju pirhov pa letos ni bilo pravega uspeha, kajti le 13 kovancev je obtičalo v jajcih, kot določajo »stroga« pravila, ki jih po malem sproti prilagaja poglavitni organizator, sicer pa sevniški šolski minister Jože Maurer.,- Morda tiči krivda za manjšo natančnost metalcev v zakasneli «dopjng kontroli« (belo vino s pelinom!), ali pa roke niso bile najbolj mirne zaradi treme, ker je bilo tokratno sekanje prvikrat z mednarodno konkurenco. Nemcu Reinc-hardu je Ljubo Žumer za šalo podtaknil leseno pisanico, po petih metih pa mu je le pojasnil, da gre za poskusne mete, ko seje Nemec čudil, kako to, da se kovanci nenavadno odbijajo. No, ob vadbi OBIČAJI NA JURJEVO ČRNOMELJ — Učenci tukajšnjih osnovnih šol Loka in Mirana Jarca bodo jutri, 24. aprila, torej na jutjevo, ob 10. uri v središču Črnomlja znova obudili stare belokranjske ljudske običaje na jutjevo oz. ob praznovanju pomladi. Vabljeni! DANES ZBOR LOKOSTRELCEV NOVO MESTO — Lokostrelski klub vabi vse ljubitelje lokostrelstva in lokostrelce na zbor kluba, ki bo danes, 23. aprila, ob 17. uri v prostorih Športne zveze na Loki. A Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Kakšen zrak imajo Revozovi sosedje? — Pošta na Senovem je odprta prekratek čas — čudne razlike med pokojninami? — Škocjanski konec obupan V četrtek zvečer je dežurni telefon najprej zabeležil klic gospe M. z Grma v Novem mestu. Potožila je, da so vsi v tem koncu Novega mesta zelo obremenjeni z Revozovo lakirnico. Ne vedo, kaj spušča v zrak, le avtomobili so vedno vsi »čudno« umazani, občasno pa se tudi skoraj ne da dihati. »Slišimo, da sedaj gradijo novo lakirnico. Kakšne bodo posledice sedanje? Smo res le poceni delovna sila in smetišče Zahoda? Vem, kaj je v salami in je ne kupim, ne vem pa, kaj jaz in vsi mi tu dihamo. To je grozno,« je prizadeto razlagala. Kaj naj ji rečemo drugega kot to, da ima boleče prav in da bomo tako kot doslej zastavljali vse svoje znanje in moč, da bi se Revoz in druga podjetja ne obnašala do okolja in ljudi tako brezobzirno. Bralka L. P. s Senovega seje v svojem imenu in v imenu sosedov pritožila nad pošto. »Mislimo, daje Senovo tako velik kraj, da bi imeli pošto lahko odprto dlje, ne le do treh. Kdor dela izven kraja pa tudi ljudje iz okoliških krajev praktično ne morejo na pošto, da bi prevzeli kakšno pošiljko.« Ljudje imajo seveda prav, ko zahtevajo dosegljivost tovrstnih uslug. Če pošta ne podaljša delovnega časa, bo njena utemeljitev Halo, tukaj Dolenjski list! j Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. gotovo nerentabilnost oz. premajhen obisk v daljšem delavniku. Bralko L. iz Metlike moti, da Dolenjski list, na katerega so navezani, ne objavlja programa Studia D. »Tudi drugi programi so si podobni, pa jih objavljate; mislim, da bi nam morali ustreči in objavljati tudi program tega radia.« Bomo videli, kaj se bo dalo narediti. U. M. iz Trebnjega je prepričan, da imajo vsi ti, ki se sedaj upokojujejo, boljše pokojnine od »starih« upokojencev in da so slednji prikrajšani. »Razlike so čudne in se s tem povečevanjem pokojnin po odstotkih še večajo. Vsem bi morali razdeliti enako,« je prepričan naš dolgoletni bralec, ki sicer ve, da skoraj ni možno, da bi bile pokojnine takšne in da bi se usklajevale tako, kot misli on, da bi bilo prav. I. F. iz Nožič pri Radomljah, po rodu iz Bele krajine, nas je pohvalil, da smo dobri in da nas že dolga leta rad prebira. Pokaral pa nas je, da dobiva opomine za plačilo časopisa, čeprav ga redno plačuje. Zgodi se, da se obvestilo o plačilu naši naročniški službi in pošiljanje opominov dolžnikom celo v zdajšnjih računalniških časih križa. Seveda prosimo za razumevanje v takšnih primerih. V imenu mnogih prizadetih ljudi nas je poklicala bralka iz Hudenj pri Škocjanu. Ne vedo, kaj naj še storijo, da se bodo ubranili romske nadležnosti. »Imam 65 arov travnika, včasih sem redila pet glav govedi, sedaj pa preživim komaj dve, saj travnik popasejo romski konji in osli. Enake težave imajo tudi drugi v našem koncu. Klicali smo na občino, pa so nas napotili k Jeraku. Kam naj gremo vsi na občino, da bodo začeli reševati ta naš problem? Odškodnine ga ne odtehtajo,« je razlagala bralka in dodala zahtevo, naj Romom prepovedo imeti konje in druge živino, kije v glavnem lačna, kadar pa je, dela škodo po tujem. »Lahko nam tudi dajo nadomestno zemljo, samo naj že nekaj storijo. Plačujemo davke in hočemo KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 19. in 21. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakal psiholog Marjan Stokanovič. imeti nekaj od te zemlje,« je zaključila klicateljica. Z.L.-D. ftiscotpka kosou tyram dornjr tfrtjpoljr 74 vas vabi, da preživite prijeten večer s skupino OBJEM v nedeljo, 26. 4. 92, od 20. ure naprej ost večera anja Doležal (EX NOVI FOSILI) Vabljeni! KVINTET OTA LESJAKA NA »SLOVENSKI VESELICI 92« - Kvintet vabi vseslovenske rojake na tradicionalno prireditev »Slovenska veselica 92«, ki bo v petek, 1. maja, od 18. do L ure v dvorani Familia v Gilly - Haie v mestu Char-leroi v Belgiji Prirejajo Slovenska katoliška misija v Belgiji Naš ansambel bo igral tu že devetnajstič. Letos bo še posebej slovesno. nemškega lovca, ki so ga pripadniki slovenske zelene bratovščine snemali z videokamero, ni ostal noben kovanec niti v pravem pirhu, tako kot tudi ne predsedniku sevniške vlade Maijanu Kurniku, kije ciljal pisanico izven konkurence po uradni tekmi. Šlo je za stavo z »ekonomom in glavnim točajem To- mom Vačovnikom«, ki pa jo je Kurnik izgubil, ker od desetih metih ni zadel niti enega, kaj šele dveh, da bi mu ne bi bilo treba plačati 5 litrov vina v Vrtov-škovi gostilni, kjer so zapili izkupiček od kotizacije »sekačev« in od prodanega vina. P. P. TISOČAK ZA ČEBELARJE — Prizadevnemu tajniku sevniškega čebelarskega društva, »čebelniku« Viktorju Kladniku, so sekači pirhov podarili 1000 tolarjev pomoči da bi vzgojil čebele, ki bi tudi pozimi in ponoči medile. Sicer pa povejmo, da so rezultati sekanja pirhov bolj malo pomembni čeprav bi morda kdo raje videi da bi imel kakšen Sevničan več sreče kot Velenjčan Marko Podgoršek s 3 zadetki Toda 2. mesto Sevničana Janija Šerjaka (2 zadetka) je bilo vseeno obliž na ranjen sevniški ponos. Na posnetku: med metom direktorja A v-totehne Štefana Krajnca. (Foto: P. Perc) ^iiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiimiiiniiimuiiiiiiimig { ANSAMBEL LOJZETA SLAKA, | TV SLOVENIJA, BRAMAC, | STUDIO D IN DOLENJSKI LIST | v četrtek, 30. aprila, ob 17. in 20. uri v Športni | | dvorani Novo mesto organizirajo veleprireditev § | »BOŠ VIDEL, KAJ DELA DOLENJO« 1 Nastopajo: ansambel LOJZETA SLAKA ALPSKI KVINTET ALFI NIPIČ Z MUZIKANTI ANSAMBEL OTAVIA BRAJKA ŠENTJERNEJSKI OKTET MODRA KRONIKA FOLKLORNA SKUPINA KRES IN.................... = Prireditev bosta povezovala: Janez Dolinar in Renata Mikec. § | Vstopnice v recepciji hotela Metropol, v Dolenjkini samopostrežbi v | = Trebnjem, v hotelu Sremič v Krškem in v Integralovi poslovalnici v i | Črnomlju. i iiiiiimiiiiiiiiniiiiiniiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii studio V«/ Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado LOJZETU MURGLJU iz Jablana pri Mimi Peči. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (3) Praznik je pri nas - ANS. F.FLERETA 2 (l) S frajtonarico po svetu - P. FINK 3 (2) Bodi z mano - NAGELJ 4 (5) Dolenjska - MODRA KRONIKA 5 (4) Ko v meni pesem se rodi - ANS. J.ŠUMAHA 6 (6) Dolina se budi - SLOVENSKI KVINTET 7 (9) Moji plavolaski - ANS. T. ISKRE 9 (7) V gozdu za vasico - ANS. S.PLUTA 10 (8) Maškare - ANS. T. VERDERBERJA 10 (-) Lovska stava - SPOMIN Predlo llog za prihodnji teden: Ljubezni v slovo - ANS. I. PUGLJA V\AA/WWW\AA/NA/WSA^WN/'/VW\A/N/yW'A^.AA/WSA/' ^-J" Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto BELOKRANJSKE PISANICE NA ŠTAJERSKEM METLIKA — Od 14. do 24. aprila v Savinovem razstavnem salonu v ialcu na ogled razstava belokrajskih pisanic. Pripravil jo je Belokranjski muzej iz Metlike pod vodstvom kustodinje Andreje Brancelj-Bednaršek, ki je ob otvoritvi tudi v besedi predstavila to lepo belokranjsko umetnost. KOČA NA DEBENCU DOBILA GOSTINCA MIRNA — Nogometni klub Dana na Mirni nima denaija za vzdrževanje koče Plaz na Debencu, katere lastnik je mirenski Partizan, upravljalci pa so nogometaši. Zato je NK sklenil, da bo kočo dal kočo v najem za gostišče Miren-čanu Stanislavu Bukovcu. Koča Plaz je zajeta v razvojnih načrtih turizma v trebanjski občini, na Debenec vodijo pohodne poti iz Trebnjega, Mokronoga in z Mirne, zato na občini niso imeli pomislekov zoper take namene. Vuzemski ponedeljek spet oživljen f Folkloristi pokazali, kako so nekoč, nazadnje pa leta 1947, Metličani peli in __________plesali na velikonočni ponedeljek — Oživljanje tradicije METLIKA — V Metliki je bila vse do leta 1947 navada, daje na velikonočni, ali po metliško na vuzemski ponedeljek, po večernicah vse drlo na Pungert, kjer so »zavirali kolo«. Peli in plesali so metliška obredja, ki veljajo za ena najstarejših slovenskih obredij sploh. Pred 45 leti pa so se Metličani zadnjič zbrali na vuzemski ponedeljek. Kot se spominja prva vo-jarinka metliške folklorne skupine, Marica Zupanič, jih je takrat pregnala Udba z obrazložitvijo, da se to ne sme več početi. Letos pa je metliška folklorna skupina »Ivan Navratil« napravila rekonstrukcijo običajev na vuzemski ponedeljek, ki jih je prav metliški rojak Ivan Navratil prvič zapisal v Ve-dežu leta 1849. Izdatno sta pri tem folkloristom pomagala dr. Bruno Ravnikar in Zupaničeva, ki se še natančno spominja nekdanjih velikonočnih ponedeljkov. Do leta 1932 so Metličani na vuzemski ponedeljek plesali v prazničnih oblekah, v kolo pa je pristopil vsak, kdor je rad pel in plesal. Pred natanko 60 leti pa je bila na pobudo Franceta Marolta ustanovljena folklorna skupina in poleti leta 1932 so imeli Metličani že prvi nastop v narodnih nošah. Zanimivo je, zakaj so Metličani plesali svoja obredja prav na velikonočni ponedeljek. Po bese- dah dr. Ravnikarja, ki ima danes pri metliški folklorni skupini takšno vlogo, kot jo je imel nekdaj France Marolt, je bilo to zato, ker je veljal od pusta do velike noči plesni post. Za vuzem pa se je odprla plesna sezona in je trajala do adventa. Tokrat so metliški folkloristi odprli »ples na plači«, saj Pungert ni več, kar je bil nekoč. Čeprav so jim prisluhnili številni Metličani, pa je bilo malo lakih, ki so se odločili z njimi »zavirati kolo«. Preveč časa je minilo, odkar je bila dolgoletna metliška tradicija pretrgana. Če pa bodo folkloristi z njo znova nadaljevali, bo tudi plesalcev ob vuzemskih ponedeljkih vse več. M. BEZEK-JAKŠE