5/iasilo ■ kolvhtira
tovarne obutve alpina siri
LETNIK 11	ŠTEVILKA 12	2IRI, 15. DECEMBRA 1972
Pogoji poslovanja 1973
Preden bomo lahko ugotovili rezultate poslovanja v letošnjem letu, smo dolžni pripraviti: načrt poslovanja za leto 1973. Izredno pomembni predpisi zvezne skupščine, ki jih je sprejela v letošnjem letu, nam narekujejo obvezo, da se skrbno pripravimo in skušamo ugotoviti, kako bodo likvidnostni ukrepi vplivali na našo organizacijo združenega dela. Predpisi imajo vsi po vrsti namen ublažiti in odpraviti kronične probleme nelikvidnosti. Vsem nam je znano, da je v prvi vrsti odvisno od nas, kakšen prispevek bomo dali za odpravo kritične situacije gospodarstva, zato ni čudno, da je skupščina občine Skofja Loka na svoji 35. seji, dne 22. novembra sprejela sklep, s katerim nalaga vsem organizacijam združenega dela in uporabnikom družbenega premoženja, da na svojih najvišjih samoupravnih organih obravnavajo načrt ukrepov zoper nelikvidnost in pripravo gospodarjenja v 1973. letu.
Poglejmo, kakšni so ti predpisi, ki nas postavljajo pred dejstvo:
1. Prepoved investiranja ' če delovna organizacija nima pokritih poprečnih zalog s trajnimi obratnimi sredstvi.
Ta predpis določa, da mora imeti delovna organizacija toliko obratnih sredstev, da pokrije poprečna obratna sredstva In če tega pogoja ne izpolnjuje, nc sme vlagati svojih sredstev v investicije. Poleg tega pa tudi poslovne banke ne smejo odobravati kreditov za osnovna sredstva.
, Ta predpis bo prizadel veliko večino organizacij in tudi nas.
2. Odpisovanje starih terjatev
2e pri zaključnem računu 1972 se morajo odpisati vse terjatve, ki so stare nad 90 dni za 12,5 °/o. To pomeni, da se faktura, ki je bila izdana pred 1. 10. 1972 in nt bila do konca leta poravnana, odpiše za osmino In na račun dohodka delovne organizacije. Torej neizterjana faktura bo bremenila dohodek in dobiček ter možnost delitve za osebne dohodke.
V kasnejših obračunskih razdobjih pa se neizterjana terjatev odpiše celo za 25 % (za vsako obračunsko razdobje). Dobra ugodnost je sedaj pri zaključnem računu 1972.
3. Znižanje osebnih dohodkov, če je račun blokiran
Ta predpis določa znižanje izplačila osebnih dohodkov na 90 °/o, če Je na izplačilni dan blokiran račun. Isto velja za štipendije, nagrade vajencem in terenski dodatek. In še to: znižano izplačilo velja do višine poprečnih osebnih dohodkov iz preteklega leta.
4. Obveznosti upnikov pri sanaciji nerednih dolžnikov
Ta predpis določa postopek sanacije, če ima delovna organizacija blokiran žiro račun nepretrgoma 90 dni. (To velja samo za 1973. leto, kasneje pa se postopek prične, če je žiro račun blokiran nepretrgoma 45 dni).
5. Prisilna poravnava in stečaj
To je že zadnja faza, ki predvideva postopek, ko podjetju ni uspelo pritegniti upnike pri sanaciji in pride do prisilne (redne) poravnave in v zadnji fazi do stečaja likvidacije.
Iz vseh teh zakonskih predpisov lahko vidimo, da v nobenem primeru v prihodnjem letu ne bo lahko. Osnovna skrb vseh delovnih organizacij bo v veliki skrbi za obratna sredstva, ki lahko zagotovijo normalno delo ln odnose. Ti predpisi ne bodo
Zaiključujomo poslovno leto, zato bo verjetno vsakogar zanimalo, kakšen 'bo rezultat našega prizadevanja.
Po rezultatih desetih mesecev lahko trdimo naslednje: količinsko srno do konca oktobra fopolniH že 90% letnega (plana, v parih 898.792, medtem ko smo v istem obdobju lani izdelali 829.915 parov. Od tega je bilo letos proizvedeno 175.241 parov težke smučarske obutve, aLi 17.368 parov več kot lani v istem času.
Tudj. v proizvodnji lahke obutve smo dosegli lop uspeli. Lansko leto je bilo v desetih mesecih proizvedeno 672.042 parov, letos pa 723.551 parov. Proizvodnja težke obutve je zabeležila 11 %-n.i porast, proizvodnja lahke obutve pa
vplivali samo na poslovanje, ampak v enaki meri na družbene odnose. Neizprosna bo borba za dosego minimalnih pogojev likvidnosti in to bo povzročilo dosti ostrejše odnose med delovnimi organizacijami: izredno velik pritisk dobaviteljev in z naše strani trdi ukepl zoper neredne kupce. S temi zakoni Je postavljen pogoj za dosledno čiščenje sedanje gospodarske situacije in pričakujemo lahko, da bomo vsi nosili težka bremena. Tu se nc smemo spuščati v polemiko ali se bo to dosledno izvajalo ali ne. Naša odločilna naloga v tem je, da se na vse to pripravimo in predvsem, da se tega zavedamo.
V izdelavi je načrt o pripravah na gospodarjenje v
7,6%, kar pomeni, da je bil porast celotne proizvodnje v omenjenem obdobju za 8,2 %.
Ce do konca leta ne bomo imeli večjih težav z reproma-teriali, lahko napovedujemo, 80.000 parov. Tudi po vrednosti je doseg visok, tako pri primerjavi z lanskim letom, kakor v primerjavi s planom. K temu je precej pripomoglo skokovito povišanje cen materialov, predvsem zgornjega usnja. V desetih mesecih smo že skoraj dosegli finančni plan proizvodnje, saj smo proizvedli za 119.305.029,00 din razne obutve ali za 49,2 "/o več kot lansko leto v istem obdobju. Od tega je vrednost težke obutve 42.287.808,00 din, vrednost Jahke obutve pa 77.017.221 din. Predvidevamo,
letu 1973, ki mora vsebovati vse bistvene elemente, ki lahko vplivajo na izboljšanje položaja naše delovne organizacije in izdelane principe, kako bomo ukrepali navzven, da obdržimo minimalno likvidno sposobnost.
Veliko dela nas čaka v smeri zniževanja zalog, pripravi dobrega proizvodnega programa, štednje, kritičnega spremljanja stroškov vseh vrst in končno medsebojnim odnosom, ki morajo biti zagotovilo, da bo delo ustvarjalno in enotno.
Ne ostane nam drugega kot da takoj damo vse od sebe: bodimo delavni, stvarni, logični, podrejeni skupnemu cilju podjetja.
I. Rejc, dipl. oec.
da bomo do konca leta 1972 proizvedli za preko 140.000.000,00 din obutve.
Iz predhodnih podatkov je razvidno, da smo z rezultati našega dola lahko zadovoljni, vendar istočasno ugotavljamo, da bi bil uspeh dela lahko že precej boljši, če se ne bi v proizvodnji v poletnih, predvsem pa v jesenskih mesecih srečavali s skoraj nepremostljivimi teževamj zaradi pomanjkanja materiala. Upamo si trdiiti, da bi se proizvedlo precej več, če bi proizvodnja lahko ubirala plansko začrtano pot. Za sezono jesen—zima nam je pomanjkanje materiala popolnoma porušilo plansko disciplino. V proizvodnjo smo lahko dajali le tiste artiikle, za katere
(Nadaljevanje na 2. strani)
Proizvodnja kljub težavam napreduje
STRAN 2
Samoupravni sporazum spet na tapeti
Sredi novembra so se republiški izvršni svet, republiški svet Zveze sindikatov in republiška gospodarska zbornica sporazumeli o nekaterih spremembah in dopolnitvah v splošnem družbenem dogovoru, ki ureja delitev dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah.
Najpomembnejše novosti so v naslednjem:
Valorizacija kalkulativnih osebnih dohodkov
Prvotni družbeni dogovor je predvidel, da bodo kalku-lativne osebne dohodke (t. j. tiste zneske, ki se delovni organizaciji priznajo za upravičene glede na kvalifikacijsko strukturo zaposlenih), vsako leto usklajevali z gibanjem življenjskih stroškov in družbene produktivnosti dela. Takšno usklajevanje pa je bilo v letošnjem letu zamrznjeno z znanimi ukrepi. z.a-radi ponovnih podražitev živil v oktobru pa se sedaj vendarle dopušča povišanje KOD, vendar le za kategorijo nekvalificiranih delavcev od 800 na 900 din in za kategorijo priučenih od 900 na 1.000 din mesečno, medtem ko je KOD za vse druge kategorije še naprej v »hladilniku«.
Gotovo je, da v našem podjetju, to ne bo omogočilo linearnega povišanja osebnih dohodkov, ampak bo le delno
2e dolgo nismo imeli toliko reklamacij zaradi neustrezne kvalitete materialov, kot v zadnjih tednih. Največ jih je bilo pri poliuretanskih podplatih. Imamo več različnih dobaviteljev, ne bi pa mogli reči da je kdo bistveno boljši od drugih. Ker je po-liuretan nova snov in še premalo preizkušena, dobavljajo skoraj vsi približno enako
pokrilo povišanje, ki nastaja po obstoječem pravilniku zaradi porasta delovne storilnosti.
Ugotavljanje kvalifikacijske strukture
Doslej so veljale pri ugotavljanju KOD praviloma šolske kvalifikacije, interne kvalifikacije pa smo smeli upoštevati le pri delavcih v proizvodnji. Odslej bo mogoče upoštevati interne kvalifikacije tudi pri režijskih delavcih, vendar le pod določenimi pogoji, ki jih bo treba prej vnesti v samoupravni sporazum.
Najnižji osebni dohodek
Družbeni dogovor je doslej določal, da se mora delavcu zagotoviti — za normalen delovni učinek v polnem delovnem času — najmanj 800 din mesečnega dohodka. Odslej bo ta najnižja meja znašala 900 din, kar pa je še vedno pod najnižjo mejo, ki jo določa naš pravilnik (1.000 din).
Najvišji osebni dohodek
Družbeni dogovor je doslej določal, da najvišji osebni dohodek — za normalen delovni učinek v polnem času — lahko znese po določenih merilih največ 6.000 din. V nekaterih organizacijah (pa ne v naši panogi) pa so še naprej izplačevali posamezni-
slabe podplate. Dolžina v istih številkah je različna. Nekateri podplati so za 2—6 ali pa celo več milimetrov daljši, kot bi smeli biti. Tudi širina ni enotna. Zaradi takih in podobnih pomanjkljivosti smo morali organizirati v prevzemnem oddelku posebno komisijo, ki je vse prejete količine podplatov prevzemala in jih vsklajevala po dolži-
kom milijonske osebne dohodke, češ, da gre za več kot normalen delovni učinek in za več kot polni delovni čas. Družbeni dogovor sedaj predpisuje, da je treba v samoupravnih sporazumih točno opredeliti, kaj se šteje za več kot normalen delovni učinek, razen tega pa stimulacija za izreden učinek lahko znese v skrajnem primeru največ 25%.
Povišanje nekaterih izdatkov
Za regresiranje prehrane so gospodarske organizacije lahko porabile iz sklada skupne porabe doslej 50 din mesečno na zaposenega, odslej pa bodo smele v ta namen porabiti 10 din več. Pri povračilu potnih stroškv pa bo v bodoče dovoljeno priznati noč-nino tudi, če delavec ne predloži hotelskega računa, in sicer do polovice dnevnice.
Sankcije za kršitve sporazuma
Zakon predvideva hude sankcije (neke vrste davek po progresivni lestvici) le, če delovna organizacija prekorači skupno maso dovoljenih sredstev za osebno in skupno porabo. Ni pa sankcij za kršitve samoupranih sporazumov glede najnižjih in najvišjih osebnih dohodkov, dodatkov za
nah in širinah ter izločala neuporabne.
Marsikdo se bo vprašal, kdo bo nosil stroške prevzemne komisije in povrnil nastalo škodo.
Sredi novembra smo med drugim obiskali sejem v Firencah. Želeli smo se sestati z večino proizvajalcev in dobaviteljev PU podplatov, kajti ta sejem obiskujejo v glavnem predstavniki sprem-
nadure, nočno in nedeljsko delo, dnevnic in drugih dogovorjenih omejitev. Družbeni dogovor sedaj zahteva, naj se sankcije vnesejo v same sporazume. Te sankcije bodo seveda ahko le moralne (opomin, izključitev iz sporazuma).
Spremeniti in dopolniti samoupravne sporazume
Družben dogovor po svoji naravi nima neposrednega učinka na delovne organizacije, ki so sklenile samoupravni sporazum. Zato je treba obstoječe samoupravne
(Nadaljevanje s 1. strani)
smo sproti ugotavljali in pričakoval; materiale. Cesto smo bili prisiljeni sprejeti v proizvodnjo tudi neodgovarjajo-če materiale, kajti v nasprotnem primeru >bj morali prekiniti z delom v posameznih oddeLkih.
Naša nabavna služba se če-sto sklicuje na kratke dobavne roke. Poudariti moram, da so Ikratki dobavni roki skoraj vedno postavljeni sporazumno z nabavno službo po predhodnih dogovorih s proizvajalcem. Včasih kratke roke
ljajoče industrije čevljarskih podjetij.
Vse reklamacije, bilo jih je precej, smo rešili ugodno, če smo le mogli že nastalo in predvideno škodo utemeljiti s točnimi podatki in dokaznim materialom. Vsak proizvajalec je najprej vprašal: »Imate s seboj vsaj nekaj dokaznega materiala?« Ko smo jim ga predložili, ni nihče več delal nobenih problemov. Bili so takoj pripravljeni povrniti že nastalo škodo in obljubili, da nam bodo poravnali tudi predvideno škodo takoj, ko jim bomo dostavili točne podatke in sporočilo, da jim je ves potreben dokazni material na vpogled v podjetju.
Iz povedanega lahko sklenemo tole:
Nabavna služba lahko skoraj vsako reklamacijo uspešno rešuje, če ima na voljo vse potrebne podatke in dokazni material.
S tehničnim vodstvom podjetja smo se te dni ponovno sporazumeli, kako naj poteka zbiranje podatkov in dokaznega materiala. Oni bodo glede teh postopkov v kratkem dali vsem prizadetim pismena navodila.
Povsod so izjeme, pravi že staro pravilo. Zakaj pri nekaterih dobaviteljih ne moremo reklamacije rešiti uspešno pa nameravam pisati prihodnjič.
Lojze KOPAČ
sporazume poprej prilagoditi omenjenim spremembam.
Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma usnjarsko predelovalne industrije je zato takoj stopila v akcijo in pripravila' svoj predlog za javno obravnavo. Kakor hitro bodo organi upravljanja vseh podpisnic sprejeli ta predlog, ga bo skupna komisija takoj predložila v verifikacijo republiški komisiij. Kot je obljubljeno, bo postopek hiter, tako da bi spremembe veljale že za letošnje zadnje tromesečje.
S. Pertovt
zahtevajo dzvozni roki za obutev, predvsem razna ponaroči-la, eventualne spremembe, ali pa gre za vzorčne količine materialov. V zadnji številki našega glasila je nabavna služba opozorila na kratke dobavne roke za sezono pomlad poletje 1973, katere pro. izvodnja se je začela v drugi polovici novembra, pni tem pa se ne omenja, da je bil opravljen prvi izbor kolekcije za pomlad poletje 1973 že med kolektivnim dopustom, to je julija in da je nabavna služba prek 30% materialnih potreb, to je za proizvodnjo v novembru in decembru dobila že takoj po dopustu.
Iz prakse v letošnjem letu smo ugotovilii, da so bili material; s kratkimi dobavnimi roki v pretežni večini pravočasno nabavljeni, veliki problemi pa so bili z materiali z daljšimi dobavnimi roki.
Menimo, da se pri kratkih dobavnih rokih dovolj intenzivno dela, dolgi roki pa se v začetku premalo spremljai-jo, proti koncu pa se ne da več vsega rešiti.
Tržilšče z materiali nam tudi v naslednjem lotu, vsaj tako izgleda, ne bo naklonjeno, vendar se moramo vsi potruditi, da bo proizvodnja pripravljena in oskrbovana, ker le itako 'bo ilahko potekala organizirano, planslko. To je tudi osnova za kakovost in količino, ie-to pa je tudi porok za uspeh podjetja.
Anton KLEMENCIC
Britanski izvoz obutve v EGS
Velika Britanija je povečala v sedmih mesecih leta 1972 izvoz obutve v EGS za 34% proti istemu obdobju leta 1971. Število izvožene obutve se je povečalo le za 13%. Uvoz se je povečal v manjši meri kot izvoz.
(TA)
ZSSR KUPUJE
V ITALIJI
Izvoz italijanskih čevljev v SSSR je znašal v letu 1960 250.000 parov, letos pa naj bi se povečal že na 1,500.000 parov usnjene obutve in 150.000 parov PVC škornjev
Reševanje reklamacij
Proizvodnja kljub težavam...
Končno elastične cene?
vo. Na sestanku kolegija, ki je bil posvečen samo tej temi, so vsi šefi služb izrazili enotno mnenje o nujnosti avtomatizacije, kibernetike in posodabljanja informacijskega sistema. Stroj jih bo razbremenil rutinskega dela in jim dal več časa ter podatkov za zahtevnejše umsko delo ter najboljše poslovna odločitve. Elektronski stroji za obdelavo podatkov zahtevajo vsekakor določena vlaganja. Zaradi boljšega izkoriščanja kapacitet, osnovnih ter obratnih sredstev, večje prilagodljivosti tržnim razmeram in različnim zunanjim vplivom, kar vse omogoča elektronski računalnik, pa lahko podjetje ob pravilni organizaciji in izbiri sistema v kratkem času prihrani mnogo več, kot pa znašajo vlaganja vanj.
Dogovorili smo se, da bodo šefi v svojih službah razpravljali s svojimi sodelavci in dali gospodarskemu odboru ter DS podjetja zahteve po elektronski obdelavi podatkov. Z vsem tem pa ne smemo več čakati, metoda zavlačevanja je bila že doslej prevečkrat uporabljena. Pomembnost odločitve bo zahtevala sodelovanje vseh neposrednih proizvajalcev v podjetju. Demokratičnost odločanja naj se začne pri obratnih delavskih svetih, kd naj zahtevajo na vprašanja obrazložitev šefov in službe za obdelavo podatkov. Vsi bomo dajalci in uporabniki podatkov in vsi moramo biti obveščeni za kaj gre, kasneje bo stroj zahteval od nas več discipline, natančnosti in doslednosti pri delu.
Zoran KOPAČ
Zamrznjene cene, ki so proizvajalcu usnja in usnjenih izdelkov nakopale toliko težav, ne morejo biti trajen ukrep že zaradi nihanj na svetovnem tržišču, kjer smo prisiljeni nakupovati surovine in prodajati dobršen del proizvodov.
Kaže, da bo režim kontrole cen surovih kož, usnja in usnjenih izdelkov kmalu postavljen na ustreznejšo podlago. Svet za usnjarsko-pre-delovalno industrijo pri zvezni Gospodarski zbornici je namreč predložil zveznemu izvršnemu svetu osnutek družbenega dogovora, ki določa, naj bi se omenjene cene oblikovale glede na gibanje cen v tujini. Vsakega pol leta naj bi ugotovili povprečne cene posameznih proizvodov v Italiji, Franciji, ZR Nem-
čiji in na Nizozemskem. Naše domače cene bi spreminjali šele, če bi odstopale od povprečja v omenjenih štirih državah za več kot 5% navzgor ali navzdol.
Upati je, da se bo zvezni izvršni svet soglasil s tem predlogom, saj bi po eni strani onemogočil neupravičeno divjanje cen, po drugi strani pa bi odvezal že tako nizko rentabilne industrijske panoge nesmiselne obveznosti, da morajo poleg domače inflacije same nositi še nenormalne skoke cen na svetovnem trgu.
Razen tega pa le elastične cene lahko spet spodbudijo proizvajalce k izboljševanju kvalitete in razširjanju asor-timenta izdelkov za domače tržišče.
S. P.
Računalnik ni več tog računski aparat, ampak je postal operativni Instrument vodstva podjetja
Za računalniško politiko
... Zakaj torej toliko besed o računalništvu, zakaj je ta beseda tako prisotna v naših pogovorih? Ali je to samo modni privesek naših razprav ali gre za nekaj pomembnejšega? V čem je torej pomen računalništva?
Konice znanstvenega in tehnološkega napredka predstavljajo tista žarišča, v katerih se v mnogočem odločajo razmerja v svetu jutrišnjega dne. Kdor je pogumen in odločen, tisti, iki zna izkoristiti možnosti tam, kjer še nihče nima izrazitih, v dolgoletnem razvoju pridobljenih prednosti, ima pred seboj nedvomno bolj obetajočo prihodnost, kot pa vsi tisti, ki so zaverovani v včerajšnji dan in ki jih niti trezna beseda, niti tokovi življenja ne morejo zdramiti iz njihove zamaknjenosti. Toda čas beži in korak, ki ga ne naredimo, je lahko ravno tako usoden, kot če bi naredili napačnega. Zato je prav, da se temeljito zamislimo nad možnostmi našega razvoja, našimi načrti in našo sposobnostjo, da predvidimo bodočnost in obvladujemo tiste bistvene dele naše prakse, kjer smo prisotni v konicah znanstvenega in tehnološkega razvoja ... (Janez Kocijančič, predsednik komisije za računalništvo pri IS SRS; Delo, 25. 11. 72.).
Najprej moramo opisati potek in stanje uvajanja elektronske obdelave podatkov v našem podjetju. Po odločitvi o pričetku del na tem novem področju delovanja v Alpini smo se odločili za najboljšo možnost, ki jo vsi priporočajo začetnikom, to je koriščenje uslug pri drugem večjem računskem centru, ki že ima dobre izšolane kadre in primerne stroje ter proste kapacitete. Nam najbližji center je bil takrat
ERC Skofja Loka pri Zavodu za hladilno tehniko LTH. Center je že delal za več podjetij iz Škofje Loke, Kranja in Ljubljane. Ima sistem /360 model 20 ameriške firme IBM, ki se je v Jugoslaviji in v svetu najbolj uveljavil na področju posiovno-komer-cialnih obdelav.
S pomočjo njihovih kadrov (organizatorja iz RC; v podjetju se s tem področjem že od začetka ukvarja samo en organizator) smo organizirali celotno obdolavo zasledo vanja in programiranja prodaje ter spremljanja gibanja v centralnem skladišču in poslovalnicah. Za preizkus pravilnosti programov in rešitev smo uvedli novost v prodajalni Skofja Loka. Obdelave so potekale po predvidevanjih.
Naslednja faza v uvajanju pa bi bil prehod na novo organizacijo obdelave celotne prodajne mreže. Tu pa so se izoblikovale tri variante:
—	ostati pri RC Skofja Loka
—	zakup računalnika primerne zmogljivosti
—	nakup lastnega računalnika primerne zmogljivosti.
Glede na veliko količino podatkov iz poslovalnic, ki so prostorsko zelo oddaljene, oddaljenosti našega podjetja od zunanjega centra, napak v vhodnih, ročno pisanih dokumentih, nezadostne sistem — inženirske pomoči in končno zaradi same odvisnosti od nekoga zunaj podjetja smo se odločili, da proučimo zgoraj navedeno drugo možnost.
Sedanji računalnik ni več togi računski aparat, ki zmore v zelo kratkem času rešiti za človeka, ki računa »peš«, dolgotrajen matematični problem, ampak je postal operativni instrument vodstva podjetja, ki na podlagi točnih in
pravočasnih informacij lahko takoj pravilno in učinkovito odloča. V tem primeru je treba imeti računalnik doma. Drugi razlog je, da smo ugotovili določeno nezaupanje do obdelav,, ki so morda poslovna tajnost podjetja in ki se izvajajo izven podjetja.
V konkurenci proizvajalcev računalnikov suvereno gospodari ameriška korporacija Industrial Business Machines (IBM), ki je sredi lanskega leta poslovala v 112 deželah sveta. Kot edina med tekmeci v zahodni Evropi izdeluje in prodaja celoten spekter računalnikov od najmanjših do največjih. Namenjeni so sleherni možni rabi. Proizvodnja periferne računalniške opreme ter vnaprej pripravljenih programov, pa tudi šolanje strokovnjakov, sta pri IBM takšna, da se z njima za sedaj ne more meriti nihče drug.
Izdelavo ponudbe smo ponudili Intertrade-u, podjetju za mednarodno trgovino v Ljubljani. Njihovo zastopstvo IBM je z našim sodelovanjem izdelalo obširno ponudbo.
Povabili smo tudi predstavnike HERMESA, ki zastopajo ameriško firmo BURROUGHS na jugoslovanskem področju. Na zagrebškem sejmu Interbiro so nam demonstrirali delo sistema B 1700, ki je zelo podoben sistem /3 pri IBM. Burroughs ne daje strojev v zakup.
Do sedaj definirana in analizirana problematika na eni strani ter možnosti lastnega računalnika na drugi so vodile do
IBM sistem/3 je ekonomičen sistem za obdelavo podatkov z vsemi bistvenimi lastnostmi velikih eloktronskih računalnikov.
Sposoben je reševati kompleksno problematiko in predstavlja torej odločilen instrument v konceptu modernega vodenja podjetja.
Glavne karakteristike ponujenega sistema lahko zgoščeno predstavimo v sledečih nekaj točkah:
—	velika hitrost interne obdelave
—	širok izbor vhodno-iz-hodnih enot
—	širok izbor eksternih spominskih enot
—	možnosti razširitev
—	razne programske jezike
—	najsodobnejšo tehnologijo MST (Monolithic System Technology), ki omogoča ek-stremno hitro in zanesljivo obdelavo
—	majhne dimenzije.
Ponudba za IBM sistem /3
je rezultat analiz kompleksnih potreb našega podjetja, obenem pa izkustev, ki jih je firma IBM zbrala pri organizaciji elektronske obdelave podatkov po svetu in tudi pri nas.
Izvlečke iz ponudbe so dobili vsi šefi služb kot informacijo in gradivo za razpra-
Pravice temeljnih organizacij
Ustavna dopolnila XXI, XXII in XXIII k zvezni ustavi, ki se jih je prijelo ime »delavski amandmaji«, določajo tako tehnično-tehnolo-ške kot tudi ekonomske in pravne značilnosti temeljnih organizacij združenega dela (TOZD). O prvih smo že pisali, danes pa bi si ogledali pravni položaj TOZD in v njej združenih delavcev, saj si bo treba tudi v tem pogledu biti na jasnem, ko bomo prihodnji mcsec začeli z javno obravnavo o organiziranju TOZD v našem podjetju.
Pravni položaj TOZD se sestoji iz samoupravnih pravic, obvenzosti in odgovornosti, med katerimi ustavna dopolnila navajajo zlasti te-le:
1.	Pravica urejanja medsebojnih razmerij pri delu
Ta pravica zajema odloča nje o ustanovitvi in obstoju same TOZD, o cilju in vrsti njene dejavnosti ter o njeni notranji organizaciji, pa tudi o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornosti delavcev, zdruežnih v VOZD.
2.	Pravica upravljanja zadev družbene reprodukcije
Ta pravica obsega odločanje o vsem, kar se nanaša na doseganje ciljev TOZD, kvalifikacijsko sestavo ^delavcev, organiizranje delovnega procesa, planiranje itd., pa tudi odločanje o razmerju do drugih družbenih subjektov (samoupravno sporazumevanje, združevanje, vključevanje v interesne skupnosti in pod.).
3.	Pravica upravljanja sredstev družbene reprodukcije
Tu je mišljeno zlasti odločanje o delovnih sredstvih (nabava, način uporabe, poraba, najem, prodaja itd. reprodukcijskih materialov, strojev, naprav, stavb in dr.), o amortizaciji določenih sredstev, o razporejanju dela dohodka za širjenje osnove dela, o združevanju sredstev z drugimi organizacijami združenega dela (tudi z bankami) in podobno.
4.	Pravica pridobivanja dohodka
Pri tej pravici ne gre za .samo ustvarjanje nove vrednosti (to lahko ustvarja tudi organizacija, ki ni TOZD, pa tudi posameznik), temveč gre za pravno sposobnost pridobivanja (v nekem smislu »prilaščanja« dohodka,) ki je nima nihče drug. Z drugimi besedami: kjerkoli in na kakršenkoli način je ustvarjena presežna vrednost kot dohodek, le-ta lahko pripade samo TOZD. To pa praktično pomeni, da podjetja, niti druga združenja TOZD, pa tudi ne ožje organizacije ali posamezniki znotraj TOZD
sploh ne morejo pridobivati dohodka, čeprav ga lahko ustvarjajo.
5.	Pravica odločanja o dohodku
Ta pravica vsebuje delitev dohodka: za .osebne in skupne potrebe združenih delavcev, za razširitev materialne osnove združenega dela, za strokovno usposabljanje delavcev in druge namene.
6.	Pravica združevanja svojega dela in sredstev z drugimi organizacijami
To pomeni, da ima TOZD pravico razpolagati z rezultati združenega dela tudi takrat, ko gre za združevanje sredstev, pa naj bo to v okviru podjetja ali pa v katerem koli drugem združenju oziroma interesni skupnosti.
7.	Pravica sklepanja samoupravnih sporazumov
Ta pravica se prav tako ratzeza izven in mimo podjetja, tako da lahko TOZD sklepa samoupravne sporazume npr. o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, o združevanju sredstev za nekatere družbene potrebe (šolstvo, komunala, obramba itd.).
8.	Pravica izpodbijanja samoupravnega sporazuma, ki so ga sklenile druge organizacije združenega dela
Ce TOZD meni, da so s samoupravnim sporazumom, ki mu sama ni pristopila, prizadeti njeni interesi, lahko sproži poseben postopek za ponovni preizkus sporazuma. Vendar pa te pravice nimajo le TOZD, ampak tudi druge organizacije združenega dela (organizacije znotraj TOZD, podjetje) interesne skupnosti.
9.	Pravica odločanja o drugih vprašanjih svojega družbeno ekonomskega položaja.
TOZD sama odloča o vsem, kar zadene njene interese, k' pa seveda niso neodvisni od interesov drugih TOZD, zlasti v istem podjetju.
Ce sedaj pogledamo naštete pravice, ki jih ustava daje temeljnim organizacijam združenega dela, ni težko ugotoviti, da gre praktično za celoten obseg pravic, ki so doslej pripadale delovni organizaciji. Zato se upravičeno postavlja vprašanje:
AH podjetje nima nobenih pravic?
Podjetje bo vsekakor obdržalo več ali manj doseda njo vlogo tržnega subjekta glede na tretje osebe (kupce, dobavitelje, kooperante in dr.), vendar le kot združenje TOZD. Navzven se bo pojavljalo kot zastopnik interesov temeljnih organizacij, vendar le v toliko, v kolikor ga bodo
temeljne organizacije za to pooblastile.
Doslej je bilo podjetje nosilec temeljnih samoupravnih pravic in smo lahko govorili o »interesih podjetja« kot o najvišjih interesih delovne skupnosti, katerim se morajo podrediti »ožji interesi« posameznih delov podjetja (delovnih in drugih enot).
Odslej lahko govorimo le o interesih TOZD. Same TOZD pa z medsebojnim sporazumevanjem določajo, kateri njihovi interesi so skupni, in takšne skupne interese poverjajo skupnim organom. Podjetja torej ne more zastopati svojih posebnih (»višjih«) interesov, pač pa le skupne interese TOZD.
Neodtujljive pravice
Pod videzom skupnih interesov ne sme priti do prilaščanja funkcij upravljanja s strani skupnih organov. Zato so v ustavnih dopolnilih nekatere pravice TOZD označene kot neodtuljive. Teh pravic nihče ne sme odvzeti, prav tako pa se jim TOZD tudi sama ne more odreči in
Granulat
Med letom smo vas nekajkrat obveščali o kritičnih situacijah, v katerih se je naše podjetje nahajalo zaradi preskrbe PVC granulata, ki ga v velikih količinah potrebujemo v proizvodnji težke obutve — specialnih smučarskih čevlejv.
Zahvaljujoč republiški gospodarski zbornici, ki nam je šla v tem pogledu zelo na roko in našim pogostim obiskom v Beogradu, nam je uspelo v drugem polletju dvakrat dobiti posebna soglasja za uvoz PVC granulata iz izrednih kontigentov tako, da nam bodo te količine sedaj zadoščale do druge polovice decembra. Na gospodarski zbornici Jugoslavije v eBogradu pa so nam obljubili, da že v decembru dobimo avans za leto 1973.
Torej vse kaže, da zaradi granulata ne bo prišlo do zastojev v proizvodnji.
Lojze Kopač
Dosedanji odgovorni urednik tov. STOJAN PERTOVT, dipl. pravnik je glede na mnenje gospodarskega odbora, da se preveč ukvarja z raznimi manj važnimi zadevami, med drugim tudi z urejanjem tovarniškega glasila in da zato njegovo redno delo zaostaja, odstopil.
Odstop je obravnaval odbor za informacijo, kakor tudi uredniški odbor. Stališče vseh je bilo, da je tov.
jih niti prostovoljno ne more odstopiti nikomur.
Kot neodtuljive pravice TOZD so označene:
—	pravica upravljanja zadev družbene reprodukcije
—	pravica upravljanja sredstev družbene reprodukcije
—	pravica pridobivanja dohodka
—	pravica odločanja o dohodku
Teh pravic torej TOZD ne bi mogla prenesti na skupne organe, prav tako pa jih ne bi mogla odstopiti organom ožjih organizacij v svoji sestavi, niti za zmeraj, niti začasno, in tudi delno. S tem pa ni rečeno, da se TOZD lahko v celoti in za zmeraj odreče ostalim pravicam, ki niso označene kot »neodtuljive«. Pričakovati pa je, da bodo možnosti prenašanja nekaterih pravic na skupne organe in na organe ožjih organizacij podrobneje urejene z zakoni, ker bi ob dobesednem tolmačenju »neodtulji-vosti« nekaterih pravic lahko prišlo do težav pri združevanju TOZD.
Druga plat medalje
Pravice tvorijo le eno stran pravnega položaja nekega pravnega subjekta. Drugo stran pravnega položaja pa
V	gorenjski regiji, ki vključuje občine Jesenice, Radovljica, Kranj, Tržič in Skofja Loka, je bil 19. In 20. novembra referendum za združitev zavarovanja delavcev In glede na njihovo poreklo, enake pogoje v zdravstvenih uslugah.
V	naši tovarni Je referendum uspel takole:
Od vpisanih 1036 volivcev je volilo 994 ali 96,9 % ljudi.
Pertovt izredno veliko prispeval k razvoju našega glasila in je »DELO-ŽIVUE-NJE« v času njegovega sodelovanja močno napredovalo, tako vsebinsko kot oblikovno, in mu gre vse priznanje in zahvala.
Odbor je kljub vsemu menil, da je treba utemeljitev upoštevati in je odstop sprejel ter tov. Pertovta razrešil dolžnosti odgovornega urednika.
se vedno sestoji iz obveznosti in odgovornosti. Kolikor ima nekdo več pravic, toliko več ima tudi obveznosti in odgovornosti.
TOZD bodo s prevzemom pravic morale prevzeti tudi dosedanje obveznosti in odgovornosti podjetja. Naj se na kratko spomnimo, za kakšne obveznosti in odgovornosti gre:
—	obveznosti do družbenopolitičnih skupnosti, do kupcev, dobaviteljev in kreditor-jev, do drugih TOZD v pod jetju, do partnerjev samoupravnih sporazumov in do posameznih aelavcev,
—	odgovornost za zakonitost in smotrnost samoupravnih odločitev, vključno z odgovornostjo za rezultat poslovanja.
S tem smo v glavnih obrisih nakazali pravice, obveznosti in odgovornosti skup nosti delavcev, združenih v TOZD. O tem, kako ta skupnost delavcev sprejema in izvaja samoupravne odločitve, pa ustavna dopolnila postavljajo piav tako vsebinsko nova načela, predvsem v prid neposrednemu odločanju delavcev. O tem pa kaj več prihodnjič.
Stojan Pertovt, dipl. pravnik
Za združitev je glasovalo 751 ali 72,49 °/o, proti je glasovalo 175 ali 16,89 % volivcev.
Neveljavnih glasovnic Je bilo 44 ali 2,25 °/o.
Referedum je uspel tudi v občinskem merilu. Poudariti moram, da smo bili procen-tualno med najbolj uspešnimi večjimi podjetji v občini (npr. Alples 53 °/1>).
Rezultati kažejo visoko družbeno zavest članov kolektiva in sposobnost za presojanje smotrnosti takih ukrepov.
E. Demšar
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta
JAKOBA VEHARJA
izrekamo iskreno zahvalo vsem prijateljem in znancem ter članom kolektiva ALPINE, ki so ga spremili na zadnji poti, kakor tudi pevcem in gasilcem. Zahvaljujemo se tudi za podarjeno cvetje in vence. Družini Vehar in Koplna
Odstop odgovornega urednika
Za občinski praznik 9. januar vsem članom kolektiva čestitamo in jim želimo mnogo delovnih uspehov.
Družbeno-politične organizacije Samoupravni organi Direktor
Referendum uspel
25-letna pot pihalne godbe • 25-Ietna pot pihalne godbe • 25-letna pot pihalne godbe • 25-letna pot pihalne
25-letna pot pihalne godbe
JULIS GLIHA — prvi referent godbe na pihala
Za Julijem Gliho Je prevzel mesto referenta FRANC ERJAVEC. To funkcijo Je vršil od leta 1952 do leta 1957
Tretji referent godbe Je bil J02E KRAMPERŠEK. To dolžnost je vestno opravljal 8 let
VIKI 2AKELJ — sedanji referent pihalne godbe. Dolžnost je prevzel leta 1965 in jo zelo vestno izpolnjuje
trgovcu na Reki. Z Jožetom Klemenčičem iz Idrije, ki je bil tudi nekaj časa kapelnik godbe XXXI. divizije, se odpraviva, ker se Je on bolj spoznal na Inštrumente. Uspeh Je bil le delen, dobila sva nekaj inštrumentov. Kasneje mi je prav tam spet uspelo, da sem nekaj istaknil. Sedaj je nekaj Inštrumentov že bilo. Kaj pa godbeniki? Bivši gasilski godbeniki niso bili več pripravljeni sodelovati. Začeti je bilo treba z mladimi fanti, ki niso Imeli niti pojma o notah. Imeli pa so veselje. Vprašanje torej, kako te fante pridobiti in učiti. Z Antonom Jobstom sva se dogovorila za godbenl tečaj, ki naj bi ga on vadil. Za tečaj se Je prijavilo okoli 70 mladih fantov. Tečaj je tekel, ml pa spet na lov za instrumenti. Tudi denarja je že malo zmanjkovalo. Takrat so priskočili na pomoč delavci s prostovoljnimi prispevki. Ta denar smo porabili za nakup instrumentov na Reki in v Zagrebu. Izvedel sem tudi za instrumente v Cerknem, ki Jih Je godba IX. korpusa skrila pri nekem kmetu v zadnji ofenzivi. Bilo jih je 11, na žalost neuporabnih. Treba jih je bilo dati v popravilo. Imeli smo torej že precej Inštrumentov in so se fantje, že naučili not. S tov. Klemenčičem sva jim Jih razdelila. Ni jih bilo dovolj za vse. Zato so šli inštrumenti Iz rok v roke. Kako sedaj nadaljevati z učenjem na Inštrumente. S Klemenčičem sva se dogovorila, da jaz prevzamem klarinetiste, vse ostale pa on sam. Počasi smo napredovali. Pomembno pri razvoju naše godbe Je tudi, da je naša Čevljarska zadruga prešla v državni sektor. Začela se Je graditi današnja tovarna in vsi delavci smo pomagali z udarniškim delom. Zato je tedaj prenehala akcija prostovoljnega prispevka za godbo. Kmalu smo zašli v finančne težave. Vendar je hkrati, ko se Je gradila tovarna napredovala tudi naša godba, tako da Je ob otvoritvi tovarne tudi godba prvič nastopila z nekaj partizanskimi koračnicami. Nastopilo je le 12 godbenikov. Od nastopajočih sta ostala pri godbi le še Kajetan Novak in Anton 2akelj.
Z javnimi nastopi smo po otvoritvi tovarne prenehali, ter se posvetili učenju in izpopolnjevanju. Leta 1950 smo za 1. maj igrali budnlco. Od tedaj dalje godba ni več prenehala z javnimi nastopi. Med tem časom se Je godba izpopolnjevala In utrjevala. Vaje smo tedaj imeli pri Go-stišu (pri Matlcu) v sobi, ki jo je imel takrat tovarniški sindikat v najemu. Za nemoten razvoj smo potrebovali svoje prostore, ki smo Jih po daljšem iskanju dobili v hiši
Prav je, da se ob 25. obletnici ustanovitve godbe v 21-reh spomnimo na prehojeno pot od ustanovitve do danes. Ta pot je bila naporna, pa vendar so nanjo lahko ponosni vsi tisti, ki so jo prehodili. 21rovci smo lahko ponosni, da imamo tako godbo na pihala, ki je ne premore marsikateri večji kraj kot so 2iri.
Še posebno velike težave so bile na začetku. Naj na kratko opišem takratni položaj: Pred to vojno je že bila v 2ireh Gasilska godba na pihala, ki jo Je ustanovilo gasilsko društvo v 21reh. Leta je životarila le do izbruha
druge svetovne vojne. Takrat pa je društvo inštrumente shranilo, leta 1944 pa darovalo slovenski partizanski vojski, kajti ustanovila se je godba IX. korpusa.
Po osvoboditvi, leta 1945 so se tudi 2iri znašle v težki situaciji. Treba je bilo vse na novo začeti. Najprej obnoviti čevljarstvo, ki Je bilo že pred vojno poglavitni vir zaslužka žlrovskih delavcev. Ustanovili so »Čevljarsko zadrugo«, katere predsednik Je bil tov. Vinko Govekar.
Tudi sam sem se zaposlil v tej zadrugi in kot bivšega godbenika XXXI. divizije me je tov. Govekar povprašal v
začetku leta 1946, če si upam organizirati godbo na pihala v Žireh. Prav z veseljem, samo kako? Ni ne instrumentov, ne denarja. Obljubil je denarno pomoč zadruge. In res. 2e po nekaj dneh mi pove, da že imam pri zadrugi na razpolago 20.000 din za nabavo Instrumentov. Začelo se je poizvedovanje za inštrumenti. Vse zaman. Nikjer nič. Ne v Ljubljani, ne v Kranju in ne v Idriji. Pri vseh godbah, kjer sem vprašal, so jih imeli le zase in še ti so bili slabi. Trgovin z Inštrumenti takrat v Sloveniji nI bilo. Končno sem izvedel, da bi se menda dobili pri nekem
Posnetki s slavnostnega koncerta ob 25-letnici pihalne godbe 19. novembra 1972
?
Na slavnostnem koncertu je pihalna godba še posebno lepo zaigrala. Koncert Je povsem uspel ln obiskovalci, med njimi so bili kot častni gostje tudi nekateri prejšnji kapelnik! in najvišji predstavniki občine ter kraja, so dali izvajalcem vse priznanje
Godbeniki, ki so pri godbi že nad 20 let so prejeli od ALPINE spominska darila. Na sliki: Direktor ALPINE čestita ln izroča darilo tov. IVANU REVENU
STRAN 6
25-letna pot pihalne godbe • 25-letna pot pihalne godbe • 25-letna pot pihalne godbe • 25-letna pot pihalne
Milana Dolenca. To so bili prostori bivše strojarne. Preuredili smo jih na lastne stroške, največ pa smo naredili z udarniškim delom. Začele so se tudi vaje za orkester, ki sta ga vodila tovariša Janez Oblak in Anton Jobst. Pri orkestru so sodelovali tudi naši godbeniki in pa učitelji osnovne šole, ki so igrali violine. Imeli smo več javnih nastopov. Po odhodu teh učiteljev iz 2irov pa je orkester prenehal.
Do leta 1953 je našo godbo zelo uspešno vodil pokojni tov. Klemenčič iz Idrije, vendar nas je moral zaradi
službenih obremenitev na glasbeni šoli v Idriji zapustiti. Znašli smo se brez kapel-nika. Na razpis Je prišel tov. Franc Tušar iz Idrije, ki je ostal pri nas le par mesecev. Na drugi razpis je prišel tov. Riko Černigoj. Ta je bil pri nas nekaj dalj časa, vendar je tudi ta odšel. Vsak je zapustil to delo zaradi prenizkih osebnih prejemkov, ker pač nismo mogli več dati. Obrnili smo se tedaj s prošnjo na tov. Jobsta, da bi on prevzel mesto kapelnika. Leta je fante poznal, vedel je, da so vztrajni in da imajo res veselje do godbe, zato je
Pihalna godba XXXI. divizije na grobu padlega partizana pomladi leta 1945. Igra z instrumenti žlrovske godbe
prevzel nalogo. Godbo je vodil kljub obremenjenosti in visoki starosti do leta 1966.
Leta 1963 Je ALPINA prispevala 4 milijone din, občina Logatec pa 100.000 din za nakup novih inštrumentov. S tem, da je godba dobila nove inštrumente, se je rešil problem kvalitete godbe in možnost učenja novih ljudi. Prostori so kar naenkrat postali pretesni. Tudi ta problem nam je rešila tovarna, ki Je uredila prostore v Zadružnem domu. Vanje smo se vselili leta 1956. Leta 1966 smo dobili novega kapelnika tov. Draga Kanduča iz Idrije, ki nas redno In vztrajno vodi pri godbenlh vajah in
hovlh partizanskih spomenikov. Z našo godbo pa obiskujemo tudi bolnice po vsej Sloveniji. Doma in v okolici imamo letno okoli 30 nastopov, na raznih proslavah in pogrebih. Godba šteje danes 32 aktivnih godbenikov. Trenutno pa se uči še 8 mladih fantov, ki jih vadita tovariša Anton Trček in Viki Zakelj.
Godba je torej že od nastanka napredovala. Zaslugo za to pa imamo poleg godbenikov tudi tovariši, ki smo godbo v tem času organizacijsko vodili. Do sedaj so bili to: JULIJ GLIHA do leta 1952. Nato je prevzel to nalogo FRANC ERJAVEC, ki je to funkcijo vestno vršil do
Obstoj godbe je še vedno odvisen od tovarne ALPINA in njenega kolektiva, ki nam daje vso pomoč. Iz tovarniških sredstev dobimo godbe-ne uniforme za vse godbenike. Iz prostovoljnegla prispevka kolektiva pa se črpajo sredstva za nabavo not, instrumentalnih potrebščin ter honorar In prevoz kapelnika lz Idrije v 2iri in nazaj.
Ce pogledamo danes na naš kulturni razvoj v 21reh, lahko ugotovimo, da je naša godba stalna spremljevalka In nosilka kulturnega razvoja. Za zasluge, za vztrajno delo In sploh za obstoj godbe pa gre vsakemu godbeniku posebna zahvala. Upamo,
Uspeh ne pride sam od sebe. Nešteto vaj je potrebnih, da glasbeno delo lepo zazveni
nastopih. Zelo smo zadovoljni z njim. Usposobil je našo godbo že toliko, da sodelujemo že na republiških in občinskih revijah In to zelo uspešno. Odzvali smo se že tudi povabilom iz zamejstva in igrali pri odkrivanju nji-
leta 1957. Tretji je bil JOŽE KRAMPERSEK, ki je delo vodil do leta 1965. Dobrega pol leta je nato opravljal to funkcijo IVAN SLABE, nato pa Jo je prevzel in Jo še danes zelo vestno opravlja VIKI ZAKELJ.
da bodo tudi mladi godbeniki tako nadaljevali. Za zgled naj jemljejo starejše godbenike. Posnemajo naj jih ln prav gotovo bodo uspešni ln bodo napredovali.
Julij GLIHA
O razvoju pihalne godbe v 25 letih je spregovoril tov. Julij Giiha, prvi referent pri godbi
ANTON JOBST — prvi ka-pelnlk naše pihalne godbe. Tudi kasneje, ko je bila godba zopet brez kapelnika, Je kljub obremenjenosti še prevzel to nalogo
Sedanji kapelnik pihalne godbe DRAGO KANDUC iz Idrije. Godbo uspešno vodi že od leta 1966
Samoupravna kronika
6. 11. Odbor za delovna razmerja
Imenovan poslovodja za prodajalno ALPINA Bjelovar ter Beograd II in v. d. poslovodja prodajalne Nova Gorica za čas porodniškega dopusta poslovodkinje. V prodajalno Nova Gorica začasno premeščen Franci Mlinar. Imenovani medfazni kontrolor ter rešeni 2 prošnji kandidatov za zaposlitev. Sklenjeno o premestitvi Jožeta Podobnika v skladišče ter Jaka Bogataja v službo za obdelavo podatkov. Rešena pritožba delavk, ki obiskujejo srednjo tehnično čevljarsko šolo, oddelek za odrasle v Žireh in določeno, da se za čas šolanja razporedijo v X skupino.
13.	11. Odbor za informacije
* Obravnavana organizacija informiranja v podjetju in ugotovljeno, da je treba sistem informiranja nujno izboljšati in izpopolniti in v ta namen ustanoviti delovno mesto organizatorja informacij. Za pripravo opisa tega delovnega mesta zadolžen predsednik odbora.
Sprejet sklep, da se uredijo informacije tudi za popoldansko izmeno.
Obravnavan in sprejet odstop odgovornega urednika tovarniškega glasila »DELO-2IVUENJE« Stojana Pertov-ta. Za v. d. odgovornega urednika imenovana Majda Jesenko, sedaj glavni urednik tega glasila.
14.	11. Odbor za sredstva skupne porabe
Odobren nakup stanovanj v novi stanovanjski stavbi v Stari vasi. Kupi se eno tro-
V	mesecu novembru smo zaposlili 7 novih delavcev, z delom pa je prenehalo 5 delavcev. Fluktuacija je bila torej minimalna.
V	obratu v Zirch so nastopili delo: Valentin Poljanšek, priučen ikletpar, Simon Zakelj, Janez Treven in Branko Le-skovec, NK delavci ter Martina Kogovšek, priučena kuharica. Delo sta prenehali Francka Subic po sporazumni odpovedi dela in Vladimira Stanek s samovoljnim izstopom iz dola. Število zaposlenih je ob koncu imeseca novembra 1032 delavcev in delavk.
Obrat v Goreji vasi v mesecu novembru ni sprejel novih delavk. Delo je prenehala na lastno odpoved delavka Francka Oblak. Število zaposlenih znaša ob koncu meseca 194 delavcev in delavk.
Obrat na Colu v pretekiem mesecu ni imel kadrovskih sprememb, število zaposlenih je nespremenjeno in znaša 70 delavk in delavcev.
— NOVEMBER 1972
sobno stanovanje in dve dvosobni ter dve garsonjeri.
Godbeno-pevski sekciji ALPINA odobrena dodatna dotacija za stroške proslave ob 25-letnici pihalne godbe, odobren nakup daril 13 članom pihalne godbe, ki pri godbi sodelujejo že več kot 20 let ter plačilo stroškov zakuske za vse godbenike in vabljene goste po slavnostnem koncertu 19. novembra.
Iz sredstev skupne porabe odobrena posebna dotacija sindikalni podružnici za socialno pomoč Lenki Ržen, Do-bračeva, Hildi Mezek, Dobra-čeva in Jožetu Podobniku, Brekovice.
Odobren še nakup pralnega stroja za kuhinjo in plačilo vzdrževalnih del v počitniških hišicah v IZlatorogu, Umag.
21. 11. Gospodarski odbor
Sklenjeno, naj kadrovska služba pripravi pravila o delu vratarske službe in jih da v obravnavo gospodarskemu odboru na prihodnji seji. Sklop o povečanju števila ljudi v vratarski službi, ki ga vsebuje zapisnik prejšnje seje gospodarskega odbora se črta, ker so za izboljšanje vratarske službe druge možnosti. Izvrši se registracija gradbene skupine in, registracija podjetja za preprodajo obutve. Imenovane inventurne komisije za popis sredstev, virov sredstev ter obveznosti v tovarni in prodajni mreži ob zaključku leta 1972.
Obravnavani stroški adaptacije in uspeh poslovanja prodajalne Split in sprejeti ukrepi za izboljšanje le-tega. Odobrene investicije za nove prodajalne ALPINA v Velenju, Mežici in Logatcu.
Tudi v prodajni mreži ni bilo večjih sprememb. Na no. vo sta se zaposlili Ljubica Simko v prodajalni na Rije-ki in Gizela Krnjevič v prodajalni Sisak. Delo sta prav tako prenehali 2 delavki, oz. delavec: Mira Majer v prodajalni obutve na Rijeki in To-mislav Vukmanovič v prodajalni Beograd II. Število zaposlenih v prodajalni mreži je ob koncu meseca novembra 212 delavcev in delavk.
Število vseh zaposlneih znaša 1508 delavcev in delavk, poprečje zaposlenih za 11 mesecev pa znaša 1480 delavcev irt delavk.
V vodenju prodajaln so v preteklem mesecu nastale naslednje spremembe. Marijana šola, do tedaj prodajalka v prodajalni obutve v Bjelova-ru je bila imenovana za poslovodjo v isti prodajalni. Za poslovodjo prodajalne ALPINA II Beograd je bil imenovan Stefanovič Milič, prodajalec in pomočnik poslovodja v prodajalni ALPINA Zemun.
A. F.
Obravnavano sodelovanje z Jourdanom Pariz in ugotovljeno, da bi najbolj uspešno. Sprejet sklep, da se delavskemu svetu predlaga, da to sodelovanje pretrgamo.
Odobren nakup nekaterih manjših osnovnih sredstev za potrebe proizvodnje, pomožnih in strokovnih služb. Znižana izklicna cena za odprodajo odpisanega kombija.
Poslovnemu združenju Celje odobren manjši znesek za novoletno okrasitev mesta.
22. 11. Odbor za osebno odgovornost
VEHAR RAJKU — 2344 izrečen zadnji javni opomin
V avgustu je Republiški, zavod za varstvo pri delu izvedel meritve ropota, osvetljenosti, zaprašenosti, mikro-klime in koncentracij hlapov organskih topil v zraku.
Za boljše razumevanje rezultatov meritev naj povem, da mikroklimatske razmere ocenjujemo glede na »cono toplotne udobnosti«. To pomeni takšno kombinacijo različnih klimatskih faktorjev, pri kateri pride do toplotnega ravnotežja med okolico in organizmom brez znatnega napora. Ta občutek pa obsega mnogo subjektivnih faktorjev kot so: aklimatizacija na določeno delo, gibanje oziroma mirovanje pri delu, delovna obleka, prehrana in po dobno. Poleg tega pa so različne »cone udobnosti« za zimski oz. letni čas. Poletna »cona udobnosti« je dosežena, če so temperature zraka za delavce, ki opravljajo srednje težko delo v mejah od 20 do 22° C in če je relativna vlaga manjša od 60 % ter hitrost gibanja zraka največ 0,30 m/sek. Na delovnih mestih kjer so zaposlene žene smejo biti temperature 2° C višje. Pri nas se izmerjene temperature gibljejo med 21,5 do 25,5° C kar je nekoliko preveč. V obratu v Gorenji vasi so te vrednosti 24 do 25,5° C in v obratu na Colu 24» C.
Vlažnost zraka je na večini delovnih mest med 50 do 60 %, kar je v optimalnih mejah. To je zelo dobro, če se spomnimo nekaj let nazaj, ko je bila vlažnost povsod prenizka.
Gibanje zraka je (razen nekaj izjem) prav tako v optimalnih mejah od 0,08 do 0,37 m/sek. Na dveh mestih pa je bilo izmerjeno 0J5m/ sek kar že lahko označimo kot prepih. Bistveno za majhne hitrosti gibanja zraka pa je bilo to, da so bila v času meritev zaprta okna oz. vrata.
Maksimalno dovoljene koncentracije (MDK) hlapov organskih topil so bile postavljene po dolgoletnih preučevanjih škodljivih posledic, ki jih povzroča izpostavljenost
zaradi samovoljnega zapuščanja dela. Ugovor Mijatovič Momira iz Beograda zavržen, ker je vložen prepozno.
24. 11. Odbor za informacije
Obravnavan in sprejet opis delovnega mesta organizatorja informacij in sprejet sklep naj se izvede postopek za ustanovitev tega delovnega mesta.
27. 11. Odbor za izobraževanje
Odobren študijski dopust za obiskovanje politične šole 8 delavcem našega podjetja.
27. 11. Odbor za delovna razmerja
Obravnavane prijave na razpis prostega delovnega
toksičnim (strupenim) snovem v delovnem okolju. Vrednosti MDK v času osem-urnega delavnika ne smejo biti presežene. Pri nas so se
koncentracije hlapov organskih topil zmanjšale, še vedno pa so prevelike. Pri prejšnjih meritvah so bili rezultati neprimerno slabši, saj so bile MDK presežene ponekod tudi do 10 krat. Letos tako močnih koncentracij ni bilo izmerjenih, ampak so bile najvišje le 2 do 3 krat nad dovoljeno mejo. Vendar pa je še precej delovnih mest kjer so MDK presežene, pa četudi le neznatno.
Zaprašenost je bila merjena v mizarski delavnici in je znašala 17 mg lesnega prahu na 1 m' zraka. Dovoljeno pa ga je le 10 mg.
Osvetljenost je bila merjena v vseh delovnih prostorih. Razsvetljava je primerna in ustreza jugoslovanskemu standardu za delo v čevljarski in-striji. V nočnem času se
mesta tehnologa za izdelavo gornjih delov težke obutve in na to mesto imenovan Silvo Trček. Določeno, da se delovni mesti referenta za nabavo podplatnega materiala in vodje avtoprometa ponovno razpišeta. Objavi se tudi razpis za zasedbo delovnega mesta referenta za ekonomsko propagando in vodje oddelka za prevzem in kontrolo blaga.
Potrjene odpovedi dela treh delavk. Obravnavane potrebe po nekaterih delavcih ter sprejet sklep o sprejemu na delo 5 delavcev in poleg tega sklenjeno, da se na delovno mesto šoferja sprejme Milan Pipan.
Obravnavane še nekatere druge manjše zadeve in predlagana kadrovski službi njihova rešitev.
gibljejo vrednosti od 270 do 400 lx. Dnevne svetlobe je v vseh delovnih prostorih dovolj. Le v obratu Col dnevna svetloba nc zadošča.
Ropota v šivalnicah in obratih skoraj ni. V sekalni-cah za zgornje usnje pa je v dovoljenih mejah. Preveč hrupa pa je v novi hali, kjer še posebno izstopajo stroji za potolčenje. Izmerjene so bile jakosti hrupa do 135 fo-nov.
Iz gornjih podatkov je razvidno, da so delovni pogoji v glavnem dobri. Posebej pa od dovoljenih norm odstopajo koncentracije hlapov organskih topil in ropot v montaži. Glede zmanjševanja ropota v hali se ne da kaj dosti storiti. Treba pa bo vpeljati uporabo osebnih zaščitnih sredstev za ušesa. Veliko pa bo treba še storiti za zmanjševanje koncentracij hlapov organskih topil.
Marija KASTELEC
Kadrovske novice
Delovni pogoji
Sindikat začrtal svoje delo
Smernice za delo osnovnih organizacij sindikata v škofjeloški občini za delovno sezono 1972/73
Sindikat in osnovne organizacije sindikata (OOS) imajo pred seboj pomembne naloge, ki jih morajo rešiti, obravnavati ali ustvarjati pogoje za njih reševanje na vseh nivojih. V vseh OOS bodo v naslednjih dveh mesecih občni zbori, ki morajo pomeniti obračun preteklega dela in delovni dogovor nadaljnje aktivnosti. Zato želimo to priliko izrabiti, da sprejmemo čimbolj enoten program dela za obdobje do polletja 1973. Združeni v akciji bomo laže ustvarjali postavljene cilje in zahtevali tudi od drugih, da prisluhnejo zahtevam in mnenju sindikatov.
Smernice so orientirane predvsem na tiste akcije in naloge, ki zagotavljajo večjo stabilnost samoupravljanju in gospodarjenju v občini. Obenem pa se zavzemamo, da bi na podlagi rezultatov dela uveljavljali take pogoje dela, ki bodo zagotavljali aktivno reševanje problemov standarda zaposlenih.
1.	Ob koncu leta ali na začetku prihodnjega bo 8. kongres slovenskih sindikatov. Aktivnost OOS mora iti v to smer, da temeljito proučijo gradivo, posebno »Idejna izhodišča za delo sindikata« v prihodnje in zavzeti do njih stališče. Pripombe je treba čimprej posredovati Občinskemu sindikalnemu svetu, ki jih bo posredoval naprej ali pa jih bodo delegati utemeljili na samem kongresu.
SKLEP: OOS obravnavajo gradivo za 8. kongres in do njih zavzemajo stališča.
2.	Stanovanjsko in zemljiško politiko smo delno že obravnavali in posredovali naša stališča skupščini občine, glede prometa z zemljišči. Stališča so bila v celoti sprejeta. Stanovanjska politika je II. etapa aktivnosti, ki je lahko uspešna edino ob polni angažiranosti OOS v delovnih organizacijah. Predlogi gredo v smer povečanja deleža sredstev za stanovanjsko gradnjo in ustanovitev
»Stanovanjskih skupnosti«. Te »Stanovanjskih skupnosti«. Te skupnosti bodo razpolagale z delom sredstev, ki ga bomo zbrali v solidarnostnem skladu občine. Konkretno delitev bo predlagana po predhodnih obsežnih razgovorih, kjer morajo OOS sodelovati. • Poseben problem so delavci z nižjim OD, ki po sedanji politiki delitve sredstev v DO nimajo nobenih izgledov rešiti stanovanjski problem. Običajno so to družine z večjim številom otrok.
SKLEP: OOS na občnih zborih obravnavajo stanovanjsko problematiko v svoji DO in zavzemajo stališče do predlogov, ki bodo dani v diskusijo OOS in samoupravnim 'organom v delovnih organizacijah.
3.	Ustavne spremembe so dale osnovo in konkretne za-
dolžitve delovnim organizacijam, posebno pa sindikatu, da uskladijo in prilagodijo svoje samoupravne akte. Še bolj pomembno pa je konkretno uvajanje in izvajanje samouprave do take stopnje, da bo delavec res tudi samo-upravljalec. Od deklarativne samouprave moramo preiti k dejanski.
Sindikat je kljub prizadevanju dosegel še vedno premajhne rezultate, saj je že eno leto in pol od sprejetja ustavnih sprememb.
Pismo predsednika Tita in Izvršnega biroja ZKJ konkretno sindikat obvezujejo speljati samoupravo v DO. Take zadolžitve so vsi republiški in zvezni forumi sindikata sprejeli in je torej na nas, da jo tudi izvršimo. Učinke izpeljane naloge bomo koristili v največji meri mi sami in s tem vračali zaupanje delovnega človeka v njega samega kot samoupravljalca.
SKLEP: OOS obravnavajo skupaj z drugimi DPO in sa-
moupravnimi organi v podjetju, kaj bodo napravili in naj izdelajo konkreten rokovnik z imenskimi zadolžitvami za speljavo posameznih nalog. Občinski sindikalni svet bo pripravil občasne diskusij ske razprave, kjer bomo preverjali kje se je delo ustavilo in zaradi česa.
4. Samoupravni sporazumi v DO so od konca preteklega leta že instrument delitve dohodka in OD. Nekateri do njih kažejo nejevoljo, vendar pa sporazumi kažejo pozitivne rezultate. Sporazume so sprejeli in podpisali vsi v občini in do sedaj ni nihče nad limitom. da bi bil obremenjen z dodatnimi dajatvami.
Še vedno pa zaposleni ne poznajo samoupravnih sporazumov in je nujno, da jih delavcem obrazložimo. V tovarniških časopisih naj bodo objavljeni v nadaljevanjih, da bi bili tako dostopni čim večjemu krogu ljudi. Poznati sporazum je pravica vsakega zaposlenega in naj se nikar birokratsko te pravice ne krati. Kljub javnemu pozivu sporazumi še niso prišli iz predalov večine delovnih organizacij.
Kako do asfaltirane ceste v letu 1973?
Prvi pomembni sestanek občanov Račeve, Žirovskega vrha in Podlesca
Predlog občanov za asfaltiranje cest s predela ceste Lekarna—Umag je naletel v Zireh na izredno ugoden odmev. Asfaltirana cesta z dvema priključkoma je dolga 1750 m.
Ureditev te ceste pomeni začetek akcije občanov za asfaltiranje vseh krajevnih cest. Kako zbrati potrebna finančna sredstva? Občani so večinoma mnenja, da bi vse ceste potrebne za asfaltiranje, zaieli v izgradnjo istočasno. Občani bi v obrokih plačevali prispevek kot del lastne udeležbe. Pri celotni akciji bo največ sredstev potrebnih za etapno izgradnjo in asfaltiranje ceste Ziri—Nova vas—Račeva—Pod-lesec.
V nedeljo 10.12. je bil sestanek občanov Račeve, Žirovskega vrha in Podlesca o prispevku občanov za asfaltiranje te ceste. Le-ti so izrazili veliko pripravljenost za udeležbo pri asfaltiranju ceste. Poudariti je treba predvsem velik pomen tega sestanka za na-daljno komunalno izgradnjo na območju Zirov.
Račevska cesta in njena ureditev pomeni eno najobsežnejših del v Krajevni skupnosti. Vse priznanje pa gre občanom z območja Račeve in Žirovskega vrha, kot prvim, ki so se skušali v
SKLEP: Sindikat naj se zavzame, da bodo zaposleni seznanjeni s samoupravnimi sporazumi.
5.	Za odpravo minimalnega OD — pod 1.000,— din za normalni delovni čas, se sindikat bori že dalj časa. Uspehi se kažejo zato, ker je splošni dvig OD dokaj hiter. Premalo pa so DO napravile, da bi sprejele tako nizke OD kot problem in jih s tehnološkimi in kadrovskimi prijemi odpravile. Podatki po 9. mesecih 1972 bodo objavljeni.
SKLEP: OOS naj obravnavajo najnižji OD v lastni delovni organizaciji in predlagajo ukrepe za odpravo le teh. O rešitvah naj poročajo ObSS in občnemu zboru v lastni DO.
6.	Varstvo iz dneva v dan bolj bremeni posebno zapo-
slene žene. Sindikat in DPO v DO naj bo vseh načrtovanjih razvoja DO imajo pred seboj velik primanjkljaj delovne sile vseh struktur in poklicev. Zato mora biti varstvo sestavni del načrtovanj.
Delovne organizacije, ki zaposlujejo večji del žensk morajo razmišljati o reševanju problemov varstva, da bodo tako sprostili mater. Urejeno varstvo bi tudi vplivalo na dotok delovne sile, ki je zlasti pereča tam, kjer delajo v izmenah. Varstvo otrok ne gre podcenjevati kot problem, ki posredno vpliva na pomanjkanje delovne sile.
SKLEP: Vztrajali bomo na tem, da vsak načrtuje ob razvoju DO tudi rešitve za varstvo otrok zaposlenih ali naj se odgovorno vključi v skupno finansiranje varstvenih ustanov.
Torej se sindikatu res obeta obilico dela. Upamo, da bomo z našim skupnim prizadevanjem te smernice tudi uresničili.
■IIIllIllIllItllllllllllllllllllllllllliaillllllllllllllllSltlllllllltllEIIIIIIIIIIlItilllllKIlIllIIBillllfllllllltllltl
MODA
okviru stvarnih možnosti pogovoriti o rešitvi celotnega problema.
Pričakujem tudi sestanek občanov Nove vasi in njihove predloge za sofinanciranje pri izgradnji ceste.
Vse občane pozivam, da se pridružijo akciji asfaltiranja ceste in svoje predloge sporočijo na sedež Krajevne skupnosti do konca tega leta.
Katere ulice v Žireh?
Svet krajevne skupnosti predlaga, naj bi poimenovali ulice in ceste predvsem s krajevnimi in spominskimi datumi iz NOV. Vabimo vse občane, da predlog imen ulic in cest sporoče na KS.
V predlogu naj bo z dosedanjimi hišnimi številkami označena ulica ali cesta, katero predlagate. Na osnovi prejetih mnenj bo sestavljen predlog za imenovanje ulic in podan v razpravo občanom.
Torej sodelujmo!
Franci Pertovt, dipl. oec.
Naprošamo člane kolektiva, da vsako spremembo v osebnih podatkih sporočijo kadrovskemu oddelku v 8 dneh, ko sprememba nastane. Te spremembe so pogostnejše: sprememba priimka, sprememba bivališča ali hišne številke, sprememba števila družinskih članov ln podob-no.
Letošnja zimska moda nam je prinesla novo obliko plaščev in jopičev, ki se precej razlikuje od prejšnjih. So širokega kroja ln se spuščajo z ram kot šotor. Lahko so rezani zvon-často, aH pa so nabrani pod sedlom nad prsmi. Včasih imajo zadaj gubo, ki jim daje potrebno širino. Najpogosteje so iz mehkih karirastih materialov. Lahko pa so tudi enobarvni, včasih Iz imitacije krzna. Mamice si lahko omislijo isti model tudi za hčerkico.
Duša Mesec
Praznovanje dneva republike v Žireh
Slavili smo DAN REPUBLIKE. S pesmijo, s cvetjem in zastavami. Po vsej republiki, saj to je naš največji praznik. Spomin na dan, ko se je 29. 11. 1943 leta na 2. zadan ju Avnoja v Jajcu rodila naša republika. Slavili smo ga tudi v Žireh.
I
Glavna proslava ob DNEVU
REPUBLIKE Je bila 28. novembra v dvorani Svobode v Zireh
Po himni, ki je mogočno zadonela v izvedbi pihalne lodbe, je imel svečani govor 'RANC KAVČIČ, predsednik organizacije SZDL Ziri.
V kulturnem sporedu so se zvrstile pevske točke moškega pevskega zbora ALPINA pod vodstvom ANTONA JOB-STA ter komornega mladinskega pevskega zbora in mo. škega pevskega zbora podjetij Zirov pod vodstvom SLO-BODANA POLJANSKA. Vmes so recitirali učenci osnovne šole. Prijetno nas je presenetila telovadna točka, ki so jo prav tako izvedli učenci osnovne šole in slišali smo odobravanje: *Kaj takega ie dolgo ni bilo na našem odru/« Velik aplavz so poželi tudi malčki iz vrtca, ki so koraj-Ino in prisrčno zapeli in pesmice še podkrepili z ritmiko. Vse navedene točke pa je v prijetni besedi povezoval VALJA KOKAU. Proslava je zelo dobro us-ela in gre nastopajočim in organizatorjem vse priznanje. Z mnogoštevilno udeletbo — dvorana je bila polna — smo lepo počastili DAN REPUBLIKE.
M. Jesenko
Proslavljali so tudi v Čevljarskem šolskem Izobraževalnem centru v Zireh
Učenci šole so ta pomemb. ni praznik počastili s pestrim programom in s tem pokaza-
»DELO, ŽIVLJENJE« je glasilo tovarne obutve ALPINA ZIRI. Ureja ga uredniški odbor: MARIJA KASTELIC, VLADIMIR PIVK, ALFONZ ZAJEC, ANTON 2AKEU, ERNEST DEMŠAR, MILAN MOČNIK, STANE KOSMAČ, STOJAN PERTOVT, MAJDA JESENKO, glavni urednik in v. d. odgovornega urednika. Izhaja mesečno. Naklada 1500 izvodov.
Tisk Gorenjski tisk Kranj
li globoko spoštovanje do naše revolucije in njenih pridobitev.
Uvodne besede je prebrala učenka IRENA PRIMOŽIČ. Orisala je okoliščine, v katerih je potekalo znamenito II. zasedanje Avnoja, 29. novembra 1943, v Jajcu. Sledile so recitacije in pevske točke, ki so jih izvajali učenci sami.
Drugi del proslave — in hkrati najbolj zanimiv — je predstavljalo tekmovanje o poznavanju zgodovine NOB. Tekmovali sta dve ekipi: eno so sestavljali učenci II. letnika: CILKA MODIC, MAJDA KAVČIČ in MOJCA ERŽEN, v drugi ekipi pa so bili učenci, ki prebivajo v internatu: LILIJ AN A MILOSAVUEVIC, KRISTINA LOTRIC in VERA RUPAR. Tekmovalna vnema je bila velika in znanje tako popolno ter izenačeno, da smo tekmovanje po 50 vprašanjih prekinili. Prepričani smo bili, da zmagovalca ne bi bilo, saj sta ekipi pokazali res vzorno znanje. Po konča-nem tekmovanju sta dobili obe ekipi knjilne nagrade, ki jim bodo lep spomin na šolanje.
Tekmovanje je pokazalo, da naši učenci dobro poznajo zgodovino, še posebno NOB, kar nedvomno pomaga pri naših skupnih težnjah, da mladi ne pozabijo dogajanj, ki so privedla do rojstva naše domovine Jugoslavije.
Ob tem slovesnem trenutku smo se spomnili tudi dveh naših sodelavcev, tovarišev PETRA NAGLICA in JANEZA ZAVRLA, ki prev letos praznujeta 20-letnico pedagoškega dela v CSIC Ziri. Ni naključje, da smo se prav na tej proslavi spomnili tega jubileja, saj vsi vemo, da je malo ljudi, ki bi tako vneto opravljali pedagoško delo in hkrati tako dolgo vztrajali na istem zahtevnem delovnem mestu. Iskreno smo jima čestitali in obdarili. S toplo in hvalelno besedo so se ju spomnili tudi učenci in poklonili vsakemu 20 nageljnov — kot simbolično zahvalo za dvajsetletno delo.
Slavnostni program se je nadaljeval s telovadnimi točkami, ki so jih izvedli učenci osnovne šole pod vodstvom DARIJA ERNOZNIKA.
Proslava je bila še prijetnejša, ker je bila prireditev prvič v prostorih, ki jih ogreva centralna kurjava, na katero smo čakali dolga leta. Ob tej priliki se zahvaljujemo tovarni ALPINA, ki je tudi pomagala, da se naši učenci šolajo v bolj primernih prostorih.
Proslavo smo zaključili s plesom, ki je še povečal praznično razpoloženje.
J.Kragl
O pomenu DNEVA REPUBLIKE je govoril tov. FRANC KAVCIC, predsednik krajevne organizacije SZDL
Zaključek telovadne točke, ki so jo pripravili učenci osnovne šole pod vodstvom tovariša DARIJA ERZNOZNIKA
Tekmovanje učencev CSIC o poznavanju zgodovine NOB. Ekipe vneto rešujejo vprašanja
V mesecu novembru sta umrla naša upokojenca Nlkolettl Rudolf ln Vehar Jakob. Sorodnikom ln prijateljem naše sožalje.
zunaj tovarne • zunaj tovarne • zunaj tovarne • zunaj tov
Do konca tekmovanja v I. Slovenski ligi je ostalo samo še eno kolo, tri kola so pa že za nami. Judoistl Alpine so ponovni štart v prvi ligi uspešno prestali in so kot novinci pripravili veliko presenečenje, saj so trenutno v gornjem delu lestvice. Od treh tekmovanj so enkrat gostovali, ln sicer v Ljubljani, dvakrat pa so bili domačini, v zadnjem kolu pa ponovno gostujejo, in sicer v Murski Soboti.
Rezultati:
I.	kolo Alpina : Olimpija II 4:3 (30:22), Alpina : Branik (Maribor) 1:6 (10:46)
II.	kolo Alpina : Maribor 2:4 (20:35), Alpina : Šiška 5:2 (14:20)
III.	kolo Alpina : Velenje 3:3 ( 22:24) Alpina : Celje 5:1 (42:10)
Najuspešnejši pri Alplni so bili Milan Jereb, Bojan Zakol J, Anton Mlakar in Rajko Krvlna. V nekaterih dvobojih bi lahko dosegli tudi boljše rezultate, vendar pa nimajo pravih tekmovalcev za posamezne kategorije, mlajšim pa se pozna, da še niso izkušeni in se praktično šele sedaj učijo.
Lestvica:
1.	Maribor	10
2.	Alpina	6
3.	Branik	5
4.	Velenje	4
5.	Olimpija II 4
6.	Celje	2
7.	Šiška	1
8.	Murska Sobota 0
V lestvici še niso upoštevani rezultati, ki sta jih dosegli ekipi Branika in Ollmpije, ki imata dosedaj samo 4 borbe, Alpina pa že 6, v vsakem slučaju pa se bodo judoisti Alpine potem znašli na 3. ali 4. mestu. Rezultati, ki so bili doseženi z ekipo Nagaokl niso upoštevani, ker je omenjena ekipa tekmovanje zapustila.
Ce se bodo Judoistl tako dobro držali do konca, bo to vsekakor velik uspeh, saj so v ligi štartall s skromnimi željami, da bi jim uspelo ostati med najboljšimi.
Košarkarski klub Kladlvar je imel 2. 11. 1972 svoj redni letni občni zbor. Na njem so pregledali delo, ki so ga opravili v lanskem letu, ln Izvolili nov upravni odbor. Postavili so novega trenerja ter se hkrati dogovorili o tekmovanjih in treningih v naslednjem letu. Nerazčiščeno je ostalo le vprašanje ženske ekipe, ki še nima trenerja, ni pa tudi točno dogovorjeno čigave članice so. Po občnem zboru je bila za vse povabljene še kratka pogostitev.
Miha GOVEKAR
Kej je djau?
Kaže, da na vprašanje Iz prejšnje številke mož nI vedel odgovora. Ali pa je obnemel? Naj mu pomagajo strokovnjak' Ml pa rajši poglejmo
novo nagradno vprašanje
Smučarski klub ALPINA se že vneto pripravlja na smučarsko sezono. Nabavljena je bila oprema za tekmovalce, kakor tudi za ostale člane, kateri so želeli. Tekmovalcem je upravni odbor kluba za nabavo opreme odobril tudi določen regres.
Se vedno pa je glavna naloga kluba gradnja 30-meter-ske skakalnice v Novi vasi.
Vendar gradnjo zelo ovira neprimerno vreme in kljub prizadevanjem dela ne napredujejo kot je bilo predvideno. »Skakalnica bo usposobljena za uporabo že v letošnji sezoni le v primeru, da se vremenske razmere izboljšajo,« pravi Metod Erznož-nik, ki vodi dela pri skakalnici in nadaljuje, da pri delu
pogrešajo sodelovanje mladih. Delajo le starejši člani.
VLECNICA bo letos postavljena na Ledinici, na pobočju nasproti »Koklju«. V ugodnih snežnih razmerah bo obratovala ob sobotah in nedeljah, v primeru, da jo bo želelo uporabljati nad 10 smučarjev, pa tudi druge dneve.
M. J.
Silvestrovo! Romantičen večer, nebo polno zvezd. Pa kaj pomaga. Fanta že zapušča dobra volja. Zadnji večer leta bi rad lepo preživel, pa nima kje. Avta nima, v Zireh pa vemo kako je. Močno se huduje. Kaj pravi?
Odgovore pošljite do 2. januarja 1973. Nagrade čakajo!
Priprave na smučarsko sezono
Poročili so se: Mravlje Nada in Eniko Vinko, Modrijan Mira, Julijana Zakelj, iz obra. ta Ziri in Jeram Alojzija iz obrata Gorenja vas. Iskreno čestitamo!
Priznanja športnim delavcem
Skupščina občine Skofja Loka in Občinska zveza za telesno kulturo Skofja Loka sta ob 30-letnici ustanovitve OF in 25-letnici telesne kulture v novi Jugoslaviji 10. novembra letos organizirali večji sprejem športnikov v hotelu Transturist. Sprejema se je udeležilo približno 200 športnih delavcev iz vseh krajev naše občine.
Z mikrofonom v roki so se nam nato predstavili znani športniki naše občine, ki so dosegali ali pa še dosegajo večje uspehe v republiškem, zveznem ali celo mednarodnem merilu. Vse smo z zanimanjem poslušali, zlasti pa seveda naša rojaka Romana Seljaka in Otona Giacomelli-ja.
Srečanje se je ob prijetnem vzdušju v prijetnem okolju nadaljevalo pozno v noč in slišali smo še marsikatero zanimivost s športnega področja v naši občini.
Prireditev je uspela. Vsi smo bili zadovoljni in smo odšli z lepimi vtisi. To pa je prav gotovo zadoščenje organizatorjem.
M. J.
Glavna točka je bila podelitev priznanj najaktivnejšim športnikom in športnim funkcionarjem. Med temi so bili tudi Zirovci in to: ALOJZ BURNIK, METOD ERZNOZ-NIK, DARIJ ERZNOZ-NIK, MARKO ERZNOZNIK, FRANC GIACOMELLI st. in ANTON OBLAK. S šopkom rož in spominskim darilcem, pa so se spomnili tistih, ki imajo v posameznem kraju veliko razumevanje za športne dejavnosti in jih na kakršenkoli način podpirajo. Med temi je bil tudi direktor AILPINE IZIDOR REJC.
Smučarski klub ALPINA gradi v Novi vasi 30-metrsko skakalnico. Za mladi rod bo to zelo koristna pridobitev
Predsednik občinske zveze za telesno kulturo izroča priznanje tov. METODU ERZNOZNIKU
Z domačega zeljnika
Dobiček
Tone je ob praznikih obiskal sorodnika. Vesel se vrne, pove sosedi:
»Prvič sem spal pri njih in veš kaj se mi je sanjalo: Da bomo pred novim letom v tovarni dobili 11 % dobička na 11 mesecev. To se zagotovo izpolni.«
Soseda odvrne: »Prav goto. vol Pravijo, da se te sanj' res izpolnijo — najkasneje sedmih letih.«
Šport