KOLOFON Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Urška Orešnik, Branislav Pevec, predstavnik/ca Občine Logatec za odnose z javnostmi. Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izzida: 5. 9. 2016 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Logaški gasilci ob požaru na kraškem robu Foto: Blaž Korenč Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA OBČINE LOGATEC Republika Slovenija ir Evropska unija iz kohezijskega sklada NAJAVA CPS DOGODKA V OKVIRU ETM V LOGATCU STOPITE NA ZEMUEVID LOGATCA IN SOUSTVARITE PRIHODNOST MESTA V okviru priprav Celostne prometne strategije (CPS) Logatec bo v četrtek, 22. septembra, na dogodku Dan brez avtomobila potekala delavnica z naslovom »V kakšnem mestu želim bivati?«. Pridružite se nam na Cankarjevi ulici*, kjer se boste med 16.00 in 19.00 lahko udeležili zabavnega in aktivnega sodelovanja pri načrtovanju javnega prostora občine. Sprehodili se boste po velikem letalskem posnetku mestnega središča in na njem označili tiste lokacije, kjer bi si želeli boljše možnosti za kolesarjenje ali peš hojo, prijetnejši prostor ter nove in zanimive možnosti za preživljanje prostega časa. Vabljeni tudi k sodelovanju v anketi, s katerim se boste lahko potegovali za imenitne nagrade. *V primeru slabega vremena bo delavnica izvedena v Upravnem centru Logatec, ob 16. uri. »Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada« ZAPORA NOTRANJSKE CESTE Širše območje zapore Popolna zapora Notranjske ceste. Zapora bo potekala 9. 9. 2016, med 16.30 in 18.30 uro. Obvoz bo potekal po ulici Ograde. LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 2 UVODNIKH IZ VSEBINE IZ OBČINSKE HIŠE Vpis v Gledališki abonma komedije Občine Logatec v sezoni 2016/2017.............................................str. 4 Za boljšo kakovost staranja v Občini Logatec.....str 6 AKTUALNO Pet let poslikanih stebrov pod Sekirico................str. 9 Najlepši poletni dan za logaške prosilce za azil......str. 11 Logaški taborniki v Bovcu...................................str. 15 V SREDIŠČU Gasilska zveza Logatec......................................str. 18 PGD Gorenji Logatec: država hitro pozabi na obljube............................................................str. 19 PGD Dolnji Logatec: ponosni na svoj podmladek.....str. 20 Dominikovih 77 gasilskih let...............................str. 23 Kmečki in gasilski praznik na Medvedjem Brdu z roko v roki..........................................................str. 25 KULTURA »Pri ustvarjanju glasbe sva drug do drugega zelo iskrena.«.......................................................str. 26 Cvetje vzcvetelo pred jesenjo.............................str. 28 Tudi na Notranjskem so dobri ljudje . str. 32 POSLOVNE STRANI Nasmeh narave - ekološka kozmetika iz Hotedršice............................................ str. 34 ŠPORT Ljubljanski maraton za vsakogar........................str. 35 TURIZEM Spoštovane občanke, spoštovani občani! Septemberje mesec Občine Logatec. Zaslužnim bomo na slavnostni seji podelili občinska priznanja in se veselili gospodarskih, športnih in kulturnih dosežkov. Kot občan in župan sem vesel, da je logaška občina vedno bolj prepoznavna po gospodarskem napredku, socialni noti in nizki stopnji brezposelnih. Imamo veliko zlatih učencev v vseh treh osnovnih šolah, glasbeni šoli in tudi zlate maturante. Veliko razmišljam o naši družbi, težavah naših občanov, državljanov in nemoči institucij za odpravo problemov. V poletnih mesecih sem bil kot župan in govornik prisoten na gasilskih slovesnostih ob visokih jubilejih in tehničnih pridobitvah. Občudoval sem njihovo hierarhijo, usklajenost in delovno vnemo. Nobene živčnosti, na obrazih radost ter veselje do življenja in napredka. Politiki in naša oblast bi se morali zgledovati po organiziranosti gasilskih zvez in društev. Oktober je mesec požarne varnosti in gasilstva. Prav bi bilo, da bi se vsak izmed nas seznanil z delom ter obsežnimi nalogami gasilcev in se prepričal v mojo trditev. Na logaškem je gasilstvo že stara tradicija. Če povzamemo njihov prvi pozdrav, »Sovraštva ne gojimo, poznamo le pomoč, pomagat prihitimo, naj je dan - temna noč.« Lahko rečem, da pri gasilcih to drži še danes. Sprememba je samo v napredku, veliko več je strokovnega znanja, lepi domovi in sodobna tehnična oprema. Velik poudarek je na izobraževanju in varnosti članov. Zelo pohvalno je, da se v prostovoljnih društvih vzgaja mladino. Od 7 do 11 let so pionirji, od 11 do 16 mladinci in do 18 let pripravniki. Po 55. letu ženske in po 63. letu moški so veterani, ki ne opravljajo več operativnega gasilskega dela, ampak prenašajo svoje bogate izkušnje na mlajše in so v pomoč na preventivnem, vzgojnem in organizacijskem področju. V naravi so nam zgled čebele, v vsakdanjiku naj nam bodo požrtvovalni gasilci; nekaj naredimo še vsak pri sebi in lahko rečemo, da smo na pravi poti za lepše življenje vseh nas. Spoštovane občanke, spoštovani občani, vsem čestitam ob občinskem prazniku. Izrekam zahvalo delovnim organizacijam, vsem institucijam, župnijam, politikom, društvom, prostovoljcem, posameznikom za doprinos družbi. Vabim vas, da skupaj praznujemo praznik Občine Logatec na prireditvah v septembru in oktobru. Raziskujmo z lokalnimi turističnimi vodniki........str. 39 3 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 Z vami župan Berto Menard IIZ OBČINSKE HIŠE W VPIS V GLEDALIŠKI ABONMA KOMEDIJE OBČINE LOGATEC V SEZONI 2016/2017 Predstave in cena abonmaja Po izboru lanskih abonentov si bomo v prihajajoči abonmajski sezoni v Veliki dvorani Narodnega doma predvidoma ogledali naslednje komedije: - v nedeljo, 23. oktobra 2016, ob 19. uri: Za crknt (igrajo: Eva Škofič Maurer, Tomaž Lapaj-ne Dekleva, Gregor Kamnikar, Tina Jane-žič, Alla Abramova, Perola Regina, Manca Uršič, Ana Lampret in David Dolamič) - v nedeljo, 20. novembra 2016, ob 19. uri: Staro za novo (igrata: Boris Kobal in Tin Vodopivec) - v nedeljo, 19. februarja 2017, ob 19. uri: Rojen v Jugi (igra: Perica Jerkovic) - v nedeljo, 19. marca 2017, ob 19. uri: Matilda, počak'! (igrajo: Ivo Ban, Alojz Svete in Mojca Fatur). Kako poteka razvrščanje po sedežih? Po vrstnem redu prijavnic. Pozna prijava močno zmanjša možnosti za dobro lokacijo. 1. Najprej razporedimo redne abonente*, in sicer najprej tiste, ki so se odločili za iste sedeže kot v prejšnji sezoni. * Redni abonent je tisti, ki je imel abonma v sezoni 2015/2016 in se letos vnovič prijavi. 2. Nato od prvega do zadnjega po vrstnem redu prijav razporedimo tiste redne abonente, ki želijo sedeti bližje ali dlje od odra. 3. Na koncu zopet od prvega do zadnjega, po vrstnem redu prijav, razporedimo nove abonente. Vrstni red prijav je ključnega pomena, saj odloča o tem, ali boste dobili možnost sedeti bolj spredaj ali ne. Kako poteka razpored na balkonu? Razpored na balkonu se prične z razvrščanjem abonentov od najvišjih vrst proti najnižjim, torej od vrst številka sedem do ena. Slišnost igralcev po dvorani Vsa gostujoča gledališča vedno še posebej prosimo, da bodisi uporabljajo ozvočenje bodisi so bolj glasni. Po preverjanju slišnosti predstav lanske sezone je bilo ugotovljeno, da se je vse igralce slišalo in razumelo po celotni Veliki dvorani Narodnega doma. V upanju na še eno fantastično sezono vas lepo pozdravljamo. Renata Gutnik Višja svetovalka za turizem, kulturno dediščino in kulturo Občina Logatec Ker pa imajo gledališča zaradi različnih vzrokov možnost predstavo odpovedati, zamenjati ali prestaviti, vam bomo ob takih primerih pravočasno sporočili spremembe. Cena za abonma na sedežih v vrstah parterja od prve do vključno osme je 40 eur, za vse ostale sedeže pa 35 eur. Kdaj in kako se vpisati Letošnji vpis novih abonentov v abonma sezone 2016/2017 poteka od 10. do 16. septembra 2016 (16. 9. 2016 do najkasneje 13. ure mora biti prijavnica že na sedežu Občine Logatec). Pravilno izpolnjene in podpisane prijavnice za nove abonente pošljite / dostavite na naslov: Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, s pripisom »prijava v abonma«. V primeru elektronskega pošiljanja prijavnice slednjo izpolnite, (natisnite, če do nje dostopate preko spleta), podpišite in ske-nirajte ter sken pošljite na naslov: obcina. logatec@logatec.si. V naslov elektronske pošte napišite: prijava v abonma. PRIJAVNICA ZA NOVE ABONENTE- GLEDALIŠKI ABONMA 2016/2017 Ime in priimek Naslov Pošta Telefon E-mail Zaradi varovanja okolja želim, da me o abonmaju obveščate DA NE samo preko elektronske pošte. O O Nisem bil abonent sezone 15/16. V abonma prijavljam | navedite število: oseb. Abonma bom plačal v | ) enem obroku O dveh obrokih. Datum:_| Podpis: Izjava vlagatelja: podpisani dajem Občini Logatec soglasje, da obdeluje moje osebne podatke, navedene v prijavnici. Občinski urad Občine Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, matična številka 5874661, bo v skladu z določili zakona, ki varuje osebne podatke, varoval zbirko osebnih podatkov abonentov in jo uporabljal zgolj za namen gledališkega abonmaja. V zbirki se uporablja ime, priimek, naslov, telefonska številka in elektronski naslov abonentov. Zbirko se uporablja v obdobju največ osmih abonmajskih sezon. Abonent ima možnost preklica tega soglasja. Kako prijava v abonma vpliva na sedežni red? Tudi v sezoni 2016/2017 bodo veljala ista pravila, ki določajo vrstni red prijav in posledično sestavo sedežnega reda. Sedežni red se določi po ustaljeni metodi. Poslati na naslov: - Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, s pripisom »prijava v abonma« ali - podpisano in poskenirano na obcina.logatec@logatec.si, kjer v naslov elektronskega sporočila napišete »prijava v abonma«. 4 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 IZ OBČINSKE HISEI MLADI LOGATČANKE IN LOGATČANI, SODELUJTE V SPLETNI ANKETI! Si star/a med 15 in 29 let? Bi želeli/a soustvarjati podobo Logatca in krojiti svojo prihodnost? Se v domačem okolju kot mlad človek ne počutiš povsem izpopolnjenega in upoštevanega? Imaš dober predlog, kako naš kraj narediti prijaznejši do mladih? Če ti ni vseeno, kaj se dogaja v tvojem okolju, in če si želiš sprememb, izpolni spletni vprašalnik, ki je namenjen mladim iz Občine Logatec v starosti od 15 do 29 let. Tvoji odgovori, predlogi in mnenja nam bodo v veliko pomoč, saj bodo rezultati ankete pokazali, kako se mladi počutijo v domačem kraju in kakšne so njihove želje ter potrebe. Na osnovi analize ankete bomo v sodelovanju z Mladinskim svetom Logatec in logaškimi mladinskimi organizacijami pripravili konkretne predloge, rešitve in smernice za delo z mladimi in za mlade. Anketo lahko poiščeš na facebooku, kjer v iskalnik vpišeš Mladi Logatec, in na sple- tni strani Občine Logatec, www.logatec.si, pod zavihkom »mladinski sektor«. Sedaj pa hitro na delo - izpolni anketo, razširi glas o njej, deli povezavo do nje in primakni košček k svetlejši prihodnosti mladih v Logatcu. Dodatne informacije so na voljo prek elektronskega naslova: mladi.logatec@loga-tec.si Občina Logatec in Mladinski svet Logatec AMBROZIJA Kot vsako leto vas tudi letos opominjamo, da sta meseca avgust in september čas cvetenja pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisifolia), ki postaja v Evropi in pri nas ena najpomembnejših plevelnih vrst na nekmetijskih površinah in v kmetijski pridelavi, hkrati pa je ena najbolj alergenih rastlin. Pri nas jo najlažje opazimo ob robovih cest in na gradbenih deponijah, kjer se množično pojavlja. Imetniki zemljišč so dolžni ambrozijo odstraniti s koreninami vred ali njihov nadzemni del tako, da se v tej rastni dobi ne obraste več. Odstranitev rastlin je treba opraviti čimprej, da preprečimo cvetenje in sproščanje cvetnega prahu v okolico. Več o škodljivi rastlini si lahko preberete tudi v zloženki, ki jo je pripravila fitofarmacevtska inšpekcija, na spletni strani: http:// www.uvhvvr.gov.si/ >> Delovna področja >> Zdravje rastlin >> Rastlinski škodljivi organizmi >> Škodljive rastline. Na spletni strani so poleg zloženke še priporočila za zatiranje te rastline. V preteklem letu je bilo v Logatcu kar nekaj lokacij, kjer se je ambrozija zarastla. O tem so nas prijazni občani obvestili, občina pa je nato opozorila lastnike zemljišč, ki so jo hitro odstranili. Občinska uprava Pasji (in mačji) iztrebki so odpadek. Nevaren odpadek. Bodimo ljudje, počistimo za svojimi ljubljenčki. POPRAVEK V članku Od generacije do generacije, objavljenem v Logaških novicah, julij-avgust 2016, na strani 2, se je piscu MaŠu napačno zapisalo: »To nas seznanja z dogajanji, ki so spremljali Društveni dom na Griču od njegovega nastanka v dvajsetih letih 19. stoletja ... « Gre za lapsus, saj bi to pomenilo, da je bil dom zgrajen med leti 1820-1829. To bi bila dvajseta leta 19. stoletja. Slavnostna otvoritev Društvenega doma (oz. Prosvetnega doma, orlovskega doma, tudi »Didl doma«, kot so ga nekateri posmehljivo imenovali mogoče po pesmici Za deveto goro, v kateri je kitica: In godel Strunač je: / »Didl-dom, didl-di...« / In glas je plaval / Na vse strani ./) Na Griču v Dolnjem Logatcu je bila na Veliki šmaren, 15. avgusta 1910 (to je pogojno rečeno na začetku 20. stoletja). Gvido Komar 5 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 IIZ OBČINSKE HISE ZA BOLJSO KAKOVOST STARANJA V OBČINI LOGATEC POVABILO K ODDAJI PREDLOGOV Občina Logatec je z vstopom v Slovensko mrežo Starosti prijaznih mest pristopila tudi k pripravi petletnega razvojnega načrta starosti prijazne občine, ki bo vseboval popis stanja na področju staranja in sožitja med generacijami v občini, konkretne programe in spremembe, ki jih občina hoče uresničiti v petletnem obdobju. Na vsakem od teh bistvenih področij bodo zapisani ukrepi za oskrbo bolnih in onemoglih starih ljudi, ukrepi za aktivno in zdravo staranje celotne upokojenske generacije ter ukrepi za krepitev solidarnosti med mlado, srednjo in tretjo generacijo ter vzgojo vseh generacij za lepše sožitje. Navedeni petletni program vsebuje tudi priporočila Svetovne zdravstvene organizacije* (SZO), po katerih se primerja in meri stanje dejavnosti na področju staranja v občini. Tako so za stavbne in zunajstavbne površine priporočila SZO naslednja: javne površine so čiste in prijetne. Zelenih površin in klopi na prostem je dovolj, so lepo vzdrževane in varne. Pločniki so lepo vzdrževani, brez ovir za pešce. Zasnovani so tako, da na njih ne drsi, da so široki za invalidske vozičke in da imajo robniki klančine do ravni cestišča. Prehodov za pešce je dovolj, so varni za ljudi z različnimi stopnjami in vrstami telesne sposobnosti in niso spolzki. Vozniki puščajo pešcem prednost v križiščih in pred prehodi za pešce. Zunajstavbni varnosti se pomaga z dobro ulično razsvetljavo. Storitve so dostopne in blizu skupaj. Prevoz opredeljujejo: cene javnega prevoza so stalne, prikazane na vidnem mestu in dosegljive. Javni prevoz je zanesljiv in časovno gost, tudi ponoči in ob koncu tedna ter na praznike. Do vseh predelov v občini in služb se je mogoče pripeljati z javnim prevozom. Vozila javnega prevoza so čista, lepo vzdrževana, dostopna, brez gneče in imajo prednostne sedeže, ki niso neupravičeno zasedeni. Invalidom je na voljo specializiran prevoz. Vozniki javnega prevoza ustavljajo na predvidenih postajah, in sicer tik ob pločniku, tako da je vstopanje olajšano, in preden odpeljejo, počakajo, da potniki sedejo. Postajališča in postaje so na primernih krajih, dostopne, varne, čiste, osvetljene in dobro označene, opremljene z ustreznimi klopmi in nadstreški. Na voljo so prednostna parkirna mesta in izstopališča za ljudi s posebnimi potrebami in se spoštujejo. Pospešuje se izobraževanje vseh voznikov in zanje omogočajo osvežitveni tečaji. Glede bivališč SZO priporoča: zadostno število cenovno dosegljivih bivališč je na voljo v varnih območjih, ki so blizu storitvenih točk in preostale skupnosti. Na voljo je dovolj cenovno dosegljivih storitev za vzdrževanje doma in podporo življenja na domu. Bivališča so solidno zgrajena in zagotavljajo varno ter udobno zavetje pred vremenom. Notranji prostori in ravne površine dovoljujejo svobodo gibanja po vseh sobah in hodnikih. Dane so možnosti za adaptacijske spremembe stanovanja, pri čemer obstaja razumevanje za potrebe starejših občanov. Državna in komercialna stanovanja so čista, lepo vzdrževana in varna. Lokalno je poskrbljeno za dovolj cenovno dosegljivih stanovanj za slabotne in invalidne starejše občane, z ustrežljivo podporo. O družabnem življenju: prostori za prireditve in dejavnosti so na priročnih lokacijah, dostopni, razsvetljeni in dosegljivi z javnim prevozom. Prireditve so ob urah, primernih za starejše občane. Dejavnosti ali prireditev se je mogoče udeleževati samostojno ali s spremljajočo osebo. Dejavnosti in zanimivosti so cenovno dosegljive in brez prikritih ali dodatnih stroškov udeležbe. Obveščanje o dejavnostih in prireditvah je dobro, všte-vši podrobnosti o dostopnosti prostorov in naprav in o prevoznih možnostih za starejše osebe. Ponudbena dejavnost je široka in raznotera, tako da je lahko privlačna za različne preseke starejšega prebivalstva. Starejše prebivalstvo vključujoča družabništva so organizirana po raznovrstnih lokalnih zbirališčih, kakršna so rekreacijski centri, šole, knjižnica, kulturni domovi in parki. Obstaja nenehno prizadevanje po vključitvi občanov, ki so v nevarnosti družbene osame. Priporočila SZO o spoštovanju in vključevanju starejših v družbo so naslednja: javni, prostovoljni in komercialni ponudniki storitev redno povprašujejo starejše občane, kako bi lahko svojo službo izboljšali. Javni in komercialni sektor ponujata storitve in izdelke, ki so prilagojeni spreminjajočim se potrebam in željam starejših občanov. Osebje je vljudno in ustrežljivo. Starejši ljudje se vidno pojavljajo v občilih, ki jih prikazujejo pozitivno in brez stereotipiziranja. Dejavnosti in prireditve, namenjene celotni skupnosti, privlačijo vse generacije, ker se trudijo prilagoditi potrebam in željam, značilnim za različne starostne dobe. Starejše občane skupnost posebej vključuje v dejavnost za »družine«. Šole ustvarjajo priložnost za poučenost o staranju in ostarelih in v šolske dejavnosti pritegujejo starejše občane. Skupnost starejšim priznava njihov prispevek v preteklosti, kakor tudi v sedanjosti. Manj premožni starejši občani imajo dober dostop do javnih, prostovoljskih in zasebnih storitev. Priporočila SZO glede družabnega življenja starejših določajo: starejšim, ki bi radi delovali prostovoljsko, je na voljo prožna vrsta možnosti, da se priučijo in dobijo priznanja ter so deležni pravega vodstva in nadomesti- 6 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 la osebnih stroškov. Kvalitete starejših zaposlenih se cenijo. Stremi se k vrsti prožnih in ustrezno plačanih zaposlitev za starejše. Pri zaposlovanju, odpuščanju, napredovanju in izobraževanju delavcev je prepovedana diskriminacija zgolj na podlagi starosti. Delovna mesta so prilagojena potrebam invalidov. Podpira se samozaposlovanje starejših. Starejšim delavcem se omogoča pridobivanje veščin za dela, možna po upokojitvi. Telesa, ki sprejemajo odločitve v javnem, zasebnem in prostovoljskem sektorju, spodbujajo in olajšujejo sprejemanje starejših v svoje članstvo. O občevanju in obveščanju: učinkovit sistem sporočanja dosega vse starostne skupine skupnosti. Zagotavlja se redno in široko obveščanje, poskrbljeno je za usklajen dostop na enem samem mestu. Redne obvestilne in za starejše zanimive oddaje so del programske ponudbe. Spodbuja se starejšim ljudem dostopno govorno sporočanje. Ljudje v nevarnosti družbene osame so obveščeni na štiri oči od zaupnih posameznikov. Javne in komercialne službe na prošnjo izvajajo prijazne medosebne storitve. Tiskana sporočila - vštevši uradne obrazce, televizijske napise in besedila na prikazovalnikih - imajo večje črke, glavne misli pa poudarjene z jasnim in krepkim tiskom. V tiskanem in govornem sporočanju se uporabljajo preproste, znane besede v kratkih, nezapletenih stavkih. V javnih prostorih, kot so uradi, občinski centri in knjižnica, obstaja širok javen dostop do računalnikov in medmrežja, zastonj ali za zelo nizko plačilo. Priporočila SZO glede storitev skupnosti in zdravstvenih služb pa so: Zdravstvo in skupnost ponujata ustrezen razpon storitev za pospeševanje, vzdrževanje in vračanje zdravja. Oskrba na domu vključuje zdravstveno in osebno nego in gospodinjstvo. Zdravstvene in socialne službe so na prikladnih krajih in dostopne z vsemi oblikami prevoza. Domovi s stalno oskrbo in stanovanjske soseske za starejše so blizu storitvenih centrov in druge skupnosti. Objekti, v katerih se izvaja zdravstvena in z njo povezane dejavnosti, so sezidani varno in so v celoti dostopni. Zagotovljeno je jasno in dostopno obveščanje o zdravstvenih in socialnih storitvah za starejše. Izvajanje storitev je usklajeno in glede urejanja papirjev preprosto. Vse osebje je spoštljivo in ustrežljivo do starejših ter vzgojeno, da jim pomaga. Gospodarske ovire, ki preprečujejo dostop do zdravstvenih storitev in podpornih storitev skupnosti, so kar se da IZ OBČINSKE HISEI zmanjšane. Prostovoljska pomoč ljudi vseh starosti se spodbuja in podpira. Pokopališč je dovolj in so dostopna. Skupnost pri načrtovanju ukrepov ob naravnih nesrečah in v drugih izrednih razmerah upošteva šibkosti in sposobnosti starejših. Glede na podana priporočila Občina Logatec vabi k sodelovanju občane. Naproša vas za posredovanje predlogov in pobud za izboljšanje določene dejavnosti, ureditve kraja in podobno s področja kakovostnega staranja. Predloge in pobude Občina Logatec zbira do 20. septembra 2016. Sporočite pa jih na naslov: OBČINA LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50 A, 1370 LOGATEC oz. na elektronski naslov: obcina.logatec@logatec. si, s pripisom: 5-letni razvojni načrt starosti prijazne občine. Pripravila: Občinska uprava Občine Logatec Mag. Nevenka Malavašič *Vir: Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, slovenski prevod: Velimir Gjurin, prvič objavljeno v gerontološki reviji Kakovostna starost 2008, str.48-50 (Voljč, 2008) VARNO NA POTI Kot je ob začetku šolskega leta stalnica na Policiji, bodo policisti vH tudi na območju Občine Logatec pred začetkom prvih šolskih dni, med 22. in 31. avgustom 2016 pričeli s pogostejšim nadzorom v prometu, predvsem bo poudarek na nadzoru hitrosti. Policisti bodo nadzor izvajali predvsem v okolici vseh šol na Logaškem, na šolskih poteh in na mestih, kjer pogosteje prihaja do prometnih nesreč. Namen teh nadzorov ni v kaznovanju, pač pa naj bi se vozniki začeli zavedati odgovornosti v prometu ob začetku novega šolskega leta. Zato bodo policisti skupaj z drugimi subjekti Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Logatec (redar občine in člani ZŠAM) opravljali varovanje šolskih otrok na začetku šolskega leta, med 1. in 9. septembrom 2016. Kot običajno, bodo tudi letos prisotni na najbolj frekventnih prehodih za pešce in križiščih, kjer bodo skrbeli za varnejšo udeležbo otrok na njihovih šolskih poteh. Hkrati pa bodo s svojo prisotnostjo delovali tudi preventivno na voznike, da bodo v času, ko otroci prihajajo v šolo oz. jo nato zapuščajo, vozili še previdneje. Blanka Markovič Kocen VAROVANJ T ROK NA POTI V &OLO IN IZ NJE S septembrom se na poteh proti iolain ponovno pojavijo Soiarji. zato POLICIJA OPOZARJA A Policisti t c do v Ckn:.si šol izvajali POOSTRENE NADZOR C bili pozorni na VARNO HOJO OTROK in PREČKANJE CESTE, opre mSjanost OTROK Z ODSEVNIMI TELESI, preverja* UPORABO VARNOSTNfl-l BASOV in BREZHIBNOST KOLES ter KOLES Z MOTORJEM in obvezno uporeOo ZAŠČITNIH ČELAD 0M*nn POLICIJA SVETUJE ITARiER -DA TE IN PRIHODNJE D Nt VEČ ČASA NAMENITE PROMETNO VARNOSTNI VZGOJF SVOJIH OTROK. NEPOSREDNO V PROMETU PREVERITE. KAJ WSt OTROCI NA fiOLSKI POTI ZNAJO IN ZMOREJO NAUČITE JIH PRAVILNE HOJE PO SOLSKIH POTEH, MED VOŽNJO 1 AVTOMOBILOM PA OTROKE DOSLEDNO ZAMURUJTE Z VARNOSTNIMI fttSOVI OZIROMA JIH VOZITE ZfflfflROVANE V USTREZNIH OTROSKiH SEDEŽIH. VOZNIKOM: -DA STE V PROMETU SE POSEBEJ POZORNI NA OTROKE IN NJIHOVO NEPREDVIDLJIVOST TER 0A TEMU PRILAGODITE TUW HITROST IN NAČIN SVOJE VOŽNJE Več nasvetov za varnost vaših otrok v prometu lahfco najdete na intemelni strani H11___uj ' preventiva i. Vam »i vašim otrokom želimo srečno v prometnem vsakdanu, ftifcc^sKa postsja Logatec 7 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 IIZ OBČINSKE HISE "V LOGATCU NAS NIČ NE SME PRESENETITI" KAKO DO POVRAČILA ŠKODE OB NARAVNI NESREČI? Spoštovani občanke in občani, pretekli članki na temo preprečevanja nesreč in ozaveščanja občanov o možnosti samozaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami so poželi odobravanje. Od 10. junija pa do 10. julija smo na logaški civilni zaščiti izvedli kratko spletno anketo o poznavanju in zaznavanju področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini. Rezultati so zanimivi in so bili objavljeni na našem Facebook profilu: https://www. facebook.com/logaska.cz oz. si jih, če se ne udejstvujete na socialnih omrežij, lahko pogledate na spletni strani: https://www. 1ka.si/admin/sur-vey/AnalysisArchive.php?anketa=99255&aid=3562. Iz ankete izhaja, da si anketiranci želijo še več ozaveščanja in obuditev akcij NNNP - Nič nas ne sme presenetiti! Kar je logično, saj so analize naravnih nesreč od osamosvojitve leta 1991 do danes pokazale, da se po eni strani odlično pripravljajo enote za zaščito, reševanje in pomoč, malo ali skoraj nič pa ni storjenega, da bi si lahko ljudje pomagali sami. Zato smo uredništvu Logaških novic predlagali stalno rubriko o preprečevanju nesreč oz. o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tem je ogromno in jih ne bo zmanjkalo. Pobudo o stalni rubriki smo zapisali tudi v predlogu Resolucije o programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Logatec do leta 2022, ki jo bo Občinski svet obravnaval to jesen. Ne sprašujmo venomer, kaj lahko država ali občina storita za našo varnost, ampak zanjo raje poskrbimo sami! Sicer nam bo še najmanjša nesreča povzročila veliko preglavic. Ljudje niso vešči niti, kako ravnati v primeru, ko so doživeli škodo po nesreči in kako poteka postopek ocenjevanja škode, zavarovanja itd. Odločili smo se, da v tej številki obelodanimo ta ne preveč znani postopek. Pa gremo od začetka: zgodila se je, denimo, poplava ... kaj zdaj? Organigram postopka od nastanka nesreče do sanacije posledic le-te: Po nesreči in intervenciji stopijo v akcijo občinske strokovne službe, ki na terenu ocenijo, da so najbrž občani ali drugi pravni subjekti utrpeli določeno škodo. Ta podatek v roku treh dni po nastanku sporočijo regijski izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) in če je zaradi te nesreče (npr. poplave) na širšem teritoriju (lahko občine, več občin, regije ali več regij) prišlo do škode, ki bi presegala 0,3 promila prihodkov državnega proračuna (trenutno je to okoli 2,5 mio eur), izda URSZR sklep o pričetku ocenjevanja. Temeljna pristojnost ocenjevanja je pri regijski komisiji, ki jo tako kot državno imenuje Vlada RS. Ker pa je lahko terensko delo zelo težavno in zamudno, imajo ocenjevalne komisije tudi občine in so običajno prve, ki imajo stik z oškodovanci. Glede na vrsto nesreče se spiše ustrezen obrazec. Tukaj je seznam le-teh: Obrazec 1 - Ocena škode na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, povzročene po naravni nesreči Obrazec 2 - Ocena škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih, povzročene po naravni nesreči Obrazec 3 - Ocena škode na stavbah, povzročene po naravni nesreči (uničen objekt) Obrazec 4 - Ocena delne škode na stavbah, povzročene po naravni nesreči Obrazec 5 - Ocena škode na gradbenih inženirskih objektih (transportna infrastruktura, industrijski cevovodi, vodni objekti in drugo), povzročene po naravni nesreči Obrazec 6 - Ocena škode na živalih, perutnini in ribah, povzročene po naravni nesreči Obrazec 7 - Zapisnik o ogledu in oceni škode na osnovnih in obratnih sredstvih - premičninah in zalogah - povzročene po naravni nesreči Državna in regijska komisija določita tudi rok za oddajo obrazcev s strani občinske komisije. Po tem roku se ocenjevanje na prvi stopnji zaključi, ocena pa se vpiše v posebno spletno aplikacijo - AJDA (tako za škodo na kmetijstvu kot za škodo na stvareh). Sledi potrditev ocene s strani državne komisije ter predaja vse izvirne dokumentacije na pristojno ministrstvo. Tu se delo občine konča, vse stike med oškodovanci in pristojnim ministrstvom, ki bo izplačalo odškodnine ali saniralo škodo, pa prevzame državna komisija oz. pristojni organ. Gre za neke vrste upravni postopek, po katerem oškodovanci prejmejo odločbo o višini in načinu prejema odškodnine oz. o programu sanacije. Pri ocenjevanju škode in odškodninah je najpomembnejša naslednja pravna podlaga: Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki določa ustanovitev ocenjevalnih komisij (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 97/10), Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 - UPB1, 90/07 in 1012/07) ter Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03, 78/04 in 68/08). Za slehernega oškodovanca iz teh predpisov je pomembno: A: Škoda na kmetijstvu: - Škoda se lahko zavaruje pri komercialnih zavarovalnicah. - Škodo država ne ocenjuje in ne vrača za: - točo in druge neugodne vremenske vplive - požar - udar strele Izjema: po gornji logiki ni mogoče zavarovati npr. POZEBE, vendar obstaja pri tem možnost v primeru izrednih razsežnosti in s tem škode za segment gospodarstva, da se pristojni minister in s tem Vlada RS odločita v prid ocenjevanju in izplačevanju odškodnin. Kljub neizpla-čilu odškodnin ali premajhni škodi se lahko le-ta ocenjuje na lokalni ravni, predvsem zaradi UKREPOV AKTIVNE KMETIJSKE POLITIKE (zmanjšanje katas. dohodka, subvencije EU skladov ... ). Tukaj igra pomembno svetovalno in strokovno vlogo kmetijsko-svetovalna služba Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana. B: Škoda na stvareh: - Po Zakonu o uravnoteženju javnih financ (dobesedno: varčevalni ukrepi) se ocenjuje in izvaja povračilo škode samo še ob poplavah in potresu. - V tem primeru je v program sanacije možno vključiti le izvedbo tistih sanacijskih del, katerih vrednost presega 2.500 eur. - Škoda na stvareh, ki nastane zaradi neugodnih vremenskih razmer (toča, vihar, tornado ipd.), se ne ocenjuje več; vselej pa je za te primere možno zavarovati objekte pri komercialni zavarovalnici. Upamo, da smo vam vsaj malo razjasnili postopek ob nesreči, kjer se ocenjuje škoda in bi lahko prejeli odškodnino. Ker bo vprašanj in nejasnosti glede ocenjevanja škode najbrž še veliko, vam lahko na vsa odgovorimo v naši občinski strokovni službi, in sicer na naslednjih kontaktih: -telefon: 01/7590-626 - e-pošta: damjan.barut@logatec.si ali cz.logatec@logatec.si - FB: https://www.facebook.com/logaska.cz - ali se oglasite na Občini Logatec, Tržaška 50a, 1370 Logatec - upravni center, I. nadstropje. Damjan BARUT, spec. Predsednik komisije za ocenjevanje škode po nesrečah Občina Logatec 8 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 DOGODKU PET LET POSLIKANIH STEBROV POD SEKIRICO Potem ko sta v noči s 13. na 14. avgust 1994 po udaru strele pogorela tako Petrovov kozolec kot takrat rekordna letina sena, so pod Sekirico družini Korenč (Petrovovim) z Broda ostali le štirje sivi stebri, ki se jih je prijel vzdevek »logaški stonehenge«. Kozolca se ne spomnijo več vsi, pa tudi sivi »stonehenge« uhaja iz spomina, saj so tako imenovani Stebri družbe že pet let galerija na prostem in prostor, kjer se pogosto prepletajo kultura, umetnost in druženje. »Se dobimo pri Stebrih!« Projekt Stebri družbe se je začel 25. avgusta 2011. Ime mu je nadel idejni vodja Vid Sark in si ga zamislil kot enotedensko druženje, katerega cilj je bil dosežen - z barvami in podobami poslikati štiri betonske stebre, ostanke kozolca, na Petrovovem zemljišču ob priključku pod Sekirico v Logatcu, čemur je družina Korenč takoj prikimala. "Poslikani stebri bodo daleč močneje kot zgolj beton pritegnili pozornost mimoidočih in morda Logatec osvetlili tudi kot kraj domislic in spontanega kulturnega dogajanja," je takrat razmišljal Vid in kako prav je imel! Do danes so stebri ostali ne le zanimiv umetniški izdelek (oziroma več njih), tem- več tudi kraj tako za vsakodnevna kot prav posebna kreativna srečanja in dogodke (fotografska razstava 2011, instalacijajelena iz vej 2012, koncert in zažig jelena ob poletnem solsticiju 2013, kmetijsko-umetniška intervencija Soba na koruzi 2013, postavitev lesene opazovalnice neba Contemporaneo Paradise 2016 ...) Več kot 50 ljudi je slikalo, pomagalo, fotografiralo ... Pri poslikavi stebrov je poleg dolnjelo-gaških gasilcev, ki so z njih sprali mah in drugo umazanijo, sodelovala množica navdihnjenih pleskarjev in slikarjev vseh starosti, poklicev in zanimanj, ki so za svoje delo potrebovali dolge čopiče, še daljše lestve in imeli neskončno veliko dobre volje - njihova imena, pa tudi vseh, ki so umetniško-družbeni projekt kako drugače podprli, lahko še danes preberete na tablici pod vzhodnim stebrom. Kako smo stebrom uredili pričesko in namazali ustnice ali kaj vse se je zgodilo v tednu od 25. avgusta do 1. septembra 2011, pa si lahko na mnogih zanimivih fotografijah in videoposnetkih ogledate na Facebook strani Domačija Pr' Petrov. Večino fotografij (tudi te, ki jih objavljamo) je ustvaril Andrej Korenč, foto- graf in eden izmed ključnih soustvarjalcev dogodka Stebri družbe, katerega oko je dogajanje beležilo sproti - malce zato, ker je njegov rod kriv, da stebri sploh stojijo, malce pa zato, ker predstavlja tisto izrazno likovno zvrst, ki utegne odtis pustiti tam, kjer je to najpotrebnejše. Nasmeh - »najjača« valuta Poleg tega da so ustvarjalci v Logatcu pustili bolj ali manj trajen spomenik spontanemu likovnemu ustvarjanju in druženju, so Stebri tudi dokaz, da je z nekaj volje ter pomoči in sodelovanja mogoče iz nič ustvariti veliko, je prepričan Vid in spet ima prav. Po prostoru in času, ki mu vladajo neupogljive materialne dobrine, smo se po njegovem zgledu trudili zasejati semena navdušenja, spontanosti in skupinske improvizacije. Uspelo nam je. In nam še vedno uspeva - k Stebrom in po novem tudi v Štalo na Bro-du, ki je prav tako del Petrovove domačije, vsak od nas vsakič znova prinese vse, kar potrebuje ali lahko da, valuta za izmenjavo pa ostaja nasmeh. Znova in znova. Zato smo in bomo ostali Stebri družbe. In kar je najbolj razveseljivo - vedno več nas je! Anja Sedej LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ST. 9 9 KTUALNO VSE, KAR POTREBUJEŠ, SO TOPLE DLANI, VELIKO SRCE IN NAVIHAN OBRAZ Kot vsako leto je tudi letos v Logatcu od 27. junija do 1. julija potekal oratorij pod geslom Zdaj gre zares. Animatorji smo se na pester in zanimiv teden začeli pripravljati že konec aprila. Tudi letos nas je bilo več kot 120 in bilo je res zabavno in pestro. Že prvi dan nam je ponagajalo deževno vreme, vendar nas in otrok to ni zmotilo, saj smo namesto popoldanskih iger imeli kino. Vsak dan smo se zbrali in skupaj zapeli himno. Zatem so nas odlični igralci popeljali v svet Ostržka. Igrici je sledila kratka kateheza, v kateri nam je gospod Rafael na kratko razložil nauk zgodbice in nam pokazal, kako nam to pride prav v vsakdanjem življenju. Po katehezah v skupinah so bile na vrsti delavnice. Tudi letos je lahko vsak otrok našel kako zase. Po delavnicah smo odšli na kosilo in se dodobra najedli ter se odžejali z oratorijskim sokom. Vsak animator je imel na popoldanskih igrah svojo skupino, tisti, ki je niso imeli, pa so bili na otočkih. Na vsakem je morala skupina opraviti različne naloge in izzive. Kot vsako leto smo v sredo otroke peljali na izlet. Letos smo si ogledali idrijski rudnik. Animatorji smo bili presenečeni, kako mirno so otroci poslušali, ko smo hodili po rudniških rovih. Ker pa do Idrije vodi zelo vijugasta cesta, smo letos z uporabo posebnega traku proti slabosti anima-torji poskrbeli, da otrokom ni bilo slabo. V četrtek je bil čas za vodne igre. Tudi letos so nas obiskali gasilci in nas kar pošteno zalili, tako da ni bilo nikogar, ki bi ostal suh. Prehitro je prišel petek in z njim tudi zaključek oratorija. Na zaključni prireditvi smo sodelovali prav vsi. Še zadnjič smo najglasneje v vsem tednu zapeli himno in se poslovili, hkrati pa obljubili, da se naslednje leto spet vidimo. Tisti, ki ne verjamete, da smo zares uživali, pridite se prihodnje leto prepričati. Laura Teršar MEPI NA OŠ 8 TALCEV LOGATEC V preteklem šolskem letu smo na šoli začeli s projektom MEPI, To je mednarodno priznanje za mlade. Program sestoji iz treh težavnostnih stopenj: bronaste, srebrne in zlate, in štirih obveznih področij: prostovoljnega dela, veščin, rekreativnega športa in odprave. K programu je pristopilo sedem učencev iz devetega razreda, ki so s s pomočjo dveh mentoric izbrali svojo aktivnost na vsakem izmed prvih treh področij, si zastavili nek cilj in temu sledili eno uro na teden. Prve tri dejavnosti so učenci opravljali tri mesece po eno uro na teden, izbrano pa šest mesecev. Posamezna dejavnost oz. dosežki mladostnika se zapisujejo v t. i. Indeks dosežkov, ki je orodje za spremljanje pridobljenih znanj, veščin in kompetenc posameznika in ga lahko uporabljajo tudi kot referenco pri nadaljnjem šolanju ali kasneje pri iskanju zaposlitve. Od njegove ustanovitve pod vodstvom edinburškega vojvode, leta 1956, je v programu sodelovalo preko 8 milijonov mladih iz več kot 130 držav. Letos se obeležuje 60 let od ustanovitve programa. Na področju prostovoljstva so mepijevci opravljali delo v vrtcu ter obeh domovih za starejše občane (Dom Marije in Marte ter dom Grapovčnik). Pri veščinah in športu pa lahko štejejo že obstoječe dejavnosti, s katerimi so se mladostniki že ukvarjali, zato izbira ni bila tako težka, le nek višji cilj si je bilo treba zastaviti. Tako so se urili v dramskih veščinah, likovnih tehnikah, igranju kitare in harmonike, izdelovanju raket, košarki, klekljanju in teku. Eno uro na teden so se sestajali z voditeljem odprav, kjer so se urili v branju kart, orientaciji, računanju azimuta, spoznali so osnove prve pomoči, pripravo toplega obroka, vsebino težkega nahrbtnika; saj je bilo vse to nujno dodobra spoznati z namenom preživetja dva dni na samostojni odpravi. In ne le kar kakšni odpravi. V dveh dneh je treba prehoditi 24 kilometrov, s seboj pa nositi vsebino težkega nahrbtnika. Naši mepijevci so po opravljeni poskusni odpravi povedali: »Morali smo prehoditi vsaj 24 km v dveh dneh, kar se je pri nas razpotegnilo v slabih 30 km, saj smo na poti tudi zašli.« Sodelovanje v programu mladim omogoča, da bogatijo samega sebe v različnih situacijah, v katerih se znajdejo; razvijajo dodatne veščine; sodelujejo pri novih dejavnostih; razvijajo samostojnost, občutek odgovornosti in dosegajo osebne rezultate, ki niso del procesa formalnega izobraževanja. In ne nazadnje, se pri vsem tudi zabavajo. Urša Špeh 10 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 DOGODKU NAJLEPŠI POLETNI DAN ZA LOGAŠKE PROSILCE ZA AZIL Vročina preteklih tednov je bila kot nalašč za pobeg na morje in osvežujoč skok v vodo. Večina nas je poleti že navajenih oditi vsaj na kratek počitniški oddih; za prosilce za azil, nastanjene v Logatcu, pa je bil enodnevni izlet na slovensko obalo v začetku avgusta nekaj čisto novega in zato toliko bolj posebnega. Zlasti tisti, ki tu bivajo že več mesecev, pa tudi drugi, ki so v izpostavo azilnega doma prispeli šele pred kratkim, so namreč večkrat izrazili željo po obisku kakega primorskega mesta in plaže. Slovenska filantropija, ki z njimi dela v logaškem namestitvenem centru, je zato združila moči z lokalnim avtobusnim prevoznikom Promet Mesec, d. o. o., in zanje pripravila ekskurzijo v Piran in Izolo. Otroci so v pričakovanju čudovitega čofo-tavega dne družno prepevali pesmico Mi gremo pa na morje, ki so se jo naučili nekaj dni prej; vsi skupaj pa so že prvemu pogledu na naš košček Jadrana z viadukta Črni Kal navdušeno zaploskali. V Piranu jih je nato pričakala gospa Natalija Planine iz Društva Anbot in jih popeljala na kratek voden sprehod po mestu, ki se je zaključil z ogledom Akvarija Piran. Temu je sledil vrhunec dneva: kopanje na izolski mestni plaži. V vodo so šli prav vsi - nekateri so v njej kljub pripekajočemu soncu vztrajali cele štiri ure. Uživali so tako otroci kot odrasli - niti slednji niso skrivali nedolžne otroške igrivosti. V Logatec so se vrnili prijetno utrujeni, a hvaležnih in zadovoljnih obrazov. Izlet jim je namreč pomenil mnogo več kot razvedrilo - navdal jih je z občutkom topline in sprejetosti. Niso namreč le odkrivali njim še neznane pokrajine naše države, utripa letoviških mestec in evropske plažne kulture - ob tem so se zavedali, da jim je to omogočil nekdo, ki želi, da jim je tu lepo. V Piranu sta bila to Društvo Anbot in Akvarij Piran, najlepše pa je, da jim je to z brezplačnim prevozom omogočilo podjetje iz »domačega« kraja, z donacijami kopalne opreme (kopalke, rokavčki, obroči, napihljive igrače ipd.) pa takorekoč njihovi sosedje. Nina Gostiša & fc s a LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ST. 9 11 KTUALNO V NOVO ŠOLSKO LETO BREZ MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA IN Z OPRAVLJENIMI DOMAČIMI NALOGAMI Logaške osnovne šole v novo šolsko leto stopajo oplemenitene z mnogimi novimi spoznanji in izkušnjami. O teh in o načrtih za letos smo povprašali ravnateljici in ravnatelja osnovnih šol 8 talcev, Tabor Logatec in Rovte, Karmen Cunder, Mišo Stržinar in Mitjo Turka. Kakšen je s socialni položaj družin šolarjev? Miša Stržinar: Zelo velikih težav nimamo, saj šolski sklad zgledno deluje. Učbeniki in hrana tako ne predstavljajo problema. Pri izbiri šolskega gradiva se poslužujemo cenovno ugodnejših učbenikov, delovnih zvezkov in drugih potrebščin. Težave pa vidim pri družinah, ki so v procesu razveze družinske zveze. Otroci so zelo vpleteni v to prepiranje in pregovarjanje, kar nanje močno vpliva. Karmen Cunder: Del družin ima zelo slabe socialne razmere in jim zato poskušamo pomagati s sistemom botrstva. Prav tako pomagamo socialno ogroženim in velikim družinam tako, da za vsako plačljivo dejavnost poskusimo od izvajalca dobiti brezplačne vstopnice. Zelo smo pozorni pri izbiri delovnih zvezkov, pri uporabi drugih pripomočkov pa opozarjamo na skrbno rabo in možnost večletne uporabe. Mitja Turk: Socialni položaj družin naših šolarjev je zelo soliden. To nam potrjujeta majhno število prošenj za pomoč, naslovljenih na šolski sklad, in prav tako majhno število zaostankov plačil šolskih položnic. Zelo radi poma- gamo vsem, ki za pomoč zaprosijo, prav tako je zelo dejavna domača dobrodelna organizacija Karitas, ki pomoči ne odreče nikomur, ki jo potrebuje. Tudi sodelovanje s Centrom za socialno delo in Rdečim križem je na tem področju zgledno. Kako so se obnesle morebitne novosti, če ste jih uvajali? Karmen Cunder: Na šoli posebnih novosti nismo uvajali. Veliko časa in energije smo vlagali v reševanje medvrstniškega nasilja ter izobraževanje učencev o ničelni toleranci do kakršnega koli nasilja. Drugo leto zapored smo tudi izvajali dodatne ure športa v prvem in drugem razredu. Smo pa uvajali novosti, ki jih od nas zahteva MIZŠ. Ponudili smo prvi tuji jezik v prvem razredu. V drugi triadi ponujamo kar pet različnih neobveznih izbirnih predmetov in v drugi triadi še italijanščino. V naslednjem šolskem letu se uvaja prvi tuji jezik v drugem razredu. Mislim, da bi morali biti starši na to pozorni, da bi svoje otroke omejili le na nekaj popoldanskih dejavnosti. Miša Stržinar: Zagotovo je največja novost ta, da smo se srečali z begunsko problematiko, ki smo ji skozi vse leto namenjali ogromno energije in dela. Naš trud ni bil zaman, saj so se tako begunski otroci kot tudi njihovi starši odlično vklopili v novo okolje, domači otroci pa so jih nadvse lepo sprejeli. Mitja Turk: Novost v preteklem šolskem letu je bil projekt povečanega nadzora pisanja domačih na- log. Po veljavni šolski zakonodaji je namreč to delo za učence neobvezno in nenagraje-no oziroma nekaznovano. Zato smo s starši sklenili sporazum, da so svojim otrokom doma napisane domače naloge podpisovali. Od njih nismo zahtevali vsebinskega pregleda izdelkov, ampak le trenutek pozornosti, ki si jo vsak otrok zagotovo zasluži. Napredek pri večini učencev je bil očiten, so pa seveda bile tudi redke izjeme, ki so bile posledično že omenjene na koncu odgovora na prvo vprašanje. To je zelo konkreten dokaz trdne povezave domačega nedela učencev in njihovega šolskega neuspeha. Nasploh pa smo z učinkom tega projekta zadovoljni. Pozitivna novost je bila tudi uvedba neobveznega pouka angleščine v prvem razredu, ki so ga učenci in starši zelo dobro sprejeli. Mogoče za konec še vprašanje: česa v naslednjem šolskem letu nikakor ne boste storili/ponovili? Miša Stržinar: Tu ste me spravili resnično v zadrego. Navadno že prej dobro premislim, kaj bom naredila, da se potem ne bom kesala. Morda le to: kaj bi naredila, da bi bilo še boljše. Mojim sodelavcem - učiteljem polagam na srce, naj delujejo enotno pri vzgoji, pravila pa naj bodo postavljena dosledno in naj se jih tudi dosledno drži in izvaja. Pravila morajo biti za vse enaka, odstopanj ne sme biti, kajti učitelj je še vedno tudi vzgojitelj. Karmen Cunder: Pravzaprav na srečo ni nič takega, česar ne bi želeli ponoviti. Želeli bi, da se zmanjša medvrstniško nasilje, ki se pogosto mnogo bolj agresivno odvija v popoldanskem času na športnem igrišču in ulicah Logatca. Želimo si, da bi se zmanjšale tudi razne stiske učencev, pa naj bodo to socialne ali osebne. Nekaterim učencem mogoče ni uspelo uspešno zaključiti šolskega leta. Tudi oni potrebujejo dopust in čas, ko jih ne spominjamo na šolo in njihovo neuspešnost. Tako kakor vsi mi, so utrujeni od celega leta in če želimo, da popravijo svoje napake, si morajo najprej odpočiti. Mitja Turk: Samo tistega, kar v letošnjem nismo naredili. Metka Bogataj 12 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 DOGODKU POLETNA SOLA DLAN NA DLAN 2016 Letos so se otroci lotevali raznolikih gibalnih izzivov ter odkrivali Logatec v novi, zgodovinsko obarvani luči. Obiskali so nas reševalci, ki so nam predstavili svoje delo ter reševalno vozilo. Učili smo se vrtnariti. Čisto sami smo si zašili prave Dlančkove mošnjičke, da bo denar za sladoled na dopustu varno spravljen, smo ugotovili. V vročih dneh smo se v Grajskem parku Vitez hladili z vodnimi igrami ter igrami brez meja, kjer smo se dodobra nasmejali ob premagovanju različnih ovir. Prelevili smo se tudi v tabornike in zakurili ogenj ter pekli na palicah. Naredili smo si celo bivak in v njem preživeli dopoldne, na varnem pred sončno pripeko. Vsak teden smo imeli tudi kino, kjer smo gledali različne slovenske mladinske filme. Osvežili in nadgradili smo znanje rolanja, obiskali Vojni muzej ter imeli zabavo v pižamah in modno revijo. In stkali nova prijateljstva, ki so zagotovo največji dar Poletne šole. Z nami je poletne počitnice vsak delovni dan med 7.00 in 17.00 preživljalo preko 220 otrok v devetih tednih Poletne šole. To je bila že četrta zaporedna uspešno izpeljana Poletna šola, na kar smo zelo ponosni. V imenu vseh otrok bi se radi iskreno zahvalili vsem, ki ste prispevali svoj delček časa oz. kakorkoli sodelovali in pomagali pri izvedbi Poletne šole. Hvala tudi Občini Logatec, ki je projekt sofinancirala ter s tem polepšala poletje marsikateremu otroku. Saša Kern LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ST. 9 13 ^■AKTUALNO W ZAKLJUČNI IZLET SKUPIN V ZOO PARK HORJUL Junija, ob začetku poletja in težko pričakovanih počitnic, smo imeli zaključni izlet skupin dveh osnovnošolskih otrok in skupine za aktivno preživljanje prostega časa, ki se sestajajo v okviru CSD Logatec. Ob soncu in vročini smo se odpravili čez Vrhniko, mimo Horjula, proti Vrzdencu in prispeli na naš cilj - Zoo park Rožman. Ob prihodu nas je pričakal oskrbnik in lastnik živalskega vrta, gospod Jože Rožmanec. Skupaj smo si ogledali in opazovali živali ter nekatere med njimi tudi pobožali. Vsem živalim je skupno to, da so bile ranjene ali pa so živele v neprimernih pogojih. Vsaka žival ima za seboj svojo zgodbo. Gospod Rožmanec nam je povedal zgodbo o medvedu, katerega si ga je že kot majhnega mladiča zaželel bogati poslovnež z namenom, da bi mu krasil pisalno mizo. Ko je bil medvedek star 14 mesecev, ga je gospod Rožmanec odkupil in ga s tem rešil negotove prihodnosti. DA TE BOLJE VIDIM ... OGLEDALO ŽE STOJI V prejšnji številki Logaških novic sem v imenu mnogih, ki se vozimo po cesti v Rov-tah, prosila za postavitev ogledala na takrat omenjenem križišču pri pokopališču. Da ne bomo vedno samo po dolgem in počez kritizirali, javno izrekam pohvalo vsem, ki so za ta, čeprav majhen delček, a morda večji, kot bi mislili, zaslužni. V prvi vrsti sta to Občina Logatec in župan Berto Menard, ki je res v izjemno hitrem času opravil ogled in posredoval, da se je ogledalo postavilo. Hvala tudi predsedniku KS Rovte Viktorju Trčku ter cestnemu podjetju, ki je dela opravilo. Lepo je zapisati pohvalne besede, še lepše pa jih prebrati in videti, da so še pozitivne drobtinice med nami. Hvala še enkrat. Besedilo in foto: Metka Bogataj Po končanem ogledu živalskega vrta smo se odpravili nazaj proti Logatcu, z vmesnim postankom na travniku, kjer smo v zavetju sence in prijetno pihljajočega vetra pomalicali ter delili vtise o doživetju. Otroci so bili nad izletom navdušeni, živali in z njimi povezane zgodbe pa so se jim zdele zelo zanimive in poučne. Gospodu Jožetu Rožmancu se zahvaljujemo voden brezplačen ogled Zoo parka. Maja Grum VABILO V tednu mobilnosti v septembru organiziram potep PO POTEH KULTURNE DEDIŠČINE V KRAJEVNI SKUPNOSTI NAKLO. Udeleženci se boste ob prijetnem vodenju seznanili z obstoječo kulturno dediščino. Potep je tudi v počastitev 10. obletnice, kar je Logatec postal mesto. Pridite in prisrčno vabljeni, ne bo vam žal! Potep finančno podpira tudi župan g.Berto Menard. Dobimo se v četrtek, 22. 9. 2016, ob 17.00 pred kapelico I. svetovne vojne v središču Logatca. Jelka Kožman 14 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 DOGODKU LOGAŠKI TABORNIKI V BOVCU Za vsakega tabornika je taborjenje prav gotovo glavni dogodek taborniške sezone. Teden dni v neokrnjeni naravi in najboljši družbi se vtisne v spomin. Letos smo taborniki iz Rodu Srnjak Logatec šotore postavili ob reki Koritnici, nedaleč stran od Bovca. V času od 6. do 13. julija nas je taborilo doslej največje število, kar sto. Že 1. julija smo se malo starejši taborniki odpravili v bovško kotlino, da smo pripravili vse potrebno za prihod otrok. S prevozom opreme - nabrali smo je kar za dva tovornjaka - nam je priskočila na pomoč Slovenska vojska. Postavili smo kuhinjo, jedilnico, šotore, in vse, kar zagotavlja nemoteno življenje na taboru. Sledilo je nekaj zabave, obiskali smo bližnji vrh Svinjak, se gugali na velikanski gugalnici in uživali na milnati drsalnici. Od dviga zastave do tabornega ognja Kmalu je prišel čas, ko so prispeli energije polni otroci in je tabor lahko stekel po ustaljenem ritmu. Dan na taboru se prične z jutranjo telovadbo, sledijo pa najrazličnejše delavnice, ki jih za otroke pripravijo njihovi vodniki. Vsako jutro in večer se zberemo ob jamboru in ob himni dvignemo ali spustimo taborniško zastavo. Večer ponavadi končamo ob tabornem ognju, kjer ob različnih igrah, skečih in zvokih kitare pričakamo čas za spanje in si zaželimo lahko noč. Zastavo in večni ogenj, ki gori skozi celotno taborjenje, ponoči varujejo pogumne straže. Da nismo bili lačni, je letos z ekipo poskrbel kuhar Ožbej. V znamenju divjega zahoda Aktivnosti smo letos obarvali s tematiko divjega zahoda, kavbojev in indijancev. Preizkusili smo se na blatni progi preživetja, taborniškem paintballu, v orientaciji, izdelovanju najrazličnejših predmetov, zabavnih igrah, snemanju filma, igranju novih inštrumentov, fotografiji, lokostrelstvu in mnogih drugih aktivnostih ter taborniških spretnostih. Člani Športnoplezalnega odseka Komenda so poskrbeli, da smo lahko varno uživali na bližnji plezalni steni. Najmlajši so dva dni preživeli na bivaku izven tabora in videli še nekaj drugih okoliških znamenitosti. Za dobro ohladitev v poletni vročini sta poskrbeli reki Koritnica in Soča, včasih pa tudi kakšna nevihta. Pohodni tabor od Livka do Kanala ob Soči Potem ko so se po osmih dneh taborjenja poslovili najmlajši, medvedki in čebelice, je za starejše sledil še tradicionalni pohodni tabor. Pot nas je vodila od Kobarida, kamor smo prispeli z avtobusom, čez Livek, Kolovrat, po soteski Doblarca in dolini Soče vse do Kanala ob Soči. Na Livku so nam za prenočišče in zavetje pred dežjem domačini ponudili pravkar prenovljeno šolo. Na grebenu Kolovrata so nas pričakali čudoviti razgledi na Julijske Alpe na eni strani in morje na drugi. Ogledali smo si tudi muzej 1. svetovne vojne na prostem. Polni novih vtisov smo se 16. julija z vlakom vrnili v Logatec in se pred odhodom domov še do sitega najedli pice. Medtem so najstarejši taborniki z družinami do konca pospravili šotore in naložili opremo na tovornjaka, da se je varno vrnila v Logatec. Zdaj je taborjenje za nami. Naspali smo se, šotori so suhi, mi pa že komaj čakamo začetek nove sezone septembra, da ponovno vidimo taborniške prijatelje in medse sprejmemo nove člane. Matej Arko LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ST. 9 15 KTUALNO POZDRAV MIRU IN STISK ROKE V SPOMIN NA ŽRTVE TOTALITARNIH REŽIMOV Tudi letos smo se v Rovtah na nedeljo pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov s sveto mašo spomnili na vse žrtve iz naše župnije. Tokrat brez velike odmevne slovesnosti, ki tudi v preteklih letih ni bila naš namen. Sv. mašo je daroval naš župnik g. Janez Petrič. V uvodu je najprej obrazložil pomen besed avtoritaren in totalitaren. V nadaljevanju nam je spregovorili o nastanku praznika, ki ga je evropski parlament 2. aprila 2009 razglasil s posebno resolucijo. Po njegovih besedah imamo v Rovtah prav iz spoznanja evropskega parlamenta še posebno moralno odgovornost, da obeležujemo ta dan in se v srcih spominjamo tistih naših krajanov, ki so se med prvimi zoperstavili eni najhujših oblik totalitarizma. Povabil nas je, da se pred začetkom sv. maše vprašamo, ali sta naš spomin in odnos do njih vredna njihove žrtve. Tudi v prošnjah smo še posebno izpostavili tiste, ki so se odzvali klicu za obrambo vere, naroda in domovine in pri tem častnem in pogumnem dejanju mučeniško umrli. Pozdrav miru in stisk roke pa je bil v duhu dejanja tistih, ki so novembra 1944 pred našo cerkvijo postavili kapelo Matere božje, pri čemer niso delili mrtvih na naše in vaše. Na plošče so vklesali imena vseh do takrat znanih umrlih v prvi in drugi svetovni vojni. Za konec maše je zbor zapel še Marijino pesem Zmagala si, Devica slavna. Krajevna skupnost je položila cvetje pred Farne plošče, kjer je vklesanih 218 imen, Občinski odbor VSO Logatec pa pred kapelo Matere božje, kjer so vklesana imena umrlih v prvi, drugi in osamosvojitveni vojni. Besedilo in foto: Jože Leskovec BLAGOSLOV NOVE SLIKE V BLEKOVSKI KAPELICI Lansko jesen je kapelica v Blekovi vasi dobila notranjo in zunanjo osvežitev, letos pa novo sliko Marije Vnebovzete. Staro sliko je zaradi vremenskih razmer že najedal zob časa in padla je odločitev, da se jo zamenja z novo. Med logaškimi ljubiteljskimi likovniki ni bilo težko najti mojstra, ki smo mu zaupali to nalogo. Gospod Franc Musec je s spretno roko upodobil Marijo Vnebovzeto po motivu slike španskega slikarja Bartolomeja Este-bana Murilla. Na željo vaščanov je v soboto, 13. avgusta, gospod dr. Simon Onušič novo sliko tudi blagoslovil. Tako smo že pred praznikom Marijinega vnebovzetja dobili darilo, ki varuje našo sosesko in bdi nad njo. Po uradnem delu je sledilo prijetno druženje ob zahajajočem soncu avgustovskega večera, ki se je zavleklo v trdo temo. Ob dobri hrani, ki je razdražila brbončice, in pijači, ki je hladila žejna grla, so se vnovič obudili spomini in se prepletali z pogovori starih vaščanov z novimi ter se ob tem sklepala nova poznanstva in prijateljstva. Ravno taki dogodki so dobrodošli, da se pobliže spoznamo z ljudmi, ki živijo v naši okolici. Blekova vas ni več to, kar je bila prej: vasica z nekaj hišami. Skozi pet desetletij se je razširila v obširno sosesko: Pod Grintovcem, Sončna pot, Zelena pot ... Lepo bi bilo, da se tudi v bodoče ob takih dogodkih srečamo stari in mladi, novi vaščani s staroselci, se poveselimo ter navežemo nove stike in prijateljstva. Konec koncev nas kapelica vedno pozdravi ob našem odhodu od doma na delo, v šolo in na počitnice ter ob našem prihodu domov. Kapelica je kažipot vsem tistim, ki prvič pridejo na obisk v našo sosesko, da vedo, v katero smer kreniti. Naša kapelica je tudi kraj, kjer imajo svoje zmenke mladi in kjer se srečujejo tudi stari. Naša blekovska kapelica z Marijo Vnebovzeto ima poleg sakralnega pomena tudi vse prej naštete funkcije, ki nas povezujejo in združujejo. Bodimo ponosni nanjo. Da se nam je avgustovski dogodek zapisal v lep spomin, se moramo zahvaliti gospodu Onušiču (hvala za spominske podobice na blagoslov nove slike), mojstru gospodu Muscu za njegovo likovno delo, vsem, ki ste poskrbeli za kulinarične užitke in osvežilno pijačo, za klopi, mize in prireditveni prostor in ga tudi pripravili. Vsa zahvala gre tudi vsem, ki ste kakor koli prispevali k temu dogodku, kajti seznam bi bil predolg. Hvala vsem, ki ste se udeležili blagoslova, saj nas taki dogodki združujejo in povezujejo. Ponovno se vidimo čez leto dni. Vabilo velja tudi tistim sovaščanom, ki se letošnjega dogodka niso udeležili zaradi odsotnosti ali pa niso vedeli zanj. Vabljeni! Besedilo in foto: Mateja Hajdinjak 16 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 DOGODKU POLETNA SOLA VNOVIČ NAVDUŠILA MLADE GLASBENIKE Med 5. in 10. julijem je na Glasbeni šoli Logatec že drugo leto zapored potekala poletna glasbena šola ''Ars longa, Vita brevis'', ki jo ob podpori KD Cantabile organizira in vodi violistka Špela Pirnat. Udeleženci so poleg rednih individualnih ur z mentorji (Špela Pirnat- viola, violina, Nejc Avbelj- violina, Sebastian Bertoncelj- violončelo, Tadej Horvat- klavir), ki so se po želji udeleženca snemale s Sony Music Cam, imeli tudi vadbo s fizioterapevtko Ireno Dokl, ki je mlade glasbenike skrbno vodila skozi vaje za raztezanje, boljšo držo in preventivo med vadenjem. Ob večerih, ki sta jih odprla uvodni koncert mentorjev ter zaključni koncert udeležencev, so potekala predavanja na različne tematike (nastopanje, motivacija in organizacija, igranje v orkestru, komorni skupini ... ) ter koncerti mentorjev in gostov poletne šole ''Ars longa, Vita brevis''. Ob zaključku udeleženci niso skrivali navdušenja in želje po vrnitvi prihodnje leto, nekateri pa so celo izrazili željo, da bi poletna šola prihodnje leto trajala dlje. Vir: Poletna glasbena šola/masterclasses "Ars onga, Vita brevis'' LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ST. 9 17 SREDISCU GASILSKA ZVEZA LOGATEC - MATI LOGAŠKIH PROSTOVOLJNIH GASILCEV Gasilska zveza Logatec je krovna organizacija, ki povezuje prostovoljna gasilska društva v naši občini. Skupno imajo registriranih 1.175 prostovoljnih gasilcev (od tistih najmlajših pa do veteranov), od tega 300 operativcev, ki so nenehno podvrženi zdravniškim pregledom, treningom in vseskozi pripravljeni za akcijo. Gasilsko zvezo Logatec tvori sedem teritorialnih prostovoljnih gasilskih društev z različnimi kategorijami. V 1. kategorijo sodijo prostovoljna gasilska društva Laze-Jakovica, Medvedje Brdo, Vrh Sv. Treh Kraljev in Hotedršica, 2. kategorijo tvorijo PGD Rovte in Gorenji Logatec, osrednja gasilska enota PGD Dolenji Logatec pa sodi v 4. kategorijo. PGD Dolenji Logatec je aprila letos pridobil tudi koncesijo za posredovanje ob prometnih nesrečah na avtocesti, in sicer v pasu od Štampetovega mostu do Unca. Za pridobitev statusa gasilska enota posebnega pomena so se morali gasilci še dodatno usposabljati in lahko so ponosni na svoje dosežke. Od leta 2013 je predsednik Gasilske zveze Logatec tovariš (kot me je sam prijazno podučil, da se nazivajo gasilci) Zvone Čuk. Sam je v gasilske vrste uradno vstopil leta 1969, bil kasneje tudi poveljnik PGD Gorenji Logatec, dva mandata poveljnik GZL, en mandat predsednik NO GZL, kot veteran pa je prevzel mesto predsednika na zvezi. Poleg njega upravni odbor sestavljajo še predstavniki društev, tajnica, bla-gajničarka, namestnik Jože Gladek in podpre-sednik Bernard Jereb. Poveljnik Gasilske zveze Logatec je Anton Artač, gasilski častnik. Njegove naloge se nanašajo predvsem na skrb za ustrezno pripravljenost, opremljenost in usposobljenost gasilskih enot in njihovih vodij, vodi pa tudi večje oz. zahtevnejše intervencije, ki presegajo zmožnosti določene gasilske enote in ko se v intervencijo vključi več gasilskih enot občine. Od načrtovanja do skrbi za podmladek Glavne naloge občinske gasilske zveze se nanašajo na načrtovanje kadrovanja, usposabljanje gasilcev ter načrt razvoja in opremljenost enot. Velik del nalog zadeva tudi deljenje proračunskih sredstev ter načrtovanje večjih investicij v opremo in infrastrukturo. V logaški zvezi največ vlagajo prav v opremo in usposabljanje enot, velik poudarek pa je tudi na skrbi za podmladek. Letos je Gasilska zveza Logatec sofinancirala nakup avtocisterne za PGD Vrh Sv. Treh Kraljev, avgusta pa je potekal tudi prevzem novega gasilskega vozila PGD Medvedje Brdo. Med večjimi prihodnjimi investicijami je izgradnja novih gasilskih domov v Rovtah in Dolenjem Zvone Čuk, predsednik GZL Logatcu. Gasilska zveza Logatec se zaveda pomena vzgoje mladega kadra, zato ves čas deluje tudi na tem področju. Za mlade gasilce vsako leto organizira gasilski tabor, kviz in orientacijo, kjer vseskozi pilijo svoje veščine in znanje. Mladi gasilci se vseskozi udeležujejo regijskih in državnih tekmovanj, kjer dosegajo odlične rezultate. Logaško gasilstvo v številkah Za konec pa še nekaj statistike. Logaški gasilci letno posredujejo od 70 do 80-krat. Tretjino intervencij predstavljajo požari, tretjino tehnična reševanja, ostalo pa naravne nesreče. V vseh primerih pa tvegajo življenja, za kar jim moramo biti hvaležni. Nina Jerina PGD VRH SVETIH TREH KRALJEV: NOV DAN, NOV IZZIV Tudi vrhovski gasilci so izjemno delavni in imajo mnogo vzrokov za veselje in ponos. Tajnik društva Marko Žust pravi, da so zelo ponosni na dejstvo, da število članov ves čas pridno narašča. Danes šteje že 127 članov, od tega 59 članov z gasilsko izobrazbo, ki lahko sodelujejo na intervencijah. Tretjina članov je mlajših od 18 let. Tretjina je članic. V društvu poleg poveljstva, operative in upravnega odbora delujejo še komisije za mlade gasilce, članice in starejše gasilce. V zadnjem času je bilo društvo zelo uspešno pri nabavi nove gasilske opreme in pri ureditvi prostorov za svoje delovanje. Zadnja in hkrati največja investicija je nakup novega vozila AC-24/60, ki ga je društvo slovesno prevzelo in blagoslovilo 2. julija letos. Avtocisterna je na podvozju SCA- NIA 360; 19 ton nosilnosti; 360 konjskih moči; z stalnim štirikolesnim pogonom. Vozilo ima vgrajeno cisterno, izdelano iz nerjaveče pločevine za prevoz pitne vode kapacitete 6.200 litrov. Vgrajena je sodobna kombinirana črpalka MAGIRUS MPH 230. Novo vozilo omogoča operativni enoti zadostno količino požarne vode za takojšen začetek gašenja požara po prihodu na mesto nesreče. Poleg tega omogoča tudi prevoz neoporečne pitne vode krajanom v času pomanjkanja vode. Tudi pogled v prihodnost je zanje izziv. Mednje sodi usposabljanje operativnih članov za uspešno pomoč ob novih vrstah naravnih nesreč (požari v okolju, poplave, plazovi, žled, potres, avtomobilske nesreče) in vedno pogostejše sodelovanje na intervencijah izven domačega požarnega območja, generacijska zamenjava v vodenju društva (sedanja generacija vodi društvo že več kot pol stoletja), delo z najmlajšimi (vaje, vodena rekreacija, zabava) ter uporaba obnovljenih prostorov gasilskega doma (druženje, vaje, izobraževanje) tudi v zimskem času. Tako zelo smo ponosni na vas, dragi gasilci, gasilke in seveda podmladek. Naj >u vas volja, želja po pomoči in vztrajnost ! ne zapustita. Kako zelo človeško je vaše ^ delo, odlikuje vas pogum in izjemna volja. Hvala vam. k, Metka Bogataj 18 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 V SREDISCUI PGD GORENJI LOGATEC: DRŽAVA HITRO POZABI NA OBLJUBE PGD Gorenji Logatec je drugo najstarejše delujoče društvo v Gasilski zvezi Logatec. Ustanovljeno je bilo 26. januarja 1896 kot Prostovoljna požarna bramba. Območje, na katerem deluje društvo, obsega krajevno skupnost Tabor, ki leži na jugozahodnem delu logaške kotline. Na tem območju danes živi 2.500 ljudi, spričo dobrih prometnih povezav in bližine Ljubljane pa se jih vse več priseljuje. Zaradi velikih gozdno-travnatih površin, številnih gospodinjstev, kmečkih poslopij in poslovno-obrtnih objektov je potrebna stalna in učinkovita javna gasilska služba. Po besedah Lojzeta Molka, tajnika PGD Gorenji Logatec, je društvo leta 1929 pridobilo prvo motorno brizgalno in gasilski prapor, ki ga še danes skrbno hranijo. Gasilci so bili neumorni vse do začetka 2. svetovne vojne, ko je delo zaradi okupacije zastalo, po vojni pa spet zaživelo. Prva skrb vseh članov društva je tedaj veljala popravilu motorne brizgalne, obnovi in nabavi gasilske opreme, pa tudi na gasilskem domu je bilo treba marsikaj postoriti. Zopet je zaživelo kulturno delo v kraju, nastopal je gasilski pevski zbor, delovna pa je bila tudi dramska sekcija. Ravno tako so potekale redne gasilske vaje. »Celo desetletje smo prirejali tekmovanje harmonikarjev. V zadnjem obdobju pa se ekipa članov B redno uvršča na državna tekmovanja, kjer dosegajo lepe rezultate,« pove sogovornik. Osnovnošolci bolj zavzeti za gasilstvo kot srednješolci Prostovoljno gasilsko društvo Gorenji Logatec danes pokriva območje krajevne skupnosti Tabor in kraje Grčarevec in Žibrše, kjer je veliko terena poraščenega z gozdom, število prebivalcev pa stalno narašča. Društvo ima danes približno 150 članov, od tega nekaj čez 40 mladih gasilcev. Zanimanje mladih je večje v času osnovne šole, ko pa pride čas pubertete in srednje šole, pa nekoliko upade, ugotavlja Molk in dodaja, da se mentorji skozi vse leto trudijo motivirati in delati z mladimi gasilci. »Iz leta v leto so uspešnejši, kar se pozna tudi pri nadaljnjem gasilskem izobraževanju.« »V zadnjem času odmevajo večje intervencije, vsi se še spomnimo žledoloma. Aktivni pa smo tudi izven meja naše občine in priskočimo na pomoč gasilcem s Krasa, ki se skoraj vsako leto borijo z obsežnimi požari v naravi, večinoma ob železniški progi Divača- Koper. Pred časom so našo občino prizadele obsežne poplave, imamo pa tudi nekaj manjših požarov v naravi in tehničnih intervencij, kot so pomoč pri prometnih nesrečah, reševanje živali ipd.,« pojasnjuje Molk. Oteženo dopoldansko gasilsko delo Največjo težavo nam predstavlja dopoldanski čas, ko je večina gasilcev po službah in je tako odziv na alarm nekoliko slabši. Nekaterih gasilcev delodajalci ne spustijo na intervencijo, spet drugi imajo nemalo težav, pri tretjih pa delodajalci razumejo naše poslanstvo. Država se vedno trudi urediti odnos do prostovoljnega gasilstva, vendar ni vedno uspešna, pravi sogovornik. »Zdi se, da se ob večjih intervencijah veliko govori o izboljšavah in hitrejšem odzivu, ko pa mine nekaj potrebnega časa, se ne zgodi nič. Upamo, da se bo vprašanje prostovoljstva kmalu uredilo, še posebej z določenimi ugodnostmi za gasilce, saj se iz leta v leto odzivamo na več intervencij iz vedno večjega spektra nezgod.« Blanka Markovič Kocen LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 19 ■V SREDIŠČU PGD DOLNJI LOGATEC: PONOSNI NA SVOJ PODMLADEK Na pobudo takratnega načelnika železniške postaje Ivana Žiliča je bilo avgusta 1878 ustanovljeno PGD Dolnji Logatec. Danes društvo šteje 143 aktivnih članov, od tega 62 operativnih, ki imajo vsaj osnovno gasilsko izobrazbo (čin gasilec) in so psihofizično sposobni opravljati naloge operativnega gasilca. Društvo je razvrščeno v 4. kategorijo gasilskih društev in je kot tako osrednje gasilsko društvo v Občini Logatec. Ustanovnega sestanka se je udeležilo 49 zlasti mladih prebivalcev Dolenjega in nekaj iz Gorenjega Logatca. Ustanovili so prvo požarno stražo na Notranjskem in jo poimenovali Logaško bralno društvo in požarna straža. Prvo ročno gasilsko črpalko Hidrofor so kupili že čez dve leti in jo nato uspešno uporabljali nadaljnjih 50 let. Leta 1889 so pričeli z gradnjo novega orodišča na Čevici, kjer gasilski dom stoji še danes. Dolnjelogaški gasilci od letos z večjimi pooblastili »Požarni okoliš zajema območje celotne površine KS Naklo, ob prometnih nesrečah in požarih na stanovanjskih in gospodarskih objektih pa pokrivamo območje celotne občine. Delujemo tudi na avtocesti Logatec - Vrhnika in v smeri Logatec - Koper do Unca. Od spomladi letos imamo za posredovanje ob prometnih nesrečah tudi posebno dovoljenje URSZR, ki nam veča pooblastila in nas uvršča med 44 Gasilskih enot širšega pomena, ki delujemo v Sloveniji,« pojasnjuje Lado Korenč, tajnik PGD Dolnji Logatec. Brez mladih ni prihodnosti in napredka Trenutno je v društvo vključenih 48 mladih članov in članic do 18. leta starosti. »Z njimi še posebno pozorno delajo naši mentorji skozi vse leto, saj se v vodstvu dobro zavedamo, da ni napredka in prihodnosti brez mladih. Z njihovim udejstvovanjem smo zelo zadovoljni in na njih ponosni. Zlasti na tekmovalnem področju dosegajo dobre rezultate in nas odlično zastopajo v širšem slovenskem prostoru,« pove Korenč. Sicer tudi zanimanje otrok za gasilstvo na splošno v Dolnjem Logatcu ocenjuje kot primerno. Povprečno število intervencij dolnjelogaških gasilcev se v zadnjih letih giblje med 50 in 60 letno. »Letos se bojimo, da bo to število preseženo,« pravi Korenč. Prostorska stiska Pri svojem delu se dolnjelogaški gasilci v zadnjem obdobju srečujejo s hudim pomanjkanjem prostora v gasilskem domu. »Čas, v katerem živimo, in trendi ter sodobne smernice za delo v gasilstvu namreč zahtevajo čedalje več tehnične in reševalne opreme, čemur sledimo, problem pa nastaja, ker svoje opreme nimamo več kam skladiščiti in se že poslužujemo pomožnih skladiščnih prostorov po Logatcu, kar seveda prestavlja določene ovire za dobro delovanje,« pojasnjuje sogovornik. Zato smo začeli z aktivnostmi za izbiro ustreznega zemljišča za izgradnjo novega gasilskega doma, ki bi lahko bil hkrati tudi dom drugih služb za zaščito in reševanje v Logatcu. Drugo težavo za prostovoljce pa predstavlja zakonodajalec s svojimi pogosto prestrogimi zahtevami. Država pozabi, občina ne Odnos družbe in države do gasilstva je po Korenčevem mnenju zelo dober, ko jih potrebujejo. »Takrat zlasti politiki kar tekmujejo, kdo bo večkrat povedal in namenil nekaj lepih, všečnih in spodbudnih besed sodelujočim prostovoljcem. Lep primer so poplave in žled v začetku leta 2014. Ko pa se razmere umirijo, taisti ljudje vse prepogosto pozabijo na izrečene obljube. Žal. K sreči je vsaj na našem lokalnem - občinskem nivoju precej boljše. Z županom g. Bertom Menardom in določenimi občinskim službami gasilci dobro sodelujemo in upamo ter želimo, da bi tako tudi ostalo.« Blanka Markovič Kocen 20 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 ■V SREDIŠČU ČLANI NAŠEGA DRUŠTVA SO AKTIVNI, DELOVNI IN ZAGNANI! Tako je pred tremi leti ob imenovanju za predsednico (druga v 90-letni zgodovini društva!) PGD Laze- Jakovica o »svojih« gasilcih spregovorila Karmen Laznik. Pristavila je tudi, da bo spodbujala izobraževanje, skrbela za dobro delovno okolje, za nadaljnjo obnovo gasilskega doma in za posodabljanje opreme. Gasilec brez znanja in opremljenosti ni gasilec. Gasilski dom ima novo podobo In res! Danes ima gasilski dom novo, moderno podobo, za kar so zaslužni tudi zagreti mladi gasilci, ki so opravili veliko prostovoljnega dela, pri katerem so jih pravilno usmerjali in vodili: predsednik investicijske komisije Marijan Kolar, poveljnik društva Miran Kermavner in Aleksander Frančeškin. Finančna sredstva za obnovo so deloma privarčevali sami, velik je vložek Občine Logatec ob izjemni podpori vodstva Gasilske zveze Logatec. V gasilskem domu je veliko nove in zamenjane stare opreme ter novo gasilsko vozilo Ford Ranger, ki so ga kupili letos in potrebuje še ustrezno nadgradnjo. V hrambo so dobili tudi čoln, ki je v lasti CZ Logatec. Ta bi prišel zelo prav pred dvema letoma, ko je narava na tem delu občine pokazala svojo moč. In zopet so bili gasilci prvi, ki so reševali ne samo premoženje, ampak tudi ljudi in živali. V znanju je moč Če za koga, to velja za gasilce. Poleg tega da vsak član opravi osnovni in nadaljevalni tečaj za gasilca, ima možnost, da se izobražuje naprej in pridobiva specifična znanja. Na voljo so razni tečaji, ki jih organizira GZS ali GZ Logatec ali kaka druga, sosednja gasilska zveza. Tako je v zadnjih treh letih 77 članov opravilo različne tečaje, kot so tečaji za bolničarja, za uporabo izolirne-ga dihalnega aparata, gašenje v naravnem okolju, radijske zveze, informatika, vodja skupine, vodja enote, sodnika ... V sodelovanju z ZD Logatec in ekipo dr. med. Ano Krmavner Marinšek so izvedli devet učnih delavnic iz temeljnih postopkov oživljanja in pravilne uporabe defibrilatorja, ki se jih je udeležilo prek sto gasilcev in krajanov. Naučeno znanje jim pride prav na raznih občinskih, državnih in meddruštvenih tekmovanjih, srečanjih. Vsako leto med seboj merijo svoje moči tudi gasilke na srečanju članic, katerih organizator je GZ Logatec v sodelovanju s PGD Laze- Jakovica. Na kratko o letošnjem tekmovanju 16. julija popoldne se je na že 19. srečanju članic zbralo 26 ekip iz naslednjih gasilskih zvez: Cerknice, Vrhnike, Loške doline, Škofje Loke, Logatca (poleg domačink še ekipe iz D. Logatca, G. Logatca, Hote-dršice, Vrha Sv. Treh Kraljev in dve ekipi iz Rovt), iz Pomurja ekipa PGD Turnišče in iz Prlekije članice PGD Bučecovci. Gasilke so tekmovale v treh disciplinah - vaja s hidrantom, vezanje vozlov in vaje raznoterosti. Pri tem pa so glede na leta razvrščene v tri skupine: Skupina A - nad 16 let (največ točk zbrala druga ekipa Rovt), skupina B - nad 30 let (najboljše sosede z druge strani Planinskega polja - ekipa z Rakeka) in Skupina C - nad 48 let (zmagale »starejše mladinke« iz Ilirske Bistrice). Zvečer je bil čas za druženje in glasbo z ansamblom Biseri. Oživljanje življenja na vasi Osnovno »poslanstvo« gasilcev je seveda reševanje ljudi in premoženja, naslednje nič manj pomembno je sodelovanje z drugimi organizacijami in društvi. Naj bo to pomoč pri organiziranju humanitarnih akcij - Anina zvezdica, organiziranje pomoči domačinom ob poplavi in žledu ter pomoč udeležencem v poplavah v Srbiji in BIH, vsakoletno zbiranje humanitarne pomoči preko Karitasa . Več let so sodelovali s TD Lanski vrh pri organizaciji pogostitev pohodnikov po Planinskem polju. Vsako leto pripravijo gasilsko veselico, v letu 2014 so gostili Podokničarja, leta 2015 prevzeli organizacijo pohoda po Planinskem polju. Žal so gasilci tudi organizatorji pogrebov svojih članov. V zadnjih letih je iz njihovih vrst bolezen iztrgala kar nekaj članov. »Ko bom velik, bom gasilec!« Marsikje v naši državi, predvsem po večjih središčih, tarnajo, da nimajo podmladka. PGD Laze-Jakovica ga ima in ga bo imelo tudi v bodoče, saj delo gasilcev predstavijo že v vrtcu, z veseljem pa jih sprejmejo tudi učenci Podružnične osnovne šole Laze. Sicer mladi radi stopajo v gasilske vrste, dokaz za to je, da je v zadnjem času kar deset kandidatov opravilo tečaj za gasilca. V letu 2013 so bili organizatorji tekmovanja mladih iz orientacije za GZ Logatec in GZ Vrhnika. V letošnjem letu bodo organizirali še srečanje gasilske mladine GZ Logatec. Seveda je treba z mladimi načrtno delati, vsak teden imajo mentorji z njimi vaje. Njihovi uspehi so vidni na tekmovanjih iz gasilske orientacije in gasilskega kviza. Uspehi niso samo na lokalni, temveč tudi na regijski ravni, nemalokrat pa se udeležujejo tudi državnih tekmovanj. Za to sta predvsem zaslužni mentorici Klavdija Modic in Tadeja Nagode. Uspešno še naprej! Brane Pevec LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 21 ■V SREDIŠČU PGD ROVTE: POGUM, VOLJA IN VZTRAJNOST- GASILCI DOM GASILCA ROVTF IBIT Ko teče beseda o požrtvovalnosti med nami, ne moremo mimo nekaterih društev. Še posebej na tem področju izstopajo gasilci, največkrat so to prostovoljna gasilska društva. Ima jih skoraj vsaka, če ne celo vsaka slovenska vas. PGD Rovte deluje že 117 let. Slovenci smo poleg nevoščljivosti namreč znani tudi po izjemnem posluhu za pomoč. Hitro se znamo organizirati in pomagati, kjer se je kaj nepredvidenega, največkrat hudega zgodilo. Neljubi dogodki našega vsakdana bi se lahko še bolj tragično končali, če ne bi bilo prostovoljnih gasilcev, ki nemalokrat tvegajo svoje zdravje in celo življenje, da lahko pomagajo in rešijo ljudi, živali ali imetje. V Rovtah prostovoljno gasilsko društvo deluje že od leta 1899. Sedanji predsednik Robert Nartnik pravi, da deluje društvo že kar 117 let. Spada pod Gasilsko zvezo Logatec. PGD Rovte ima dve operativni enoti, Rovte in Petkovec. Območje njihovega delovanja zajema kar 34 kvadratnih kilometrov površine: Rovte, Praprotno Brdo, Petkovec ter Log-Zaplano. Teren, ki sega od Zavratca, Podlipe pa do Logatca, je izjemno razgiban. Težave gasilci seveda najbolj občutijo v zimskem času, ko morajo biti praktično vsak dan pripravljeni na težke vozne razmere, saj zime v teh krajih postrežejo s precejšnjo količino snega. Požari pa niso glavna naloga gasilcev, pač pa v njihovo delo sodijo tudi poplave in tehnično reševanje, saj so pripravljeni na akcije, kjer je potrebna pomoč večjega števi- la usposobljenih ljudi, kar se je izkazalo tudi v nedavnih poplavah v Železnikih, Lazah, Ložu, pred kratkim pa so pohiteli na pomoč tudi na Kras, kjer je besnel obsežen požar. Gasilskega podmladka v Rovtah ne manjka Rovtarski gasilci se lahko pohvalijo s kar številno zasedbo. PGD Rovte šteje namreč 274 članov, od tega je 68 operativnih gasilcev ter tudi že 50 mladih, ki jim je gasilstvo v veselje in se pridno urijo v veščinah. Ena od mentoric, Vesna Trček, pravi, da na gasilskih vajah poskrbijo, da se imajo otroci lepo in se zraven naučijo ogromno gasilskih in življenjskih spretnosti. Svoje znanje utrjujejo na gasilskih tekmovanjih. So pa prav v vseh kategorijah in na vseh tekmovanjih posegli že po vseh medaljah in so visoko v vrhu Slovenske gasilske mladine. V poletnih mesecih gredo pogosto za teden dni v Savudrijo na gasilsko letovanje, ki ima prav tako značaj zabave, druženja in učenja. Vsako leto se udeležujejo izleta, na katerem si pogledajo večjo gasilsko brigado in se še malce pozabavajo. Kmalu nov gasilski dom, potrebna tudi nova cisterna Ker je razvoj kraja na zavidljivi ravni, tudi gasilci pogrešajo več prostora za svoje delovanje. Zato med pomembne uspehe med drugim štejejo nakup parcele za nov gasilski dom. Seveda ne moremo prezreti tudi nakupa nove motorne brizgalne, nadgradnje prikolice in prenove gasilskega doma na enoti Petkovec. Tudi dotrajana gasilska cisterna kliče po zamenjavi.Tako kot mladi tudi »tavečji« gasilci tekmujejo na državnih in mednarodnih tekmovanjih, se redno udeležujejo izobraževanj in znanje utrjujejo na operativnih vajah. Rovtarski gasilci imajo še veliko načrtov, kar je zelo pohvalno, kajti kjer je veliko načrtov, je delo zagotovo dobro in uspeh zagotovljen. Novi gasilski dom bo rešil marsikatero težavo, oprema bo sodobnejša, prilagojena potrebam in lažjemu delu gasilskih enot. Izdelava projekta in nabiranje prepotreb-nih finančnih sredstev je torej zdaj prednostna naloga, ki bo, vsaj upamo, hitro in uspešno opravljena, kot so bile vse dosedanje. Največjo nagrado pa gasilci vendarle dobijo od ljudi, ki so jim pomagali, če jim le-ti z nasmehom, besedo zahvale pokažejo, kako zelo jih cenijo. Neznani dobrotnik se jim je v dneh med žle-dolomom zahvalil kar s polno vrečo klobas, ki so jo gasilci ob vrnitvi dobili obešeno na kljuki gasilskega doma. Tudi gasilci pa se čutijo dolžne zahvaliti se vsem društvom, ki so pripravljena na medsebojno sodelovanje, prav tako pa je vzorno tudi sodelovanje s sosednjimi gasilskimi društvi. Nenazadnje velja zahvala tudi občini in službi za zaščito in reševanje, ki ima za potrebe in ideje PGD Rovte vedno posluh. Lepo je bilo zapisati te spodbudne besede o društvu, ki se vedno odzove na klic NA POMOČ. Metka Bogataj Vozilo, ki pomaga. 22 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 22 ■V SREDIŠČU DOMINIKOVIH 77 GASILSKIH LET Gasilski veteran Dominik Vav-ken iz Hotedršice je konec julija praznoval 95. rojstni dan in je najstarejši gasilec na Logaškem, zelo verjetno pa tudi širše. Obiskala sem ga na njegovi domačiji, v pogovoru pa mi je z za petindevetdesetletnika skoraj neverjetno iskrivostjo razgrnil spomine na svoje gasilsko življenje. V gasilske vrste je Dominik Vavken vstopil že davnega leta 1939. V svoji bogati karieri je opravljal dolžnosti gospodarja, desetarja, poveljnika in predsednika društva. Dolga desetletja pa ga je spremljajo tudi trdo delo na kmetiji in v gozdu ter velika ljubezen do konj. »Pred 77 leti smo imeli ročno gasilsko črpalko in s konjsko vprego,« se spominja. »Skoraj vsaka kmetija je imela nekaj delovnih konjev, danes pa jih skoraj ni več. V okolici sta samo še dva jahača.« Pri Vavknovih imajo med drugim pet glav živine, a Dominik pravi, da mu noge pešajo in na kmetiji ne more več delati. Do nedavnega je še kaj postoril na njivi, a zdaj ne gre več, pove. Pred kratkim ga je tudi nekoliko zdelala viroza. Zdravje mu sicer kljub visoki starosti dobro služi, četudi, kot pravi, s pomočjo zdravil, ki jih redno jemlje. Primerjava gasilstva nekoč in danes? »Kot noč in dan,« izstreli sogovornik. »Imeli smo leseno brizgalno, pozneje smo dobili tako na osem članov, štirje so jo peljali na eni, štirje na drugi strani, pozneje pa motorno brizgalno. Takrat sem že bil na paradi!« Reševanje brez primernega orodja Mnogi gasilci so po njegovih besedah še vedno tako zagnani kot nekoč, obnovili so dom, pove Dominik, drugi pa so »bolj mrtvi«. Iz svojih aktivnih gasilskih let med dogodki, ki so se mu še posebno vtisnili v spomin, omeni akcijo na Ravniku, ko so reševali tri ljudi, ki so padli v jamo. Dva jim je uspelo rešiti, ženska pa je umrla. »Bila je zahtevna akcija, ker takrat nismo imeli primernega orodja,« pravi. Dominik se ne more načuditi razvoju tehnike v gasilstvu. »Svojčas smo znali zagnati motorko, pogasiti in pomagati, zdaj pa je toliko tehnike! Pa gasilske vaje na računalniku ...« Zanimanje za gasilstvo raste Zanimanje za gasilstvo po njegovem mnenju ne upada, prej nasprotno! »Včasih smo komaj spravili desetino skupaj,« pravi. »Ljudi je treba povabiti!« Glede na to, da gasilci večinoma hodijo tudi v službo in za akcije koristijo svoje dopuste, je Dominik prepričan, da bi jim država morala nameniti kaj denarja. Na vprašanje o receptu za dolgo življenje hudomušno odgovori: »Poznal sem tudi stoletnika. Delati zmerno, piti in jesti zmerno, pa gre!« Gasilci se morajo izobraževati In nasvet današnjim gasilcem? »Morajo se izobraževati, da bodo lahko učinkovito posredovali. Ni dovolj, če sta šolana samo eden ali dva, vsi morajo biti dovolj poučeni.« Dominik pravi, da ne vstaja več zgodaj. Ob sedmih. »Vzamem zdravila, popijem kavo z mlekom in pojem malo kruha. V hiši je tudi hčerka in trije vnuki, žena pa je v domu.« Rad gleda televizijo, pravi, če je dober program tudi do desete ure zvečer. Zanj kuha hči. »Saj ne rabim veliko, ker ne delam,« pripomni. Mnoge stene v hiši so okrašene s številnimi gasilskimi odlikovanji, ki jih je Dominik Vavken prejel v 77-ih letih aktivnega gasilstva. »Vse spoštujem, vse imam v okvirjih,« pravi in mi jih ponosno razkaže. Hodi sicer s palico, a še zelo spretno in pokončno. Še na mnoga leta, Dominik Vavken! Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 23 SREDISCU POLETJE V ZNAMENJU PUŠČICE, KI REŠUJE ŽIVLJENJA i ntervju z Anžetom Albrehtom, gonilno silo in uspešnim promo-torjem akcije Reši življenje, med drugim pa tudi Imenom tedna na Valu 202. Začetek zgodbe Reši življenje sega v leto 2013, v intervencijo dolnjeloga-ških gasilcev na avtocesti, ki je s posnetkom dosegla kar lepo število ljudi (nekaj čez 29.000 na You Tubu, na Liveleak.com pa 56.000 ogledov). To je bil najbrž povod za tvoje delo v zvezi s problematiko reševalnega pasu na avtocestah, kako si se ga lotil? Tako je, res je bila intervencija kriva, da se je vse skupaj začelo. Zgodila se je nesreča, nek torek v juniju okoli poldneva: tovorno vozilo je zaradi počene pnevmatike prebilo obe varovalni ograji na AC med Uncem in Logatcem, se prevrnilo na bok in poškodovalo še šest drugih vozil. Cesta je bila popolnoma blokirana in v nekaj minutah je nastal dolg zastoj, skozi katerega se nam ni in ni uspelo prebiti. Najprej sem gasilsko vozilo zapustil jaz in tekel pred njim ter usmerjal vozila, ki so bila razporejena vse povprek. Ko sem se utrudil, me je zamenjal sogasilec in sva skoraj dva kilometra tekla izmenjujoče pred 13-tonskim gasilskim vozilom. Na kraju nesreče pa zaradi izmučenosti nisva mogla narediti nič (visoka temperatura in popolna gasilska zaščitna oprema). Posnetek intervencije smo objavili na spletu in dosegli res nepredstavljivo množico ljudi, ki so v svojih komentarjih izlivali jezo, razočaranje in presenečenje nad dogajanjem na naših cestah. Objavili so ga domala vsi mediji in pripravili prispevke na to temo. Osebno me je najbolj zanimalo, zakaj voznice in vozniki ne vedo, kako je treba ravnati v takih okoliščinah. Začelo se je z nekaj e-maili, ki sem jih pošiljal na DARS, Agencijo RS za varnost prometa, pa na Ministrstvo RS za infrastrukturo, policijo ... Po obdobju preučevanja te tematike pa sem prišel do zaključka, da v Sloveniji pravzaprav nismo naredili ničesar na promociji in ozaveščanju. Akcije torej nisem sprožil jaz, je že obstajala, izvajali pa so jo le po tri mesece na leto, na vsega šestih plakatnih površinah na celotnem AC križu, kar je absolutno premalo, zato sem odprl stran na Facebooku in tako se je vse skupaj začelo. Facebook stran Ustvarimo reševalni PAS na avtocestah pa je hitro zaživela ... Objavljal sem slike in video posnetke, ki sem jih naredil v službi ali so mi jih odstopili sodelavci ter gasilci, pa delil objave podobnih strani iz Nemčije, Avstrije. Kmalu so mi z DARS-a poslali 12.000 letakov Reši življenje!, ki smo jih s podporniki razdelili med voznike, voznice. Pozneje me je g. Zorin povabil na sestanek na DARS, kjer sem predlagal transparente čez nadvoze (danes jih je v Sloveniji prek 30) ter programiranje animacije na njihove mobilne enote, ki bi prikazovala pravila razvrščanja (danes že obstajajo take animacije in napisi na delovnih vozilih vzdrževalcev in nadzornikov DARS--a). Predstavil sem mu tudi dejstvo, da je 50 nalepk, ki mi jih je podaril eden izmed podpornikov, pošlo v nekaj urah in bi morda bilo smiselno poskusiti z malo večjo naklado. Vsak mesec prejmem približno 400 do 500 nalepk različnih dimenzij in prav vse so rezervirane že mesec ali dva vnaprej, ker je povpraševanje preseglo pričakovanja. Danes je na cestah prek 10.000 nalepk, na svojih reševalnih vozilih jih ima prek 20 reševalnih služb, pa več kot 70 gasilskih enot različnih kategorij in ogromno število osebnih vozil. Ravno v teh dneh opremljamo eno večjih podjetji, ki se ukvarja s prevozi potnikov na letališča v EU. Kakšni so neposredni odzivi ljudi na akcijo? Ko smo vodo pričeli deliti, so jo ljudje sprejeli, vsakemu posebej smo tudi razložili, zakaj smo tam. Neka skupina fantov je iz kombija potegnila harmoniko, se z nami fotografirala, prišli so tudi nekateri podporniki FB strani z že opremljenimi vozili z nalepkami. Poleg vode smo delili nasvete, navodila ter seveda nalepke, ki so tisti dan okrasile približno 600 avtomobilov. Treba pa je izpostaviti to, da so o akciji množično poročale domala vse medijske hiše, kar je, v to verjamem, poneslo naš glas v vsako gospodinjstvo. Akcija še danes odmeva in to me veseli, ker pomeni, da je bila dobra, zanimiva in učinkovita. Ali gasilci pri svojih intervencijah opažate izboljšanje v obnašanju voznikov v takih primerih? Situacija se izboljšuje, to mi priznavajo ne samo gasilci, tudi kolegi reševalci iz vse države in policisti znajo povedati, da se stanje spreminja počasi, a vztrajno - in to je tisto, kar daje energijo za naprej. Nekaj minut po končani julijski akciji razdeljevanja vode je prišlo do nesreče od Loma proti Uncu; takrat so moji društveni kolegi posneli zelo lep reševalni pas - ta posnetek je na Facebooku dosegel preko 115.000 ljudi. Načrtujete še kakšne podobne akcije oz. promocije pravilnega obnašanja voznikov v takih primerih tudi v prihodnje? Promocija o pravilnem razvrščanju in o življenjskem pomenu le-tega je zame postala del vsakdana. Vsak dan sprejmem od 10 in vse do 150 naročil za nalepke, kar pomeni obilico dela v prostem času. Hkrati je pošiljanje nalepk po pošti naraslo v nezanemarljiv strošek za PGD Dolnji Logatec, a dokler bo prostovoljnih prispevkov dovolj, da to pokrijemo, ni bojazni, da bi prenehali. Kar pa zadeva prihodnje načrte, se po vsem tem počutim že nekoliko dolžnega organizirati kakšno bolj udarno in odmevno akcijo vsaj enkrat letno, vendar v mislih nimam še nič konkretnega - promet je kompleksna zadeva, kar pomeni, da je treba preventivne akcije v prometu izvajati preudarno in z vso resnostjo upoštevati vse mogoče dejavnike. Nujno se moram ob tej priložnosti zahvaliti vsem, ki so pomagali, v prvi vrsti članom PGD Dolnji Logatec, pa delodajalcu ZD Logatec, PPP Brdo Ljubljana, reševalni postaji UKC Ljubljana, vzdrževanju DARS-a, g.Kolerju, mag. Velovu, g.Leganu: verjamem da smo skupaj naredili še en korak k izboljšanju kulture voznikov in to z nasmehom na obrazu! Urška Orešnik 24 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 KMEČKI IN GASILSKI PRAZNIK NA MEDVEDJEM BRDU Z ROKO V ROKI V SREDISČUI PGD MroVroJC BRi^ S^-tJ ■ * ■ Vi Medvedje Brdo: predstavitev stare opreme in orodja Prvo avgustovsko nedeljo se je že 28. Kmečki praznik na Medvedjem Brdu pričel ob dveh popoldne s parado gasilcev, ki se je ustavila pred gasilskim domom PGD Medvedje Brdo. Župan Berto Menard je gasilcem predal ključe novega gasilskega vozila, jim izročil nov gasilski prapor, podelili pa so tudi odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Tam so ob 110. obletnici spregovorili Vinko Keršmanc, član UO GZ Slovenije, Anton Čuk, predsednik GZ Logatec, Jože Gladek, predsednik PGD Medvedje Brdo, in seveda naš župan Berto Menard. Slednji je PGD Medvedje Brdo predal ključe novega gasilskega vozila za gašenje gozdnih požarov, ki ga je blagoslovil župnik Bogdan Berce. Župnik je blagoslovil tudi nov gasilski prapor, ki ga je društvu prav tako izročil naš župan. Odlikovanja Gasilske zveze Slovenije so prejeli Bojan Rupnik, Bernard Sovan, David Žakelj, Bogdan Vehar in Jože Gladek. Slovensko in Evropsko himno ter nekaj drugih skladb je zaigral Logaški trobilni kvartet pod vodstvom Jerneja Gantarja. S prireditvenega prostora Zatem je vsa povorka krenila proti prireditvenemu prostoru pred cerkvijo. Gasilstvo je bila letošnja tema Kmečkega praznika, zato je bila na stojnicah razstavljena tudi stara in nova gasilska oprema. Še posebej zanimiva je bila stojnica Marinke Cempre Turk, ki zbira vse, kar diši po gasilstvu - od znamk, razglednic, našitkov do malih avtomobilčkov - še več bo v naslednjih mesecih na ogled tudi v Logatcu. Vsepovsod so bila tudi nova in stara gasilska vozila. Vsa si je bilo moč ogledati. Z zanimanjem smo opazovali starodobnike in se hkrati čudili, kakšno opremo imajo nova vozila in kaj vse zmorejo - seveda ob dobro izučenih gasilcih. Gasilci z Vrha Svetih Treh Kraljev so pripeljali gasilski top na vozilu in prikazali, kako brizga. Brizgala je tudi stara ročna brizgalna, ki so jo pripeljali iz Studena. Avtolestev z Vrhnike pa je bila prekratka, da bi dosegla vrh domače cerkve. Gasilci iz Dolenjega Logatca so prikazali reševanje ponesrečenca iz vozila ob strokovnem komentarju Marka Tomazina iz gorenjelogaškega društva. Članice PGD Rovte so pokazale tekmovalno vajo, s katero so bile zelo uspešne na državnem tekmovanju. Po končanem programu pa veselica Sonce je pripekalo, za senco so poskrbela stara drevesa in platnena streha, slednja je bila pripravljena, če bi deževalo, kar na tem koncu ne bi bilo nič novega. Po končanem programu so prišli na vrsto muzikantje, ki so doma iz bližnjih krajev, slišijo pa na ime Javor. Sicer pa so bile za domače dobrote zaslužne domače žene in dekleta, dišalo je tudi po mesu; seveda je bilo poskrbljeno, da nihče ni trpel žeje. Slavnostna akademija ob 110. obletnici Le-ta je bila v petek, 30. julija, v dvorani gasilskega doma. Najprej so se v kratkem pregledu kronike spomnili vseh pomembnejših dogodkov iz preteklosti društva (ustanovljeno 25. aprila 1906, na izgradnjo gasilskega doma pa čakalo dobrih 50 let) in spregovorili nekaj besed o sedanjosti ter usmerili pogled v prihodnost. Govorci so poudarili pomen društva za življenje v kraju, za varnost pred požari in drugimi nesrečami in se članom zahvalili za uspešno delovanje. Predsednik društva Jože Gladek je podelil spominske plakete za dobro sodelovanje društvom in organizacijam, članom pa društvena priznanja za opravljeno prostovoljno delo. Članom, ki so se posebej izkazali, je priznanja GZ Logatec podelil predsednik Anton Čuk. V kulturnem programu so nastopili Kvartet Raskovec, citrarka Maruša Pišljar in mladi harmonikar Lenart Žerjal. Beseda zahvale Prostovoljno gasilsko društvo Medvedje Brdo se zahvaljuje Občini Logatec, GZ Logatec, vsem krajankam in krajanom, podjetnikom in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so uspešno izpeljali nabavo gasilskega vozila, gasilskega prapora in nenazadnje uspešno izvedli praznovanje kmečkega praznika in 110-letnice društva. Besedilo in foto: B. Pevec LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 25 IKULTURA »PRI USTVARJANJU GLASBE SVA DRUG DO DRUGEGA ZELO ISKRENA« POGOVOR Z ABSOLUTNIMA ZMAGOVALCEMA FESTIVALA FENS Kaja Židanek in Borut Šemrl, La-žanka in Logatčan, sta glasbeni dvojec, ki ustvarja pod imenom Sweetsology. Konec junija sta javnost opozorila nase z odmevno uvrstitvijo na mednarodnem festivalu FeNs v Kopru, kjer se je Kaja s pesmijo Poletiva prvič predstavila kot solistka in prepričljivo pometla s konkurenco. Za njenim uspehom stoji kot pro-ducent in avtor glasbe tudi Borut, zvočno podobo pa dopolnjujejo Kajina izpovedna besedila. Skupino sestavljajo še trije mladi glasbeniki, prav tako Logatčani, ki igrajo jazzy nagruvano sladko glasbo, kot sama označujeta svoje glasbeno ustvarjanje. Vajini skupni začetki kot zasedba Sweetsology so povezani z Dunajem. Lahko o tem kaj več povesta? Borut: Bila sva na izletu, vse skupaj se je zelo spontano odvijalo. Z nekaj skladbami sva nastopila v enem od klubov, kjer je bil neke vrste jam session, in odziv je bil zelo dober. Takrat sva se tudi igrala z najinim prvim komadom, You, oba sva se v tej glasbi dobro počutila, predvsem Kaja jo je zelo začutila. Kaja: Pred tem sva skupaj začela pri skupini Abstrakt, kateri sem se pridružila po odhodu prve pevke. Takrat sem ugotovila, da rock ni ravno zame, ampak mi bolj ustrezajo drugačne vode, takšne, kakršne smo potem raziskovali v Sweetsology. Pred tem sem iskala zvrst, ki bi mi najbolj ustrezala. Sprva mi je bil blizu tudi rock, potem pa vedno manj, tako da mi sedaj najbolj leži neka mešanica popa in jazza. Na začetku pa sem v prvi vrsti iskala skupino, kateri bi se sploh lahko priključila, takrat sem bila stara 19 let. Še prej sem svojo vokalno tehniko pilila pri Tanji Žagar in Katji Koren v Glasbeni šoli Logatec, kasneje tudi pri Nataši Nahtigal. Kako pa sta prišla do imena zasedbe? Borut: Malo sem se igral z besedami, v mislih, zvečer pred televizijo. Pa še sliši se dobro, sladko-logija. Hkrati ime vsebuje bistvo tega, kar želiva z glasbo sporočiti. Gre za sladko glasbo, takšno, ki poslušalcev ne otežuje, ampak jo na primer lahko poslušamo tudi v ozadju. Ko likaš, pomivaš posodo in podobno. Za pobožat dušo, nekaj mehkega, sladkega. Čeprav sem še vedno roker po duši. Borut, ti bdiš nad glasbeno podobo, si tudi solo kitarist zasedbe, Kaja pa drži vajeti nad besedili. Kako pomembno se vama zdi, da se zvočna podoba dopolnjuje s tekstovno in obratno? Kaja: Meni se zdi to zelo pomembno. Veliko delava skupaj. On ustvarja glasbo, jaz pa besedilo in vedno čutim oboje hkrati. Material za novo skladbo, tako glasba kot besedilo, nastaja večinoma sočasno, gre za skupen ustvarjalni proces. Borut: Če je pevec tudi avtor besedila, bo pesem lažje in tudi bolj občuteno izvajal, interpretiral. Če pa jaz napišem besedilo za koga drugega, ne bo najbolje, ker sem kot tekstopisec zelo zapleten. Ljudje me težko razumejo, ker uporabljam veliko metafor, skritih pomenov. Kaja: Na začetku je tudi Borut pisal besedila, zdaj pa skušam čimveč besedil za pesmi, ki jih skupaj delava, napisati sama. Tako se tudi bolje vživim v samo skladbo. Pa prihaja pri skupnem delu med vama kdaj tudi do razhajanj? Borut: Kdaj ne prihaja?! Temu se reče ustvarjalni proces. Kaja: Midva sva, kar se tega tiče, zelo iskrena. Drug drugemu poveva vse. Če mi kaj pri zvoku njegove kitare ni všeč, mu povem, in prav tako on »pokritizira« moj vokal, če mu kaj ni všeč. Borut: Ampak producentova vedno obvelja (smeh). Kako pa je prišlo do sodelovanja z drugimi člani zasedbe, prav tako Logatčani? Kaja: Pravzaprav so oni (Mark Jurkovič-ritem kitara, klaviature; Klemen Bartol-bas kitara, Jure Maček-bobni, op. avtorja) poiskali naju. Želeli so se glasbeno udejstvovati, našli so naju na youtubu oz. facebooku, midva pa sva jih z veseljem sprejela, saj so dobri glasbeniki. V Logatcu pa kljub povsem domači zasedbi niste prav pogosto igrali oziroma le enkrat. Borut: Ne vem točno, zakaj je tako ... Povabil naju ni nihče, z izjemo Matjaža Švajncerja prejšnje leto, jaz pa lokalcev ne bom prosil za 26 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 IKULTURA »špile«. Pa ne zato, ker bi mi bilo to pod častjo. Se spomniš, kako je bilo v Logatcu pred leti, ko je še obstajala skupina Prisluhnimo tišini? Na majskem koncertu, ki sva ga pred več kot 15 leti konceptualno zastavila s Ksimeronijem Verbetičem, so se predstavljali večinoma domači bendi. Šlo je za promocijo slovenske glasbe. Sedaj pa imam občutek, da so vsi skregani med seboj in bognedaj, da bi kdo drug kaj zaslužil! Kaja: Problem je v tem, ker se sedaj promovi-ra samo to, da greš na „talente", tam zmagaš, nakar dobiš medaljo in se ti odprejo vsa vrata. Zelo popularne pa so očitno tudi zasedbe iz bivše Juge. Če narediš en krog z avtom po Sloveniji, lahko opaziš, da so na večini jumbo plakatov reklame za koncerte teh skupin. Borut: Težko razumem, kako je lahko narod tako omejen. Zakaj se potem ljudje še vedno ne vozijo z jugi in katrcami? Kaja: Če se ta trenutek postaviva tukaj in najprej odigrava en najin dober komad, recimo Greva tja, potem pa še enega znanega, ki se predvaja že 20 let, bi slednji dosti bolj „zažgal". In potem me ljudje sprašujejo, zakaj ne pojem takšnih pesmi, s katerimi bi lahko dosti več zaslužila. Borut: Vedno več je novih odličnih piscev, glasbenikov in umetnikov. Tujina se vedno bolj obrača na nove avtorje, podpirajo »new wave«. V Angliji ne slišiš komada, ki bi bil starejši od treh let, pri nas pa bi še kar poslušali samo stare hite. Kako pa ocenjujeta trenutno glasbeno sceno v Logatcu? Borut: Logatec ima veliko sposobnih glasbenikov, ki dobro delujejo. V bistvu je v Logatcu, glede na odstotek prebivalcev, zelo veliko dobrih in uspešnih glasbenikov. Kaja: Prav v ospredje pa žal ne pridejo. Borut: Tudi odziv na naše koncert je bil vedno boljši drugje kot doma. Ko smo igrali v Lju- bljani na Tromostovju, je najboljši odziv prišel od tujcev - Rusov, Avstrijcev. Odlično pa so vajino ustvarjanje oziroma Kajin nastop ocenili na junijskem mednarodnem festivalu FeNs v Kopru, kjer sta pobrala kar tri nagrade, med drugim tudi za zmagovalno skladbo festivala, Po-letiva. Sta pričakovala takšen uspeh in kakšni so bili občutki po razglasitvi? Kaja: Občutki so bili fenomenalni, takšne uvrstitve res nisem pričakovala. Pred razglasitvijo smo na odru stala vsa dekleta v kategoriji 19-27 let in potihoma sem si želela vsaj tretje nagrade, tudi zaradi osebne potrditve in da bi lažje prodrla v medije in na glasbeno sceno. Na festivalu sem se namreč prvič predstavila kot Kaja Židanek. Ko so podelili tretjo in drugo nagrado, sem bila prepričana, da ni zame nič ostalo in ko sem dobila prvo nagrado kot izvajalka v svoji kategoriji, sem bila resnično vzhičena in vesela. Potem pa so mene oziroma naju še dvakrat poklicali gor, za zmagovalno skladbo festivala FeNs 2016 in še za posebno nagrado avtorjem skladbe, ki jo podeljuje združenje SAZAS. Sem pa v skladbo vložila velik del sebe, zelo sem jo začutila tudi kot avtorica besedila. Borut: Sploh nisem verjel, da se to dogaja, saj nisem imel nobenih pričakovanj. Vesel sem za Kajo, saj je bil to njen prvi solo projekt. Tudi sam sem v preteklosti dobil kar nekaj nagrad, predvsem pa smo imeli včasih dosti več koncertov, kjer si dobil potrditev, Kaja pa šele stopa na to pot, zato sem vesel zanjo. Zagotovo je ona to doživljala bolj prvinsko, saj se tudi sam spomnim, kako je bilo, ko sem dobil svojo prvo nagrado z Ab-straktom. Klicali so me z Radia Hit in niti po naključju nisem vedel, kaj naj jim povem. Kaja: Pred tekmovalnim nastopom sem si dejala, da skočim v morje, ko bo vsega konec, ne glede na rezultat, a pri vsej vzhiče-nosti nobeden od nas ni šel plavat. Je bilo preveč vsega. Borut: Samo še v avto smo skočili in prižgali klimo. Tovrstni dosežki so verjetno v pomoč pri preboju in na poti k uspehu, a v Sloveniji je verjetno vseeno težko ubirati glasbeno pot. Kaja: Sploh kot novinec. Borut: Če nimaš vez in poznanstev, zelo težko. Oziroma moraš koga, ki odloča o tem, kaj se bo predvajalo in kaj ne, res prepričati, da si dober ali pa zaigrati na njegove strune. Vedeti moraš, kakšen je njegov okus in kaj išče. Kaj pa poslušata v avtu? Kaja: Med vožnjo si marsikaj zavrtiva, od rocka, jazza, funka. Veliko pa preposlušava tudi najino glasbo. Vse, kar v studiu posnameva, v avtu večkrat poslušava. Borut: Vse, kar se dobro sliši. In pa seveda referenčna poslušanja, kot temu rečemo producenti. Vsak avto, ki sem ga imel do sedaj, je moral imeti dobro ozvočenje, da sem lahko poslušal in ocenil tudi svojo glasbo. Sedaj pa moramo iti še korak naprej in imeti tudi dobre telefone, ker ljudje večinoma na njih poslušajo glasbo. Miksi se že prilagajajo temu, da se tudi na telefonu dobro sliši. Pa bodimo staromodni in se obrnimo k dobrim starim ploščam. Imata željo, da bi posnela lasten album? Borut: Da in ne. Sprašujem se, kaj album danes sploh pomeni. Kdo pa še posluša cd? Osebno ga nisem že kar lep čas poslušal. Mislim, da je cd še dve leti nazaj bil neka valuta, no, verjetno je še danes. Prideš na radio in oddaš cd, kar izkazuje tvojo resnost. Po drugi strani pa vložiš v ta projekt kar nekaj denarja, za katerega nikoli ne veš, ali se ti bo povrnil ali ne. Mi je pa vedno bolj všeč LP plošča. Ko imaš enkrat v roki gramofonsko ploščo, na kateri je posneta tvoja glasba, pa je to videti enkratno. Noben drug glasbeni medij ne bo dal od sebe tako dobrega zvoka kot gramofonska plošča. Ima tudi močan simbol. Mogoče bi se česa takšnega lotila. Kaja: Mislim, da bi z retro pridihom tudi vizualno ustrezala najini glasbi, Sweetsology. Saša Musec Čuk 27 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 IKULTURA CVETJE VZCVETELO PRED JESENJO PREMIERA TAVČARJEVE POVESTI CVETJE V JESENI NA MEDVEDJEM BRDU V domači hiši, za mizo tudi Meta in Janez V logaški občini je tradicija gledaliških predstav mogočna, od Remigija Jermana naprej do današnjih dni. V Logatcu, Lazah in Hotedršici, da ne govorim o Svetih Treh Kraljih, so se domači amaterski igralci z veliko profesionalnosti izkazali v številnih predstavah. Včasih se zazdi, da igralstvo za neko krajše obdobje rahlo zastane, jemlje zalet in potem spet vznikne. In prav slednje se je zgodilo na Medvedjem Brdu. Tradicija 'vaških iger' je v tem zemljepisno visokem kraju že dolga. Vendar so se letos lotili trdega oreha in ga - to ste lahko preverili sami -uspešno strli. Prav iz okolja, iz kakršnega je dozorela Tavčarjeva povest Cvetje v jeseni, je sedla v srce tudi igralskemu ansamblu, ki je pod vodstvom Bogdana Žerjala, producenta, režiserja in igralca ustvaril imenitno predstavo. Že sama obdelava besedila, predvsem pa spomin, ki ga Slovenci nosimo v sebi od istoimenskega filma z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem, je vsiljeval primerjavo, še preden se je predsta- va začela. Vendar priznam, da med predstavo nisem niti enkrat pomislil na film, morda le za trenutek, ko je zazvenel imeniten glasbeni motiv Urbana Kodra, ki je med predstavo živel in dihal z junaki te 'ponarodele' slovenske povesti. Tudi dober musical, v katerem že dve leti uspešno nastopa Nina Pušlar, ni vsiljeval primerjav. Režiserju Bogdanu Žeijalu gre pohvala za imenitno 'sestavljeno prizorišče', ki se je s pomočjo osvetlitve odstiralo pred našimi očmi: od vaške poti, senožeti, domače kmečke sobe, do vaške veselice in gostilne. V večerni predstavi nas je luč preprosto vodila od enega prizorišča do drugega. Tudi izbor mikrofonov za vsakega igralca je omogočil, da smo lahko spremljali vsako besedo, nobene ni pogoltnil bližnji gozd ali tema za domačijo. Morda edina 'kritiška' beseda velja tempu menjavanja prizorišč, ki je nekoliko upočasnilo dogajanje in igro samo, a s tem imajo težave tudi profesionalni ansambli. Trinajst igralcev in veliko tehničnega osebja je naredilo predstavo ne le gledljivo, ampak tudi prepričljivo, tudi gorenjsko narečje je bilo 'osvojeno' do te mere, da je zvenelo naravno. Jezik je velikokrat ovira za uspeh predstave. Štirje igralci so nosili vso težo pripovedi, med njimi na prvo mesto postavljam prav Bogdana Žerjala, ki je vlogo Danijela odigral v 'enem zamahu'. Zelo je ugajala tudi Rebeka Petkovšek v vlogi Lize, ki je obvladala tako srd kot žalost s pravo igralsko mero. Kajpak sta bila največ zanimanja deležna Maja Nagode in Jože Gladek kot Meta in Janez, glavna junaka zgodbe. Velikokrat povzroči osebna navezanost zunaj gledališča težave pri oblikovanju vloge, vendar sta bila Meta in Janez tokrat prepričljiva v oblikovanju karakterjev. Toplina in njuna ljubezen sta bili nepotvorjeni, domači in razumljivi. Uspešna predstava amaterskega gledališča se bo sicer težko selila kam drugam od tam, kjer je nastala, a to je tisto, kar pravzaprav dela gledališče edinstveno v poustvarjalni umetnosti: treba je biti tam in zdaj ter doživeti dogodek kot edinstveno priložnost plemenitenja naših čustev. KRAS 28 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 IKULTURA O PRAVLJICI, KI JE NI NIHČE POVEDAL Drugo julijsko soboto se je v okviru praznovanja Urhove nedelje v Zavratcu odvila posebna prireditev. Otroško-mladinski zbor župnije Zavratec je predstavil glasbeno pravljico z naslovom O pravljici, ki je ni nihče povedal. 45-minutno otroško opero slovenskih avtorjev so mladi pevci iz Dol, z Medvedjega Brda, iz Potoka in Zavrat-ca na oder postavili med prvimi. Plod celoletnega dela ter številnih vaj je med poslušalci požel veliko navdušenja. Zgodba, ki so jo mladi pevci predstavili, govori o Pravljici, ki si močno želi, da bi jo kdo povedal. Pri iskanju pripovedovalca naleti na tri fante, ki jih bolj kot pravljice zanimajo frače, in na mizarja, ki, zasut z delom in skrbjo za otroke, ne zna pripovedovati pravljic. Ali pravljici uspe zaživeti? Čeprav je zgodba na prvi pogled otroška, pa močno nagovarja tudi vsakega odraslega. Nehote se nam v podzavest prikrade vprašanje, ali si vzamemo dovolj časa drug za drugega in ali sploh še znamo pripovedovati (pravljice)? V naslovni vlogi Pravljice je z glasom za-blestela petnajstletna Maša Menegatti, mizarja pa je nadvse prepričljivo in ganljivo upodobil edini odrasli nastopajoči Robert Rijavec. Omeniti velja tudi izjemne fante in deklico, ki so jih odpeli oz. odrepali Jakob Pintar, Žiga in Vid Menegatti ter Karla Pintar. Čudovito kuliso in pripovedovalca zgodbe je predstavljal 30-članski zbor, ki ga sestavljajo otroci, stari od štiri do petnajst let. Da se je glasbena pravljica sploh zgodila, gre glavna zasluga zborovodkinji Andreji Kržišnik, Mateja Rupnik pa je z režijo vse skupaj povezala v celoto. Idej- na zasnova režije in scenografije je delo Branke Novak, sceno sta izdelala Maja in Andrej Mivšek, pravljico pa je na klavirju spremljala Andreja Kavčič. Jeseni bodo mladi pevci svoj izdelek predstavili tudi na gostovanjih. Če bodo prišli v vašo bližino, ste tako otroci kot tudi odrasli lepo povabljeni, da jih pridete pogledat! Andreja Petrič PRAZNIČNI SEPTEMBER V KNJIŽNICI LOGATEC LOGAŠKA KNJIŽNICA BO V SEPTEMBRU PRAZNOVALA SVOJ 70. ROJSTNI DAN. Čeprav so razne oblike knjižničarstva oz. čitalništva na Logaškem obstajale že pred tem, so temeljile predvsem na prostovoljnem delu in bile organizirane znotraj različnih društev. Uradno pa je Krajevni ljudski odbor Logatec Knjižnico Logatec ustanovil 9. junija 1946. Ob tej obletnici bo izšel tudi zbornik z naslovom Sedem desetletij bralnih doživetij, ki bo predstavljen na slavnostni prireditvi v četrtek, 15. septembra, ob 19.00 v Veliki dvorani Narodnega doma Logatec. Prireditev bo povezoval Miha Brajnik, program pa bo glasbeno popestrila zasedba Rozalije. Dan prej, v sredo, 14. septembra, ob 17.00 pa bo program namenjen otrokom, in sicer se bodo lahko udeležili Lova na skriti zaklad v začarani deželi, ki bo potekal na ploščadi pred knjižnico (v primeru slabega vremena pa v Narodnem domu). Septembra bodo svoje bralne podvige praznovali tudi Poletavci, in sicer se bodo skupaj poveselili v soboto, 24. septembra, ob 10.00. Tako bo vstop v jesen pisano obarvan s takšnimi in drugačnimi veselimi druženji, v znamenju gojenja bralne kulture - tako nekoč kot danes. Urška Orešnik 29 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 IKULTURA 75 - LETNICA ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNA NA LOGAŠKEM - 4. DEL FAŠISTIČNI »FŠK« V LOGATCU V NEDELJO, 13. JULIJA 1941 O osvoboditvi Logatca izpod italijanske okupacije ter o slavju v čast svobodi in osvoboditeljem dvajset let pred začetkom 2. svetovne vojne (27. 2. 1921) je v svojih zapisih Spomini logaškega vedeža slikovito opisal Franc Mihevc. Samo dvajset let je minilo, ko je Italija ponovno okupirala našo domovino in žal: Časnik Jutro, št. 164 (15. 7. 1941), str. 3: »Obisk Visokega Komisarja na Notranjskem: Naš narod je na manifestativen način potrdil svojo vdanost Rimu in Duceju.« Del članka: »Sprejem v Logatcu: Na glavnem trgu, ki so ga krasile troboj-nice in črne zastave z liktorskimi znaki (takrat fašistični znaki, op. p.), je množica prebivalstva in šolske mladine pričakala visokega gosta. Godba je zaigrala himno, četa alpincev je strumno dala častni salut, župan Gabrijel Oblak in župnik Valentin Remškar pa sta ob spremstvu okrajnega komisarja cav. (cavaliere=vitez) Umberta Rosinija visokemu predstavniku izrekla iskreno dobrodošlico. Med živahnim vzkli-kanjem množice je Visoki Komisar stopil med ljudi, med katerimi je bilo nekaj lepih narodnih noš. Mala Marjetica mu je izročila krasen šopek, mala Zlatica pa mu je v imenu šolske mladine, ki se je zbrala pod vodstvom upravitelja Štrausa, izrekla prisrčen pozdrav. Mimogrede je Visoki Komisar pregledal še četo gasilcev, nato pa je stopil na oder, pripravljen pred Škerljevo gostilno. (Časopis Slovenec: »Mimo šolske mladine, gasilcev in občinstva, ki je ves čas pozdravljalo z rimskim pozdravom (fašistični pozdrav, op.p.) in vzkliki: živio, je odšel Eksc. Visoki Komisar na častno tribuno...« Op. p.) Domača godba je zaigrala himno, šolska mladina pa je zapela Giovinezzo (fašistična himna , op.p.). Župan Oblak je v kratkem nagovoru poudaril, da hoče notranj -sko prebivalstvo dajati spoštovanje, da bo tudi samo spoštovano, da hoče delati, da bo od svojega dela moglo živeti in hoče ravnati tako, da bo tudi ta mali košček zemlje delal čast svojim zaščitnikom. Govor »r Župan Gabrijel Oblak je zaključil z vzklikom Kralju in Cesarju, Duceju in Eksc. Visokemu Komisarju. Visoki Komisar je nato nagovoril predstavnike in ljudstvo. Lep sprejem je bil Visokemu Komisarju dokaz o lojalnosti in zahvale prebivalstva Veliki Italiji, ki jo vodi Duce. Visoki komisar je poudaril, da Italija spoštuje vse narodne svetinje Slovencev, zahteva pa lojalnost in spoštovanje oblasti in Vojske. Posebno zanimanje 30 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 IKULTURA pa seveda na tako stanje duha vplivala tudi politično angažirana duhovščina kot moralna avtoriteta in predvojna politika v Dravski banovini (predvojna Slovenija) vladajoče klerikalne Slovenske ljudske stranke - SLS (kot del Jugoslovanske radikalne zajednice - JRZ), katere volilna baza je bila večinoma tradicionalno verno kmečko prebivalstvo. Že 19. septembra 1938, ko se je ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen (član SLS), s pooblastilom predsednika vlade Kraljevine Jugoslavije, Milana Stojadinovica, (»jugoslovanski Mussolini«, član JRZ), v Kačji vasi pri Planini sestal z Mussolinijem, se je srečanja udeležilo nekaj žensk iz Gor. in Dol. Logatca, oblečenih v slovenske narodne noše, kar so mnogi domačini v Planini ostro obsojali. Tudi taki dogodki na samem začetku vojne in pred njo so vplivali na usodne odločitve Slovencev med vojno in neposredno po vojni. Gvido Komar je Italija posvetila delovnemu, kmetskemu ljudstvu pokrajine. Niti ped zemlje ne sme ostati neobdelane. Lepša bodočnost prebivalstva je zagotovljena, če bo sodelovalo na vseh področjih življenja s svojimi zaščitniki. Druži nas rimska vera in spoštovanje družine. Uveljavljen bo red in pravica, enaka pravica za vse. - S klici Kralju in Cesarju, Duceju in prebivalstvu Logatca je Visoki Komisar zaključil svoj govor in ljudstvo je navdušeno vzkliknilo za njim. Po slovesnem delu sprejema se je Visoki Komisar postavil med zbrane narodne noše in se dal fotografirati z njimi. Nato si je ogledal občinski urad, kjer so mu bili predstavljeni zastopniki občine. Nagovoril jih je in jim obrazložil, kako odgovorna je javna služba. Predstavniki oblasti morajo predvsem s svojim zgledom, lojalnostjo in s svojo poštenostjo vzgajati ljudstvo. Najpotrebnejši naj jim bodo najbližji. Izrazil je svoje prepričanje, da imajo vsi, ki so zdaj na odgovornih mestih take vrline, da bo njih delo v korist prebivalstva in Italije. Odtod je skozi špalir odšel v cerkev sv. Nikolaja. Tu je cerkveni zbor zapel Ave Mario z lepo uspelim solom Fani Mačkove. Obiskal je še sedež Stranke, kjer ga je pozdravil šef Michelangelo.« O dogodku pričajo trije časopisi tistega časa: Domovina in Kmetski list (tednik), št. 28 (17. 7. 1941), str. 1, Slovenec (dnevnik), št. 164 (15. 7. 1941), str. 1-2 http://www.dlib. si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OS7KF45 /?query=%27keywords%3dslovenec+15. 7.1941%27&pageSize=25 in že omenjeni dnevnik Jutro s citiranim delom prispevka. Čeprav se po vsebini članki bistveno ne razlikujejo, sem se odločil za Jutro, ker najbolj natančno opisuje sam dogodek. Če je že razumeti takratnega župana Logatca (člana v občini vladajoče SLS), Gabrijela Oblaka (bil je župan od l. 1921 do l. 1945), da je uradno lojalno sodeloval z italijansko oblastjo, ker na njegovo vsekakor pogumno posredovanje pri italijanski vojski le-ta pri zavzetju Logatca ni z orožjem uničevala premoženja ter streljala po prebivalcih, je pravzaprav nezaslišano, da je množica (odraslih) domačinov brez prisile z navdušenjem sprejela najvišjega civilnega predstavnika fašistične okupatorske oblasti Ljubljanske pokrajine, Emilia Graziolija http://www.slovenska-bi-ografija.si/oseba/sbi1011430/, ki je že dolga leta raznarodoval Slovence v Italiji (kjer se je že od l. 1919 vršil splošen teror in zločini nad Slovenci) za rapalsko mejo. Podobno je bilo drugod na Notranjskem in Dolenjskem. V Mariboru je 26. aprila 1941 množica z navdušenjem sprejela Hitlerja, vendar je bila tam močna nemška manjšina (folksdojčer-ji). Tu pa italijanske manjšine ni bilo in ne (»komunističnega«) nasilja nad katoliško usmerjenim prebivalcem v tistem času. Je »Fšk« je v Logatcu izraz za več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo. Na Primorskem tudi: fašk, faška, faški, fušta, bušta, butara, benjk, kaštron; ponekod pa tudi snop. V latinskem jeziku fascis pomeni sveženj, zvitek, snop, butara, iz njega izhaja italijanski izraz fascio (množina fasci) prav tako v pomenu snop, butara. Za časa antične Rimske republike je konzula na vsakem javnem nastopu varovalo dvanajst liktorjev. Vsak liktor je nosil fasces, snop palic, v katerem je bila zataknjena sekira - starorimski simbol oblasti. Palice so simbolizirale moč, sekira pa moč izrekanja smrtne kazni. Naziv »fascio« za politične skupine, ki so bile v Italiji na politični desnici, je bil v rabi že pred letom 1919, ko je Mussolini s somišljeniki ustanovil zvezo »Fasci Italiani di Combattimen-to« (FIC, Italijanska zveza borcev). Take skupine so s prevzemom simbola skušale poudariti povezanost Italije z veličino in sijajem starega Rima. L. 1921 je Nacionalna fašistična stranka Benita Mussolinija PNF (il Partito Na-zionale Fascista) prevzela ta znak, ki postane simbol za fašizem, totalitarni politični sistem (v Italiji med leti 19221943). 31 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 IMED NAMI TUDI NA NOTRANJSKEM SO DOBRI LJUDJE OSEM LET Z LOGAŠKIMI NOVICAMI - 1. DEL Pišem o ljudeh, ki so tako ali drugače povezani z Logatcem, natančneje z glasilom Občine Logatec, z Logaškimi novicami torej. Ustvarjalnih osem let sem preživel z njimi, preden sem se vrnil v prestolnico. Prav je, da se najprej posvetim Marcelu Štefančiču. Pred osmimi leti me je spodbudil, da sem pričel redno dopisovati v Logaške. Marcel je živahen sogovornik, ustvarjalen, njegova klena, domača, slovenska beseda ima še vedno prostor v Logaških, le da po zaslugi nekaterih, ki jim pred leti njegovo jasno, kritično, odločno pisanje ni bilo po godu, ni več urednik. Občasno imava še vedno neformalna srečanja, po domače povedano: se oglasim na klepetu, še najraje na vrtu, nad katerim bdi budno oko njegove Ane. Marcela sta nasledili urednici Petra Trček in Neža Perko Sautet. Začeli sta smelo in pogumno, kmalu se je na delo prve in kasneje tudi druge vsulo kar nekaj pripomb. Vsled tega je lani nekaj številk uredil Jure Vodnik, ki pa je našel »bolji život« v Franciji. Mineva prvo leto, ko Novice vodi Blanka Markovič Kocen. Do sedaj uspešno, kar je opazno v oblikovni in vsebinski prenovi časnika. Verjamem, da bo pri Logaških tako vztrajna, kakor je pri teku. Za sedaj ji gre odlično! V osmih letih sem pisal o marsičem, se pogovarjal z ljudmi različnih poklicev, prepričanj, starosti ... V Logatcu smo imeli njivo pod oknom, travnike tudi, gozd je bil streljaj daleč. Zato je opazovanje in nabiranje rastlin - po možnosti tistih zdravilnih - kmalu postalo moj hobi. Tako sem na svojih poteh srečal tudi Toneta iz Tabora, ki je žal že pokojni. Razkril mi je, kje kaj raste in za kaj je koristno. Nič čudnega, da sem se kmalu znašel v Društvu za zdravilne rastline Ognjič Logatec. Seveda sem v tem času za Logaške napisal precej prispevkov z društvom v glavni vlogi. Pri društvu pa jo ima še vedno njegova predsednica Metka Rupnik. Mislim, da ni prebivalca naše občine, ki je ne bi poznal. Veliko je bilo napisanega o častni občanki, tako da nimam kaj dodati. Franca Godino sem srečal, ko mi je bilo dano iti na eno od razstav Društva likovnikov Logatec. Tam sem videl njegova dela, iz katerih veje ljubezen do lesa in do nežnega spola. Njegove umetnine so našle prostor marsikje, tudi pri piscu teh vrstic. Njegova je tudi Zlata muza, prehodni pokal, ki ga podeljujejo za najboljše delo na vsakoletnem Ex-temporu Logatec, katerega pobudnik je bil leta 2005 ravno on. Mimogrede: dolga leta je tudi vodil Društvo likovnikov Logatec. Kipari še vedno, vodenje društva pa je prepustil Janezu Ovscu. In le-to mu gre dobro, predvsem pri iskanju novih lokacij za likovne kolonije - Medvedje Brdo, pod Kačjo smreko ... Sicer pa sam ustvarja v akvarelni tehniki: pod budnim očesom Petra Lazarevica je iz dneva v dan boljši. Za uspešnim moškim pogosto stoji tudi uspešna ženska - Anda Ovsec! Pokazala nam je že vrsto talentov: pleše, spogleduje se z igro, ustvarja umetnine iz stekla. Komaj čakam, s čim nas bo še presenetila! »Žarek sreče te v trenutku obsije, že v naslednjem iz objema izvije, a ko sprejemaš, v par podeliš, si pravi sopotnik in v raju živiš.« Za tiste, ki niste uganili, kdo je avtor ene od kitic pesmi Pesem o sreči, naj povem, da živi v Kalcah. Mladeniča v poznih 70-ih letih lahko najdete na raznih razstavah, predavanjih, na srečanjih Društva za tretje življenjsko obdobje, na literarnih večerih, ne nazadnje tudi v okoliških gozdovih. Seveda pa je »doma« tudi na knjigi obrazov, ker pa se tale izraz pri nas nekako ni prijel, ostajam pri izvirniku, torej na Face-boo-ku. Še to: prisega na primorska vina. Na zdravje, Jože Omerzu! Ker sem v službi na ARSO, Urad za meteorologijo, Oddelek za meteorološke napovedi in informacije, imam z oblaki opraviti vsak dan. Ti so pogosto zgodaj zjutraj ali tik pred sončnim zahodom rdeči, v Logatcu pa sem prvič slišal, da so lahko tudi zeleni. Pred leti so se logaški ljubitelji lepe besede poimenovali po eni od zbirk pesmi Andreja Žigo-na Zeleni oblaki. Včasih več, včasih manj jih vedri in oblači po raznih delih logaške občine, povsod pa širijo dobro voljo; tudi kakšno v muziki podkovano dušo povabijo medse. Ana, Anja ... do Vande in Vladimira - vsi si zaslužite omembe, a naj bo zaenkrat samo vabilo bralcem: pridružite se jim, pridite jih poslušat, ne bo vam žal! /Se nadaljuje/ Besedilo in foto: Brane Pevec 32 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 POSLOVNE STRANI LOGAŠKI DELODAJALCI: NOVE FINANČNE SPODBUDE SPOZNATI IN USPOSOBITI MLADE Zavod RS za zaposlovanje je objavil javno povabilo za usposabljanje mladih brezposelnih na delovnem mestu, prek katerega imajo delodajalci priložnost spoznati in usposobiti mlade za konkretno delo, in to brez finan-čih obveznosti. Zavod namreč plača tako delavcem kot delodajalcem. Slednji prejmejo plačilo v višini 370 oz. 493 evrov, delavci pa 3 evre na uro ter povračilo potnih stroškov. Program traja dva ali tri mesece, vanj pa se lahko vključijo osebe, mlaj -še od 30 let, ki so najmanj tri mesece prijavljene pri zavodu. Mladi si tako izboljšajo svoje zaposlitvene možnosti, delodajalci pa usposobijo kandidate za konkretno delo. Usposabljanje na delovnem mestu poteka brez delovnega razmerja in pod vodstvom mentorja, ki ga zagotovi delodajalec. Delodajalcem za izvedeno usposabljanje povrnejo upravičene stroške, udeležencem pa izplačajo dodatek za aktivnost in za prevoz. Delodajalci lahko svojo ponudbo za usposabljanje mladih brezposelnih na delovnem mestu oddajo do porabe sredstev oz. najkasneje do konca maja 2017. Več o programu na spletni strani zavoda www.ess.gov.si. Subvencije za zaposlitev delavcev, starih 30-49 let Delodajalci lahko od zavoda dobijo subvencijo za zaposlitev brezposelnih od 30. do 49. leta, ki so med brezposelnimi prijavljeni od 6 do 12 mesecev in jih zavod napoti k vam. Subvencija znaša 5.000 EUR za polni delovni čas oz. sorazmerno manj za krajši delovni čas. Zaposlitev mora trajati neprekinjeno najmanj 12 mesecev. Ponudbo na javno povabilo lahko predložjo delodajalci, ki so pravne ali fizične osebe, vsaj 12 mesecev vpisane v Poslovni register Slovenije, imajo vsaj enega zaposlenega ali so samozaposleni ter izpolnjujejo še vse druge pogoje iz 6. poglavja javnega povabila. Javno povabilo je odprto od 24. 8. 2016 do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 10. 10. 2016 do 14.45, ko se izteče končni rok za predložitev ponudb. Na javnem povabilu delodajalci sodelujejo tako, da predložijo ponudbo za subvencionirano zaposlitev na območno službo zavoda (glede na sedež - logaški delodajalci na Urad za delo Logatec). Pred oddajo ponudbe na javno povabilo morajo delodajalci na območni službi najprej objaviti prosto delovno mesto. Na podlagi tega jim napotijo brezposelne, izmed katerih po izteku roka za prijavo delodajalec izbere ustreznega kandidata in zavod obvesti o izboru. Pri tem morate upoštevati postopek izbora kandidatov za prosto delovno mesto. Po zaključenem postopku izbora, ko že imajo izbranega kandidata ali kandidatko, se prijavijo na javno povabilo. Če je ponudba sprejeta, z zavodom sklenejo pogodbo o dodelitvi subvencije. Potem ko z izbranim kandidatom ali kandidatko podpišemo pogodbo o vključitvi v program, lahko sklenejo delovno razmerje na podlagi podpisane pogodbe o zaposlitvi. Več o programu na spletni strani zavoda www.ess.gov.si. Dejan Šraml LOGATEC Športna zveza Logatec LOGAŠKI TEK & LETNI DAN ŠPORTA 2016 •Center RS za zaščito in reševanje Logatec Blekova vas Logatec, sobota, 17. 9. 2016 od 9.30 dalje PROGRAM: ►►Tekme od 9.30 dalje ►►Predstavitev športnih klubov ►►Zabavni program z glasbeno skupino ►► Brezplačen obrok in bogata darila Več informacij na www.tsk-logatec.si in www.srce-me-povezuje.si/szlogatec ali matejsimenc@gmail.com Partnerji projekta: Skakalni klub "Lovci na daljave" Logatec, ŠD Tek je lek, Smučarski klub Logatec, BŠD Logatec, Odbojkarski klub logatec, Košarkarski klub Logatec, Namiznoteniški klub Logatec, Lokostrelsko društvo Logatec Projekt sofinancira: Občina Logatec IPOSLOVNE STRANI NASMEH NARAVE - EKOLOŠKA KOZMETIKA IZ HOTEDRSICE w m o Kupci v zadnjih letih postajamo vse bolj okoljsko ozaveščeni, kar se odraža tudi v naših nakupovalnih navadah. Ekološki proizvodi postajajo tržno zanimivejši, hkrati pa ponujajo poslovne priložnosti za nove podjetniške poti. V eko kozmetiki je svojo priložnost videla tudi Sonja Vavken iz Hotedršice, ki v sodelovanju z Ekološkim posestvom Preščan izdeluje naravno kozmetiko blagovne znamke Nasmeh narave. Od začetka... Sonji je pri njeni poslovni ideji uspelo združiti dvoje: ljubezen do narave in rastlin ter strokovno izobrazbo kemičarke in ju zapakirati v lične proizvode blagovne znamke Nasmeh narave. Vse se je začelo po naključju. Sonja se je udeležila delavnice o izdelovanju domače kozmetike, ki jo je sprva hotela pripravljati zase in za druge družinske člane. Kmalu zatem je naletela na svojo kolegico Magdaleno Metelko, ki je že tedaj na posestvu Preščan vzgajala zdravilne rastline z ekološkim certifikatom in jih kot čaje ter tinkture prodajala pod blagovno znamko Nasmeh narave. Metelkova je ravno takrat iskala nekoga, ki bi iz njenih zelišč začel izdelovati kozmetiko in Sonja je bila kot nalašč za to. Začela je nastajati kozmetična linija, ki danes obsega 27 različnih izdelkov, mazil, hidrolatov in olj, vsi pa se ponašajo z certifikatom Bio kozmetika. Lokalno in ekološko Sama izdelava kozmetičnih izdelkov poteka v Hotedršici, kjer si je Sonja doma uredila manjši laboratorij. Vsi izdelki so narejeni izključno iz slovenskih ekološko certificiranih sestavin, kar priča o dobrem sodelovanju lokalnih pridelovalcev. Poleg zelišč, ki prihajajo s posestva Preščan, pri svojih izdelkih uporabljajo še oljčno olje in čebelji vosek. Pri slovenskem oljarju Francu Morganu kupujejo olja, ki sodijo v sam svetovni vrh in so prejela že vrsto nagrad. Čebelji vosek, ki ga uporabljajo kot konzervans, in gostilo, pa kupujejo pri ekološkem čebelarju Miroslavu Cetini iz Postojne. Ročna izdelava kozmetike in skrbna izbira ter nadzor sestavin se odra- žata v kvaliteti izdelkov, ki je potrjena tudi s strani neodvisnega inštituta KON-CERT iz Maribora. Ideje za naprej Sonja Vavken je polna idej in v naravni kozmetiki vidi še veliko priložnosti. Že letos je nameravala v sodelovanju s kmetijo Švigelj pripraviti nekaj kozmetičnih izdelkov na osnovi domačega konoplji-nega olja, vendar bodo zaradi slabe letine industrijske konoplje načrte prenesli na naslednje leto. Veseli jo tudi, da ji veliko pomaga mož, delo pa je pritegnilo tudi njeno hčerko Urško, ki skrbi predvsem za promocijski material in prodajo. Kje najdete Nasmeh narave? Več informacij o izdelkih lahko najdete na FB strani Nasmeh narave in spletni strani naturalcosmetics.si, kjer jih lahko tudi naročite. Nina Jerina 34 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 POSLOVNE STRANII LJUBLJANSKI MARATON ZA VSAKOGAR PRIPRAVA NA TEKMO Do zdaj ste naredili dobro splošno pripravo, tedni z največ pretečenimi kilometri so za vami in naredili ste nekaj hitrih tekov, ki so koristni za napredek. Naslednjih štiri do pet tednov boste trenirali tekmovalni ritem. Zadnjih 14 dni boste trenirali lahkotnejše, predvsem količinsko manj, a ohranjali boste hitrost. Števila treningov ni smiselno preveč zmanjšati. Zadnje dni boste na treningu razmišljali o tekmi, se pripravili psihološko. Pomembno je, da greste na ogrevanje pravočasno! Upoštevajte, da morate na velikem tekmovanju priti v startne bokse 20 minut pred startom. To pomeni, da morate z ogrevanjem končati pol ure pred startom, se obleči v tekmovalno opremo, iti na WC in potem v boks. Za 21 km bo uro pred startom smiselno začeti z razgibavanjem, sledi 10 do 15 minut zelo lahkotnega teka, še nekaj vaj in nekaj lahkotnih stopnjevanj, da se dvigneta pulz in tonus v nogah. Zelo nesmiselno je skupinsko ogrevanje. Trudite se pripravljati v miru, sami in se ne obremenjujte z drugimi tekači. Če niste tako vrhunski tekač, da bi se borili za vidna mesta v ospredju, tekmujte sami s seboj. Sredstva treninga zadnji del priprav na tekmo V zaključnih tednih pazite, da ne boste uničili vsega, kar ste prej pridelali. Zdaj ste že dobro pripravljeni, kar dokazuje tudi vaš pulz v mirovanju, ki je vedno nižji. Ker vam vedno bolj »leti«, pazite, da vaši dolgi teki niso prehitri. Ker tudi niso več posebej dolgi, so to lažji treningi, vendar jih je kar veliko. Treningi tekmovalnega ritma bodo približno taki: 8-12x1km / 5"-10" hitreje kot je tempo na 21km / pulz na koncu odmora: 120 - (1'-2'); 3x4-5km / 5"/km hitreje kot je tempo na 21km / pavza 4'-6'. Te treninge boste naredili na cesti, kjer imate izmerjeno progo. Za večino bo dovolj en tak trening na teden, ostalo so lahkotni teki in vaje za gibljivost. Zadnji teden je trening lahkoten, na tekmo je treba pripravljati glavo in varčevati z energij°. Prehrana tekača Če trenirate zvečer, pojejte beljakovinsko zelenjavno večerjo, pijte pa vodo in pojdite spat brez OH. To je najboljše, kar lahko po naravni poti naredite za dvig anabolnih hormonov in regeneracijo. OH jejte dopoldan, a to ni sladkor in škrob. Jejte sadje in zelenjavo. Tudi z zajtrkom ni treba pretiravati. Presledek med večerjo in zajtrkom naj bo čim daljši. Prehrana pred in med tekmovanjem Za krajše tekme jeste normalno, beljakovinsko-zelenjavna večerja je vedno prava izbira. Če je tekma zjutraj, pojejte kaj malega (banano) za boljši občutek. Pred tekmo je pomembno, da se izogibamo preveč balasta, da nam ne leži v želodcu. Med tekmo do 90 minut ni treba jesti, pitje je pa odvisno od razmer in navade. Za maraton je treba na treningu preizkusiti režim prehranjevanja in pitja. Zjutraj pred tekmo ne pretiravajte z vnosom OH! Pomembno je, da na tekmi začnemo jesti in piti dovolj zgodaj - v prvi polovici. Predvsem pa veliko manj, kot priporočajo prodajalci gelov in ploščic! Pitje Pijte, ko ste žejni, ne zato, ker tako priporočajo. Tudi na dolgem teku ni treba piti. Kadar ste žejni, pijte navadno vodo iz pipe, trudite se, da ne pijete ustekleničene vode iz plastenke!! Regeneracija Ključno je smiselno kombiniranje obremenitev različnih jakosti in počitka. Trening mora povzročati kratkotrajne in dolgotrajne utrujenosti, ki pa jih morate nadzirati. Koristilo vam bo tudi upoštevanje priporočil o primernosti določene vrste hrane za določen obrok glede na trening. Bolj kot čudežni prehranski dodatki pomaga naravna hrana, dober počitek, dovolj spanja in kakšna fizi-oterapija ali masaža. S hrano moramo zagotoviti telesu vse potrebne gradnike za regeneracijo in zdravje (minerale, vitamine, aminokisline) ter nujno potrebno količino kvalitetne energije. Hrana naj bo naravna, pridelana čim bližje doma. Jejte čimveč surove hrane. Predelana hrana dela kislo okolje, ki uničuje želodčno sluznico, kar ima za posledico slabši izkoristek koristnih sestavin in tako ostanejo le prazne kalorije. Vsi izdelki so bogati s sladkorji in škrobom. Prehrana med treningom "Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica." Mogoče bo to pisanje komu pomagalo k uspešnemu nastopu na Ljubljanskem maratonu. Upam, da boste svojo izbrano razdaljo po zaslugi teh nasvetov pretekli lažje, varneje in hitreje. Predvsem pa si želim, da bi s smiselno uporabo priporočene tekaške vadbe naredili največ za svoje zdravje in dobro počutje. Naj vam postane to način življenja in zdravje cilj. Pa veliko zadovoljstva in odličen tek vam želim. Vodja treninga ŠD Tek je lek Miro Petrovec Jejte, ko ste lačni, ne bojte se, nikoli ne jeste premalo (to ne velja za mlada dekleta). Nobene potrebe ni, da se po teku bašete z OH. Preizkušeno v športu in podprto z novejšimi raziskavami: 35 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 ISPORT POLETJE S ŠPORTNIM DRUŠTVOM HOTEDRSICA Kolesarski izlet in Športni tabor za otroke Sredi avgusta je Športno društvo Hotedršica za svoje člane organiziralo kolesarski izlet. V zgodnjih jutranjih urah na prijetno avgustovsko soboto se je iz Hotedršice na pot podalo 16 kolesarjev in kolesark. Pot, ki je večinoma potekala po urejenih stranskih makadamskih poteh, je privedla do Bloškega jezera, kjer je kolesarje pričakala prijetna osvežitev in druženje v mirnem okolju in prelepi naravi. Tik pred pričetkom novega šolskega leta se je enajst mlajših članov Športnega društva Hotedršica, ki v okviru športnega društva tudi sicer redno trenirajo tek, že tretje leto zapored udeležilo športnega tabora na Korenskem sedlu. Spremljali so jih štirje vaditelji, ki so poskrbeli, da je bilo petdnevno bivanje na Korenskem sedlu dinamično in rekreativno. Športni tabor na gorskem zraku in v čudoviti naravi Gorenjske je bil za otroke, ki so vse leto pridno in zavzeto trenirali, čudovit zaključek poletnih počitnic in dobra priprava na jesenski del tekaške sezone. Redne vadbe in drugi dogodki S septembrom Športno društvo Hotedršica tako kot že pretekla leta pričenja z različnimi športnimi vadbami, namenjenimi vsem generacijam. Udeležite se lahko: - tekaških treningov (mlajša in starejša tekaška sekcija), - rekreacije za moške, - pilatesa ter - gibalnih uric Mucek se giba (3 do 6 let). Podrobnejše informacije o vadbah in drugih dogodkih Športnega društva Hotedršica lahko poiščete na spletni strani http://www.ho-tedrsica.si/ ali pa pišete na sd-hotedrsica@hotedrsica.si. Športno društvo Hotedršica CELOLETNI SPORTNI PROGRAMI DLAN NA DLAN 2016/2017 PRED NAMI JE JESEN IN SPORTNA SOLA DLAN NA DLAN ODPIRA VPIS V NOVE CELOLETNE PROGRAME TAKO ZA OTROKE KOT ZA ODRASLE. Ker je gibanje v življenju izjemno pomembna sestavina preživljanja prostega časa in predvsem zdravja ter dobrega počutja, je naš cilj, da so ljudje v prostem času aktivni in da ta aktivnost postane del njihovega vsakdana. Zato smo tudi letos pripravili široko paleto celoletnih športnih programov z dodanimi ugodnostmi za celotno družino. Vse o programih najdete na www.dlannadlan.com. V športnem letu 2016/2017 bomo izvajali: Programe za otroke: Gibalne urice - vodena športna vadba najmlajših: - ŠPORTNIK 2 (od 1 do 2,5 let, v spremstvu staršev) - ŠPORTNIK 4 (od 2,5 do 4 let) - ŠPORTNIK 6 (od 4 do 6 let) Plesno šolo Dlan na Dlan: - CICI plesni razred (4-6 let) - POP plesni razred (6-7 let) - Nogometno šolo Logatec - šolanje igranja nogometa v sklopu NZS - Več ekip od U6 do U15 (za otroke stare od 6 do 15 let) Programe za odrasle: - TELO- vadba (1. stopnja) - TOP FIT TELO- vadba (2. stopnja) - Vadba za seniorje (dopoldan) - MEGA TOP FIT TELO-vadba (3. stopnja - M) - NK Logatec člani »FUTSAL« - Plesna šola Dlan na Dlan - Tečaji družabnih plesov (začetni, nadaljevalni) - Plesna šola Dlan na Dlan - Tečaji Salse v paru In če pomislimo, se zagotovo strinjamo z naslednjo trditvijo: »Vsakič, ko izberemo aktivnost namesto lagodnosti ali delo namesto počitka, razvijamo vedno večjo raven občutka lastne vrednosti, samospoštovanja in samozavesti.« (Jim Rohn). Torej, se vidimo! Matjaž Švajncer 36 LOGASKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ST. 9 W ŠPOR LOGATČAN KRISTJAN ŽERJAL V ZMAGOVALNI SLOVENSKI EKIPI V NEMČIJI Od 22 do 24. julija je v Ruhpoldingu, Nemčija, na 40-me-trski skakalnici potekalo mednarodno šolsko tekmovanje v smučarskih skokih FIS Grand Prix. Slovenska ekipa U-12, v kateri je nastopil tudi logaški tekmovalec Kristjan Žerjal, je dosegla zmago. Med posamezniki je Žerjal zasedel 13. mesto. Preostala srednja ekipa je medtem pričela s treningi v Planici in Žireh, kjer so se Lovci na daljave predstavili v novih majicah, ki jim jih je doniralo podjetje MenardRA. Besedilo in foto: Peter Petkovšek OBISK SLOVENSKIH ODBOJKARJEV IZ ARGENTINE V LOGATCU Ob 25. obletnici samostojnosti Republike Slovenije sta se na povabilo Izseljenskega društva Slovenija v svetu (SVS), ki je priredilo 3. prvenstvo Slovencev po svetu v odbojki, prvič odzvali tudi ženska in moška odbojkarska ekipa argentinskih Slovencev. Mladi argentinski Slovenci so aktiven julijski dan preživeli tudi v logaški občini. Kar 400 000 Slovencev živi izven meja naše države. Med temi je zelo močna slovenska skupnost v Argentini, kjer v 16 izseljenskih skupnostih - domovih Slovenci in njihovi potomci ohranjajo jezik, kulturo in običaje našega naroda. Velik poudarek pa namenijo tudi športu, saj ta združuje staro in mlado ter povezuje Slovence po vsem svetu. 11 deklet in 15 fantov se je pod vodstvom trenerja Jureta Urbančiča vse od decembra lani intenzivno pripravljalo na ta turnir. Poleg njih je na prvenstvu sodelovalo še šest ekip Slovencev, razseljenih po Evropi. V Slovenijo so prispeli 14. julija in naslednji dan že odigrali prvo tekmo. Po uspešnem turnirju v Ljubljani so gostovali še v nekaj krajih po Sloveniji, med drugim so obiskali tudi Logatec. 22. julija je skupina argentinskih deklet in fantov preživela aktiven dan v naši občini. Dan so začeli z vodenim ogledom atraktivne jame Mačkovice, kamor so jih popeljali logaški jamarji. Za naše goste je bil ogled jame v gumijastih škornjih in zaščitnih oblačilih svojevrstna zanimivost, saj so se na tak prvinski način prvič podali v podzemski svet. Po kosilu in počitku v Grajskem parku Vitez jim je dobrodošlico zaželel župan Berto Menard, ki se jim je ob tem zahvalil za obisk in jim podaril nekaj knjig, ki bodo svoje mesto dobile v knjižnici Franceta Balantiča v njihovem domu v Buenos Airesu. Na ta način bodo Logatec približali tudi drugim rojakom v Argentini. Županu so ob tej priložnosti podarili brošuro njihovega obiska Slovenije ter vezano predstavitev njihovega doma »Naš dom San Justo«, ki je izšla ob 60. obletnici nje- 37 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 gove ustanovitve. Popoldan so preživeli ob igri odbojke in se pomerili z logaškimi odbojkaiji na mivki. Večer so sklenili s piknikom ter petjem slovenskih in argentinskih pesmi. Njihov formalni del obiska se je zaključil v soboto, 23. julija. Preostanek potovanja, namenjenega obisku sorodnikov in prijateljev, so začeli z večerno udeležbo na veselici v Zavratcu. Slovenijo so polni vtisov, spoznanj in sklenjenih novih prijateljstev zapustili v torek, 2. avgusta. Ob zaključku obiska gostujočih odbojkarjev v Logatcu je treba izreči zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi dogodka. Zahvala še posebej velja gospodu Klemnu Trpinu za izpeljavo organizacijske plati obiska, županu Bertu Menardu za pokroviteljstvo, Jamarskemu društvu Logatec, gospodu Alenu Jerebu za organizacijo turnirja na mivki in Grajskemu parku Vitez za uporabo prostora. Jernej Gantar URIZEM SEPTEMBRA TUDI SVETOVNI DAN TURIZMA Od leta 1980 dalje 27. septembra praznujemo svetovni dan turizma. Generalna skupščina Svetovne turistične organizacije pri Organizaciji združenih narodov je na ta dan leta 1970 sprejela svoj statut, hkrati pa datum sovpada s koncem glavne turistične sezone na severni polobli in njenim začetkom na južni. Namen praznovanja je ozaveščanje o vplivu turizma na mednarodno skupnost in njene socialne, kulturne, politične ter ekonomske vrednote, je zapisano na spletnem portalu Wikipedia. Tudi na uradnem portalu Občine Logatec beležimo največji obisk ravno tistih vsebin, ki so povezane s turistično platjo Logatca, čeprav bi, glede na namen spletišča, pričakovali interes za kakšno bolj uradniško informacijo. Najbolj obiskan prispevek je tisti, ki predstavi celotno občino, takoj za njim je spletna brošura Dobrodošli v Logatcu v slovenskem jeziku, na tretjem mestu je opis okrepčevalnice in picerije Zvonček, zatem si sledijo turistična brošura v francoskem jeziku, informacija o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, pojasnilo kako do informacije javnega značaja, predstavitev kmetije odprtih vrat Kisovec, turistična brošura v angleškem jeziku, zatem slednja v ruščini, italijanščini, predstavitev tradicionalnega Gregoijevega sejma, turistična brošura v nemščini karta občine, odgovori na svetniška vprašanja in na petnajstem mestu po spletnem obisku: predstavitev oddelka za družbene dejavnosti. Predstavitev Občine Logatec je bila od nastanka aktualnega spletišča, 8. avgusta 2014, ogledana kar 500.749 krat. Podatki niso zanemarljivi, saj je treba za razvoj turizma najprej poznati trg in njegove potrebe. Da obstaja trg, ki ga Logatec zanima, dokazuje tudi analiza obiska spletišča po narodnostih. Logatec, si največkrat obiščejo Slovenci, za petami so nam Američani, v manj- ših odstotkih pa sledijo: Bolgari, Italijani, Francozi, Nemci, Ukrajinci, Avstrijci Hrvati, Kitajci, Britanci, Rusi, Slovaki, Brazilci, Nizozemci, Srbi, Japonci, Danci, Romuni, Madžari, Albanci, Švicarji, Čehi in drugi. Tudi med največkrat pretočenimi vsebinami s spletišča so zopet brošure Dobrodošli v Logatcu, najbolj v slovenskem in angleškem jeziku, po angleških verzijah so v največji meri posegli Američani. Eno je, da si potencialni turisti lahko preberejo informacije o nas in predvsem ogledajo fotografije in videe, vprašanje pa je, kaj z njimi na licu mesta. Tudi za turistično vodenje je poskrbljeno v Logatcu. Kje, na kakšen način lahko gostje/ turisti naročijo vodenje? Naročilo vodenja je zelo preprosto opravilo. Na logatec.si je čisto na desni strani zadnji zavihek namenjen turizmu, naročilo vodenja pa je na voljo čisto na dnu tega zavihka, da ga je možno takoj najti. Na njem je objavljen tudi obrazec, ki je pripravljen tako, da ga lahko izpolnite računalniško. V obrazec najprej vnesete vaše podatke. Zatem označite, ali bi radi vodenje na območju Občine Logatec ali na območju Zelenega krasa. Navedete dan in uro vodenja, koliko članov bo štela vaša skupina, v katerem jeziku si želite vodenje in iz katere države prihajajo obiskovalci. Lahko pa tudi navedete, katerega vodnika si želite in kaj si želite videti. Po prejemu naročila vas kontaktiramo in se pogovorimo o vaših željah in pričakovanjih, saj vas poskušamo najprej čimbolj spoznati in se pogovoriti o vaših željah ter vam na kožo napisati želeno vodenje. Turističnega vodenja ne more opravljati vsak. Pravzaprav je treba imeti ogromno znanja, izkušenj in pridobljeno licenco za vodenje. Slednjo ima tako za območje občine kakor širše pet vodnic in vodnikov. Vabljeni, da spoznate tako nas kakor naše delo, predvsem skozi osebno srečanje, ko boste v vlogi obiskovalca oz. turista. Vodnik ali vodič? Vodnik je človek, vodič je knjiga. Renata Gutnik Višja svetovalka za turizem, kulturno dediščino in kulturo 38 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 TURIZEMI RAZISKUJMO Z LOKALNIMI TURISTIČNIMI VODNIKI Logatec in njegovo širše območje je možno spoznati tudi ob pomoči turističnih vodnikov, ki so pridobili licenco bodisi na izobraževanju Gospodarske zbornice Slovenije-državna licenca, s katero je mogoče voditi po vsej Sloveniji in tujini, Občine Logatec ali pa v okviru Regijske razvojne agencije Zeleni kras. Slednja poleg Logatca vključuje še občine Cerknica, Postojna, Pivka, Loška dolina, Bloke in Ilirska Bistrica. Vodnike, ki lahko med drugim vodijo tudi po naši občini, smo povprašali, katere so njihove najljubše točke v Logatcu, kamor bi želeli odpeljati svoje goste, in kje še vidijo potenciale za razvoj turizma v naših krajih. Marko Jeraj (licenca za vodenje na območju Občine Logatec in Zelenega krasa): Zanimata me predvsem narava in zgodovina. Ker živim v Grča-revcu, mi je posebej všeč bližnje Planinsko polje in rimska utrdba na Lanišču. Obiskovalcem želim predstaviti naravne pojave. Na krajih, kjer je v času rimskega imperija zares obstajal sistem cestnih zapor, želim spomniti, kako pomemben je bil in je še vedno naš kraj v smislu prehoda z Apeninskega polotoka v srednjo in vzhodno Evropo. V načrtu imam tudi predstavitev Rapalske meje, vse to pa so tudi območja, na katerih bi morali v logaški občini urediti poti, parkirišča in obeležiti objekte. Renata Gutnik (licenca za vodenje na območju Občine Logatec in Zelenega krasa): Najbolj pri srcu mi je seveda območje Občine Logatec, če se dotaknem območja Zelenega krasa, pa naša neposredna bližina, Planinsko polje. Rada izvajam vodenja s poudarkom na naravi, na naravnih vrednotah, kulturni dediščini in po območjih, kjer smo v zadnjem obdobju zgradili nove pridobitve za Logatec. Tam, kjer je človek osebno udeležen skozi delo, se čuti veliko bolj pripadnega in zna iz srca predstaviti območje ali objekt tako, da ga začutijo tudi obiskovalci. Trendi trajnostnega turizma gredo seveda v smer, da se čim manj posega v ta območja z umetno infrastrukturo in tudi ljudje cenijo ohranjenost narave. Zaenkrat je še vedno večje občudovanje teh danosti s strani tujcev kot pa domačih, a tudi ta trend se na srečo spreminja. Aleksander Jankovič Potočnik (nacionalna licenca) Na prelomu tisočletja sem v okviru logaškega Zavoda za intelektualne dejavnosti Ad Pirum raziskoval in kot prvi nasploh javnosti celovito predstavil utrdbe Rupnikove linije. Utrdbena dediščina je tako moje najmočnejše področje, naj gre za rim- ske, srednjeveške ali starojugoslovanske ostaline. Sicer pa me navdušuje tudi izjemna strateška lega Logatca, katerega zgodovina je neločljivo povezana s pradavnim prometnim koridorjem, ki poteka po tem območju. Med potenciali, ki bi jih v zvezi s tem poleg utrdbene dediščine še posebej izpostavil, so »Bela cesarska cesta« in »velika Južna železnica«. Saša Musec Čuk (licenca za vodenje na območju Občine Logatec in Zelenega krasa) Kot domačinko me v prvi vrsti navdihuje kraška narava z globokimi in prostranimi gozdovi, ki skrivajo v svojem zavetju številne dragocenosti, od kraških pojavov do utrdb iz različnih zgodovinskih obdobij, hkrati pa so tudi življenjski prostor velikih evropskih zveri - medveda, volka in risa. Logatec z okolico najraje raziskujem peš in na gorskem kolesu, zato vidim velik potencial tudi v športnem turizmu - tematskih kolesarskih in peš poteh, ki bi povezale naše znamenitosti s kulinarično in nastanitveno ponudbo. Vsekakor bi bila dobrodošla tudi furmanski muzej in muzej utrdbene dediščine z oznakami in tablami na terenu, velik turistični potencial za kraj pa vidim tudi v izpostavitvi „feldbana" - ozkotirne vojaške železnice. Bojan Grošelj (nacionalna licenca) Na območju Logatca sta mi naj -bolj zanimiva Rapalska meja in Rupnikova linija. Predvsem zato, ker gre za manj poznano, a izjemno pomembno obdobje lokalne in slovenske zgodovine. Žal gre za precej nepoznane zgodbe in dogodke. Hkrati so v občini ostaline italijanskega in jugoslovanskega obrambnega sistema, ki v zadnjih letih močno pridobivata na pomembnosti. Na Zaplani bodo ravno letos vrhniški kolegi odprli tematsko pot po Rupnikovi liniji, kar pomeni tudi priložnost za povezovanje s sosednjimi občinami. Logatec ima na voljo več primerov dobre prakse, ob poudarjanju lokalnih posebnosti pa lahko nadgradi ponudbo iz obdobja rapalske meje in ni zgolj konkurent drugim občinam. Saša Musec Čuk LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 39 URIZEM NA KROŽNI IN RAZGLEDNI POTI PO OSRČJU IN OBRONKIH PETKOVCA Tokratni popotni namig je speljan pretežno po markiranih poteh med Ložansko dolino in »Gra-dišem« pri Rovtah, ki je z 770 metri nadmorske višine najvišja točka izleta. Pot je izjemno razgledna, zadnje korake proti izhodišču pa bomo naredili po Turkovi grapi, malo obiskanem kotičku logaške občine, skozi katero si utira pot istoimenski potok. Ta daje grapi in dolini v vseh letnih časih poseben pečat. Krožno pot lahko prehodimo v dobrih treh urah. Začnemo na koncu Ložanske doline, naselju med Zaplano in Cestami, kjer se markirana pot odcepi v levo proti kmetiji odprtih vrat Kisovc. Pot se zlagoma vzpenja, dokler ne pridemo do strmega kolovoza, ki nas pripelje do vznožja podružnične cerkve sv. Lovrenca oziroma sv. Hieronima, kateremu je bila prvotno posvečena. Razgledna cerkev, ki je bila v zadnjih letih temeljito obnovljena, se ponaša z najstarejšim zvonom v rovtarski župniji, ki sega v leto 1757. Zato pravzaprav ni nič nenavadnega, da se je na Petkovcu do danes ohranil običaj penkanja - zvonjenja ob večjih cerkvenih slovesnostih, nad katerim se navdušujejo tudi mladi, predvsem dekleta. Hrib, na katerem stoji cerkev, se je nekoč imenoval Kozji parkelj, k sv. Hieronimu pa so od vsepovsod romali verniki. Za cerkvenim obzidjem, ki naj bilo v turških časih mogočnejše, se v smeri severa skriva manjša klop, kjer si lahko odpočijemo pred nadaljevanjem poti. Od cerkve se spustimo nazaj na markirano pot, ki nas med mogočnimi lipami, ki v zlatih odtenkih še posebej žarijo jeseni, popelje v gozd, iz katerega se kmalu spustimo v Bizjakovo dolino, naselje nekaj hiš. Galerija Idrijske čipke na Gradišu Od tu nadaljujemo navzgor med pašniki, kjer se kmalu znajdemo na verjetno najbolj slikovitih ovinkih, »ridah«, ki jih premore logaška občina. Vzemite si čas in naredite kakšen dober posnetek, če imate v bližini fotoaparat. Markirana pot nas pripelje do razgledne točke, »Gradiša«, oziroma v bližino vzpetine Gradišče, ki nosi takšno ime zaradi arheoloških najdb iz prazgodovine. Tu nam seže pogled na predalpsko hribovje in celotni venec Julijskih Alp, desno od usmerjevalne table pa stoji pro-dajno-razstavna galerija Idrijske čipke, ki jo je v letu 2013 odprla Majda Oblak, njena posebnost pa je kombinacija gline in čipke. V sotesko Turkove grape Pot se z glavne ceste spusti desno med samotne domačije in po približno pol ure se znajdemo v razpršenem naselju Mizni Dol, kjer sledimo markacijam vse do označevalnih tabel za Smrečje in Ulovko. Od tu naprej pot ni markirana, zato previdnost ne bo odveč. Nadaljujemo desno mimo ekološkega otoka, kjer po dobrih 200 m za kupcem žaganja zavijemo desno na kolovoz. Na naslednjem razcepu, do katerega pridemo mimo novejših hiš, se usmerimo levo in na naslednjem ponovno levo. Pot nas vodi skozi gozd nad sotesko Turkove grape in ko se vzpnemo navzgor do manjšega sedelca, se usmerimo desno. Od tu dalje se pot spremeni v stezo, ki jo na nekaterih mestih prestreza podrto drevje, vendar nadaljevanje zaradi tega ni onemogočeno. Na manjšem križišču kot tudi naprej se držimo levo navzdol in kmalu pod seboj uzremo strmejši kolovoz, ki nas pripelje do potoka. Nadaljujemo desno, kmalu pa se svet odpre in pred nami se razgrne dolina, še posebej fotogenična v spomladanskem času, ko zacveti. Več stoletij stara bukev Njeno posebno »energijo« so začutili tudi pristaši hoje po žerjavici, ki so tu že večkrat imeli svoja srečanja. Nad dolino se v skoraj neprehodnem gozdu skriva tudi bukev pri Turku, ki ima v prsnem obsegu 490 cm, kar jo uvršča med najdebelejše predstavnike svoje vrste v Sloveniji. Glede na obseg in rastišče je stara vsaj nekaj stoletij, če sploh še stoji in je ni do konca načel žled, saj je bila že pred tem v precej slabem stanju. Do izhodišča nas čaka le še nekaj korakov, ki jih bomo naredili v spremstvu ptičjega petja in žuborenja vode. Besedilo in foto: Saša Musec Čuk 40 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 KRIŽANK GRŠKI VELIKAN KOKOŠJE PREBIVALIŠČE RIBIŠKA MREŽA NA PALICI KRAJ NAD VIPAVO DEKLICA IZ GRIM-MOVE PRAVLJICE MOČNATA JED KUHANA V SOPARI ČISTO PREMOŽENJE PREKINITEV NOSEČNOSTI POPOVA ŽENA PRENAŠANJE EGIPČANSKI BOG MESECA PRIPRAVA ZA SNEMANJE KOLES CUNJA PRVA POMOČ: JAPET, LEER, KIPNIK KRIČANJE, VPITJE PEVEC PESTNER VLAČUGA, PROSTITUTKA VELIKA DIVJA RACA NAŠ NEKDANJI PISATELJ (RUDOLF) ZGOD. KRAJ V FRANCIJI IGRALKA FONDA OZNAKA CELJA TV VODITELJICA JOTAJ, ANGLEŽI GA PIJEJO OB PETIH SIMBOL ZA NIKELJ ZATOČIŠČE RADI-KALEC GRADNJA HIŠE PRILAGO-DITVENI ČLEN IME ALI STOPNJA IZOBRAZBE TROBILO Z GLOBOKIM TONOM KOTANJA V ZEMLJIŠČU VZDEVEK ONASSISA VZDEVEK BALO-NARJA SLAVKA ŠORNA SORTA JABOLK FINSKI PRAVNIK KEKKONEN OZKA ODPRTINA, ŠPRANJA DRAG KAMEN PRELIVAJOČIH SE BARV REKA MED KOREJO IN MANDŽURIJO IRSKA (IZVIRNO) DIVJA GOZDNA MAČKA ROMUNSKI DŽIP IZ DACIE DAVID NIVEN PREGRINJALO ZA OTROŠKO POSTELJO ZDRAVILO ZA VDIHAVANJE ENAKI ČRKI UROŠ ROJKO BAT, TOLKAČ SIMBOL ZA KOBALT STADION V BUDIMPEŠTI ANJA RUPEL MAJHNA, KMEČKA HIŠICA OBMOČJE, POVRŠINA LOGASKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ST. 9 41 [AHVALE ZAHVALA Kako prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. Ob slovesu našega dragega moža, očeta, dedija, brata JAKOBA PIVKA ( 23. 7. 1942 - 3. 7. 2016 ) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala za vsak stisk roke in tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, svete maše in hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Logatec, Nevrološki kliniki Ljubljana, Kliniki Golnik, Komunalnemu podjetju Logatec, društvu ZŠAM Logatec, Lovski družini Logatec, Čebelarskemu društvu Logatec, Obrtniški zbornici Logatec, g. Janezu Gostiši za poslovilni govor in g. župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred. Žena Marjanca, otroci Robert, Mira, Damjan in Andreja z družinami ZAHVALA A sreča kot sonce zahaja in z njo odidejo mnogi, le mama vztraja do kraja v svoji angelski vlogi. T. Pavček PAVLINA SAMOTORCAN 1932 - 2016 V 85. letu se je tiho poslovila naša mama Pavla. Zahvaljujemo se dr. Ani Kermavnar Marinšek in osebju ZD Logatec za pomoč ob njeni bolezni, dekanu Blažu Gregorcu za lepo opravljen obred in Cvetličarni Anja za pomoč ob pripravi pogreba. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni ZAHVALA Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustil si neizmerno lepe, drage nam spomine. JOŽE PIVK (4. 1. 1944 - 12. 7. 2016) Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, vsem, ki ste počastili spomin nanj s tiho mislijo, izrečenimi sožalji, svečami ter cvetjem in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Zapustil nas je mož, oče, dedek, tast RAJKO ŽAKELJ (1946 - 2016) Svojci pokojnega se iskreno zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Logatec, predvsem dr. Andreji Turk-Šverko in laborantkam za nesebično pomoč v času zdravljenja. Zahvaljujemo se tudi svojcem, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče, besede sožalja in za sredstva, ki jih je družina pokojnega v celoti namenila za obnovo župnišča v Gornjem Logatcu. Iskrena hvala tudi g. župniku Simonu Onušiču za lepo opravljen obred in Komunalnemu podjetju Logatec ter ZŠAM Logatec za ganljivo pogrebno slovesnost. Vsi njegovi 42 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 ZAHVALE / NAPOVEDNI ZAHVALA Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. ŠTEFAN FERENC (1945 - 2016) Ob boleči izgubi nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast Štefan Ferenc. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala dr. Špeli Albreht in medicinskemu osebju Eriki Turk in Sonji Drobnič iz patronažne službe. Iskrena hvala g. župniku Janezu Komparetu in trobentaču. Zahvala velja tudi pogrebnemu zavodu in g. Gorazdu Bošnjaku. Hvala vsem, ki ste darovali sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S.Makarovič) VILJEMA TREVEN, ROJENA PIVK 1934 - 2016 Ob boleči izgubi naše drage žene in mame se zahvaljujemo vsem, ki ste ji kakor koli pomagali in jo obiskovali v času njene bolezni. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala tudi patronažni službi Zdravstvenega doma Logatec in pogrebni službi Pečkaj. Hvala gospodu župniku Janezu Petriču za lepo opravljen pogrebni obred, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in vsem, ki se je boste spominjali v molitvi. Vsi njeni ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Nepričakovano nas je zapustil sin, brat, svak in stric DANIJEL RUPNIK (20. 10. 1965 - 12. 8. 2016) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjene sveče in cvetje ter darovane svete maše. Zahvala dr. Aplencu za pomoč pri oživljanju in Reševalni postaji Ljubljana, patru frančiškanu Ambrožu Mušiču za podeljeno sv. olje, gospodu župniku Janezu Komparetu za lep in ganljivo opravljen mašni obred, gospodu Petru Šenčurju za organizacijo pogreba in drugim izvajalcem Komunalnega podjetja Logatec, pevcem, trobentarju in vsem tistim, ki ste našega Danijela v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča starša in sestra z družino NAPOVEDNIK DOGODKOV PRIREDITVE Sreda, 7. 9. 2016, ob 16.30, Praznovanje 70-letnice knjižnice Galerija Hiša sonca, Notranjska 14, Oig. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica. Logatec, logatec@log.sik.si začetek Male likovne šole Logatec Org. in info: JSKD OI Logatec, Ponedeljek, 19. 9. 2016, ob 20.00, oi.logatec@jskd.si Narodni dom Logatec, Prešernova dvorana Obrazni pilates Sreda, 7. 9. 2016, ob 17.30, Oig. in info: zivi.korak@gmail.com, Galerija Hiša sonca, Notranjska 14, 041 596 500 Logatec, začetek Otroške likovne šole Logatec Petek, 23. 9. 2016, ob 19.30, Org. in info: JSKD OI Logatec, Narodni dom Logatec, oi.logatec@jskd.si Družabni plesi Oig. in info: zivi.korak@gmail.com, Nedelja, 11. 9., ob 11.00 041 596 500 Restavracija Logatčanka, GRC Zapolje, Srečanje v počastitev 73-letnice mno- Petek, 23. 9. 2016, ob 21.00, žičnega odhoda logaških domoljubov Narodni dom Logatec, v partizane in ustanovitve Logaškega Delavnica Zasij v svoji ženskosti bataljona Oig. in info: zivi.korak@gmail.com, Oig. in info: Združenje borcev za vrednote 041 596 500 NOB Logatec Sobota, 24. 9. 2016, ob 10.00, Torek, 13. 9. 2016, ob 19.00, Knjižnica Logatec, Galerija Hiša sonca, Notranjska 14, Poletavci - podelitev nagrad in delavnice Logatec, Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica. Odprtje območne tematske razstave logatec@log.sik.si odraslih likovnikov Voda - zvok - oblak - kristal Torek, 27. 9. 2016, ob19.30, Org. in info: JSKD OI Logatec, Narodni doma Logatec, Prešernova dvorana, oi.logatec@jskd.si Gong kopel Org. in info: spela.delux@gmail.com, Sreda, 14. 9. 2016, ob 17.00, 041 436 319 Knjižnica Logatec, Lov na skriti zaklad v začarani Četrtek, 29. 9. 2016, ob 19.30, deželi - Smeškov svet Oig. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica. Knjižnica Logatec, logatec@log.sik.si Urban Vovk - literarni večer Četrtek, 15. 9. 2016, ob 19.00 (pogovarja se Tim Uršič) Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica. Knjižnica Logatec, logatec@log.sik.si 43 LOGAŠKE NOVICE - SEPTEMBER 2016 - ŠT. 9 Občina Logatec Dan brez avtomobila - vabilo za sodelovanje na stojnici rabljenih predmetov Ste se se naveličali svojega starega kolesa? So vam rolerji že dolgo premajhni? Se vam na povsem uporabnem skiroju nabira zgolj prah, pred časom pa ste kupili malce prevelike pohodne čevlje? Bi želeli v kleti pridobiti nekaj dodatnega prostora? Vabimo vas, da osebne rabljene predmete, ki so povezani z gibanjem na prostem in spodbujajo okolju zdravo mobilnost (kolo, skate, pohodniška obutev in palice, rolerji, skiro ipd.) prinesete na stojnico rabljenih predmetov, ki bo za vas na voljo v četrtek 22. septembra, od 16.00 do 19.00, na Cankarjevi cesti v Logatcu. Tako se boste pridružili pobudi Dan brez avtomobila, ki se v Logatcu že vrsto let odvija v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Za sodelovanje na stojnici so obvezne predhodne prijave do 10.9. 2016 na elektronski naslov obcina.logatec@logatec.si ali po telefonski številki: 01 7590 600. Pri prijavi sporočite: ime in priimek, kontaktne podatke ter predmet menjave/prodaje. Občina Logatec h Občina Logatec Spoštovane občanke, spoštovani občani, obveščamo vas, da bo v četrtek, 22. septembra 2016, zaradi javne prireditve „Dan brez avtomobila -Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost ", med 9. in 19. uro spremenjen prometni režim v središču Logatca. Za ves promet bo zaprta Cankarjeva cesta. Občanke in občane naprošamo, da v sredo, 21. septembra 2016 zvečer, svojih prevoznih sredstev NE parkirate na omenjenih površinah. Prav tako zaradi zagotavljanja intervencijske poti svojih vozil 21. septembra 2016 zvečer in v času prireditve NE parkirajte na ulici Grič. Obvoz bo označen in urejen. Poskrbljeno bo za usmerjanje na prosta parkirna mesta: za Krpanom, za poslovalnico NLB, nasproti pokopališča v Dolenjem Logatcu, pri športni dvorani. Obiskovalce prireditve naprošamo, da upoštevajo cestno prometne predpise ter signalizacijo in navodila organizatorjev. Za razumevanje se vam zahvaljujem. Berto Menard Župan Občine Logatec I Občina Logatec KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC d.o.o. Občina Logatec je jeseni leta 2013 pričela z gradnjo nove čistilne naprave na mestu kjer je stala stara dotrajana čistilna naprava. Večino sredstev za izgradnjo je bilo pridobljenih iz kohezijskega sklada v okviru projekta »Čista Ljubljanica«. Nova čistilna naprava ima kapaciteto 14.900 PE. V okviru projekta je bil zgrajen tudi kanalizacijski sistem Martinj hrib in kanalizacijski sistem Gorenji Logatec - Kalce. Našteta naselja so priključena na novo čistilno napravo v Logatcu. Gradnja čistilne naprave je bila zaključena jeseni 2015, ko je bil ob svečanem odprtju novembra 2015 možen tudi voden ogled čistilne naprave. Vse občanke in občane vabimo, da se udeležijo vodenega ogleda čistilne naprave, ki ga organizira Komunalno podjetje Logatec. d.o.o., v sklopu Tedna mobilnosti 2016. Voden ogled čistilne naprave bo v petek, 16. septembra 2016 od 16. do 19. ure. Prijazno vabljeni. Občina Logatec Občina Logatec in Krajevna skupnost Naklo vas vljudno vabita na slavnostno odprtje Notranjske ceste v Logatcu v petek, o.septembra 2016, ob 17. uri, pri kapelici na Martinj hribu. V kulturnem programu bodo nastopale logaške mažoretke ter pihalci Pihalnega orkestra Logatec, nov odsek ceste pa bodo preiskusili tudi lastniki starodobnih vozil v Logatcu. Po slavnostnem odprtju vas prijazno vabimo na druženje s pogostitvijo Pr* Boštjan. Veselimo se srečanja z vami. Berto Menard ŽUPAN Andrej Grom Krajevna skupnost Naklo EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 16.-22. SEPTEMBER 2016 Občina Logatec vas vabi, da se na različnih lokacijah v Logatcu udeležite dogodkov ob Evropskem tednu mobilnosti. P Petek, 16. september 2016 16.00-19.00, Dan odprtih vrat čistilne naprave Logatec Org. in info: Komunalno podjetje Logatec, 01 750 8110 17.00, Odprtje fitnes parka na prostem Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600 Sobota in nedelja, 17. in 16. september 20 ploščad pred Narodnim domom Logatec 10.00-12,00, Logatec (za)rolajmo skupaj -roianje za otroke z možnostjo brezplačne izposoje opreme Org. in info: Superpofh, 040 453 993 (Tadej), superpolh@superpoih.si Torek, 20. september 2016 pred kapelico pod Sekirico 17,00, Test hoje, s katerim boste na dolžini 2km lahko preverili svojo telesno zmogljivost. Bodite športno oblečeni in primerno obuti. Org. in info: Zdravstveni dom Logatec. 051 253 011 Sreda, 21. september 2016 Zdravstveni dom Logatec, pritličje 8.00-13.00, predstavitev senzorjev za občutenje bolečin diabetikov Org. in info: Zdravstveni dom Logatec, 051 253 011 Sreda, 21. september 2016 igrišče centralnega Vrtca Kurirček Logatec 16,00-17.30, Nasmejani gibamo vsi: gibalno-igralne urice za najmlajše (namenjeno otrokom, vključenim v Vrtec Kurirček Logatec) Org. in info: Vrtec Kurirček Logatec, 01 759 04 00 Četrtek, 22. september 2016 16.00- 19.00, stojnica na Cankarjevi cesti* anketiranje in delavnica v okviru priprave Celostne prometne strategije: V kakšnem mestu želim bivati? Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600 * v primeru slabega vremena, bo delavnica Uvedena ob 16. uri v Upravnem centru Logaiec. Četrtek, 22. september 2016 zemljišče med naseljem Sončni log in trgovino Hofer 17.00 Predstavitev zaključne naloge Študentske delavnice študentov Fakultete za arhitekturo s POP-UP razstavo »BRV ČEZ LOGAŠČICO«. Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600 Otroško dopoldne od 9.00-12,00 dogajanje na Cankarje vi cesti in na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja 9 00-12,00, policijska postaja vodnikov službenih psov in postaja konjeniških policistov bosta otrokom in ostalim obiskovalcem na voljo za predstavitev svojega dela Org. in info: Policijska postaja Logatec, 041 929 190 9,00-12,00 Zabava za otroke na napihljivem gradu društva Dlan na Dlan Org. in info: Društvo Dlan na dlan. 031 289 869, info@dlannadlan.com 9.00-12.00 Prikaz reševalnega vozila - ogled in predstavitev notranjosti vozila ter opreme (v primeru nujne intervencije si vozila ne bo mogoče ogledati). Org. in info: Zdravstveni dom Logatec, 051 253 011 9.00-12.00 Ogled gasilskega vozila Org. in info: PGD Dolenji Logatec, 041 323 722 V primeru slabega vremena prireditve na prostem v ¿asu Evropskega tedna mobilnosti odpadejo, ©iganizator prireditve si pridružuje pravico do spremembe programa. Ooiina Logatec EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 16.-22. SEPTEMBER 2016 Občina Logatec vas vabi, da se na različnih lokacijah v Logatcu udeležite dogodkov oh Evropskem tednu mobilnosti. 9,00-12.00 S kredami spreminja iti o cesto v travnik Org. in info: Občina Logatec, 7590 600 9.00-12.00 Ustvarjalna delavnica za predšolske otroke in osnovnošolce prve triade Org. in info: Kaluna, 041 944 674 9.00-12.00 Sedite na avtobus LPP-ja Org. in info: Občina Logatec, 7590 600 in LPP 10.0011.00 Gibalni poligon za najmlajše z vzgojiteljicami Vrtca Kurirček Logatec Org. in info: Vrtec Kurirček Logatec, 01 7590 400 10.00 Otroška gledališka predstava s Piko Nogavičko: Cesta Ni igrišče v izvedbi animacije za otroke Čalapinko. " V primeru slabega vremena bo predstava na ogled v Narodnem domu (vstop prost). Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600 Dan brez avtomobila za prav vsakogar -popoldanski program 16.00-19,00. CULT - popravlja I niča koles in svetovanje o varni uporabi koies Org. in info; Trgovina Cult, info@cutt.si 16.00-19.00 Stojnica s predstavitvijo lesenih koles Org. in info: David Čuk, 041 365 249 16.00-19.00 Stojnica s ponudbo rabljenih predmetov in pripomočkov za trajnostno zeleno mobilnost (kolesa, skiroji, roierji. pohodne palice in pohodna obutev...) Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600 16.00-19.00 Stojnica Knjižnice Logatec s predstavitvijo kolesarskih in planinskih vodičev Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica,logatec@log.sik.sir 7541 722 16.00-19.00 Prikaz reševalnega vozila - ogled in predstavitev notranjosti vozila ter opreme (v primeru nujne intervencije si vozila ne bo mogoče ogledati). Org. in info: Zdravstveni dom Logatec, 051 253 011 16.00-19.00 Policijska postaja Logatec in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Logatec Org. in info: Policijska postaja Logatec, 041 929 190 in Občina Logatec. 7590 600 16.00-19.00 Zabava za otroke na napihljivem gradu društva Dlan na Dlan Org. in info: Društvo Dian na dfan, 031 289 869, info@diannadian.com 16.00-19.00 Cvellična likovna delavnica Org. in info: JSKD Logatec, 01 7591 740, oi.iogatec@jskd,si 16.00-19.00 Ustvarjalna delavnica za večje otroke Org. in info: Kaluna, 041 944 674 16.00-19.00 Ogled gasilskega vozila Org. in info: PGD Dolenjj Logatec, 041 323 722 17.00 Po poteh kulturne dediščine Logatca -Spominska kapela padlim v 1. svetovni vojni ogled znamenitosti Logatca z lokalnim turističnim vodnikom Org. in info: KS Naklo, ksnaklo@gmail.com 17.30 Otroška gledališka predstava s Piko Nogavičko: Cesta NI igrišče v izvedbi animacije za otroke Čalapinko in peka palačink. * V primeru slabega vremena bo predstava na ogled v Narodnem domu (vstop prost). Org. in Info: Občina Logatec, 01 7590 600 J V primeru slabega vremena prireditve na proslciu v času Evropskega tedna mobilnosti odpadejo. Organizator prireditve si pridružuje pravit" ti» spremembi: progrjma. Logatec Občina Logatec Program prireditev v okviru občinskega praznika - september 2016: Nedelja, 18. septembra 2016, ob 10. uri, Ploščad pred Narodnim Četrtek, 22. domom Logatec Logatec (za)rolajmo skupaj (Rolanje za otroke z možnostjo brezplačne izposoje opreme.) Org. in info: Superpolh, superpolh@superpolh.si, 040 453 993, Tadej / 0 Četrtek, 22. septembra 2016, ob 16. uri, Cankarjeva cesta V okviru priprave 'Celostne prometne strategije občine Log - Delavnica: V kakšnem mestu želim bivati? (V primeru slabega vremena bo delavnica izvedena v Upravnem centru Logatec, ob 16. uri) Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600, LUZ, d. d., RRA LUR Ponedeljek, 19. septembra 2016, ob 18.30 uri, Dvorana Glasbene šole Logatec Koncert klavirskega tria Rupnik (Odlični mladi glasbeniki iz družine Rupnik (Vrhnika) bodo s pestrim repertoarjem pričarali nepozaben glasbeni večer. Zasedba: Anže Rupnik - klavir, Manca Rupnik - violina, Nejc Rupnik -violončelo. Vstop je prost.) Org. in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01 7590 730 Torek, 20. septembra 2016, ob 13. uri, na igrišču za športno dvorano Mini olimpijada (za otroke od 2. do 4. razreda) Org. in info: Športna zveza Logatec, szlogatec@gmail.com, 031 575 120 Torek, 20. septembra 2016, ob 17. uri, Kapelica pod Sekirico Test hoje (Test hoje, s katerim boste na dolžini 2 km lahko preverili svojo telesno zmogljivost. Bodite športno oblečeni in primerno obuti.) Org. in info: Zdravstveni dom Logatec, 051 253 011 Torek, 20. septembra 2016, ob 19. uri, Narodni dom Logatec Slavnostna seja občinskega sveta ob občinskem prazniku občine Logatec s podelitvijo občinskih priznanj Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600 Četrtek, 22. septembra 2016, ob 17. uri, zemljišče med naseljem Sončni log in trgovino Hofer, ob potoku Brv čez Logaščico (Predstavitev zaključne naloge študentske delavnice študentov Fakultete za arhitekturo s POP-UP razstavo.) Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600 Četrtek, 22. septembra 2016, ob 17.uri, izpred Kapelice 1.svetovne vojne v Logatcu Pohod po poteh kulturne dediščine krajevne skupnosti Naklo Org in info: Jelka Lorenčič Kožman, 030 435 924 Četrtek, 22. septembra 2016, ob 17.30 uri, Cankarjeva cesta Otroška gledališka predstava s Piko Nogavičko z naslovom Cesta NI igrišče in peka palačink (Predstavo izvaja Antolin Team - Čalapinko. V primeru slabega vremena bo predstava na ogled v Narodnem domu - vstop prost.) Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600 Sobota, 24. septembra 2016, ob 9. uri, Grajski park Vitez Dan zaščite in reševanja občine Logatec 2016 (Prikaz in predstavitev vseh enot za zaščito in reševanje v občini Logatec.) Org. in info: Občina Logatec, štab Civilne zaščite, cz.logatec@logatec.si, 01 7590 626 Sreda, 21. septembra 2016, ob 8. uri, Zdravstveni dom Logatec, pritličje Občutenje bolečin diabetikov (Predstavitev senzorjev za občutenje bolečin diabetikov.) Org. in info: Zdravstveni dom Logatec, 051 253 011 Sreda, 21. septembra 2016, ob 16. uri, Igrišče centralnega Vrtca Kurirček Logatec Nasmejani gibamo vsi (Gibalno-igralne urice za najmlajše - namenjeno otrokom, vključenim v Vrtec Kurirček Logatec.) Org. in info: Vrtec Kurirček Logatec, 01 7590 400 Četrtek, 22. septembra 2016, ob 9. uri, Cankarjeva cesta Dan brez avtomobila v Logatcu 9.00-12.00 otroško dopoldne 16.00-19.00 prireditve prav za vsakogar spremljevalni program prireditev v sklopu Evropskega mobilnosti (16.-22. september) je objavljen posebej na s1 strani občine in v drugih lokalnih medijih Četrtek, 22. septembra 2016, ob 10. uri, Cankarjeva cesta Otroška gledališka predstava s Piko Nogavičko z naslovom Cesta NI igrišče (Predstavo izvaja Antolin Team - Čalapinko. V primeru slabega vremena bo predstava na ogled v Narodnem domu - vstop prost). Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600 Sobota, 24. septembra 2016, ob 10. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec Poletavci - poletni bralci: podelitev nagrad in delavnice (Delavnice: Mojca Vnuk - glina, Samo Svete - sestavljanke, Cirokrog - akrobati) Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722 Nedelja, 25. septembra 2016, ob 8. uri, pred Železniško postajo Logatec 5. pohod po poti spominskih obeležij NOB (Pohod gre v smeri Logatec-Tolsti vrh-Lom-Logatec in bo v vsakem vremenu.) Org. in info: Krajevna organizacija ZB Logatec-Naklo, 041 823 346 Četrtek, 29. septembra 2016, ob 19.30 uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec Literarni večer z Urbanom Vovkom (Urban Vovk je slovenski literarni kritik, esejist, pisatelj in prevajalec. Pogovor z njim bo vodil Tim Uršič.) Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722 Občina Logatec Zj upan Občine Logatec Berto Menard vas ob praznovanju občinskega praznika vljudno vabi na osrednjo prireditev, Slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Logatec, v torek, 20. septembra 2016, ob 19. uri,lki bo v Narodnem domu Logatec. Spominsko plaketo z znakom Občine Logatec prejmejo . Hieronim Kavčič . . dr. Milan Trobič . . Raul Semenič . Listino Občine Logatec prejme .Jože Leskovec . Program bo s svojim stand up nastopom "To je moje življenje" popestril Bogdan Zerjal. Slavnostni govornik je župan Berto Menard. Slovesnost povezuje Maja Filipič Trpin. Vabljeni. Program prireditev v okviru občinskega praznika - september 2016: / r r ~ Sobota, 3. septembra 2016, ob 15. uri, pred staro šolo v Hotedršici Sedmi spominski pohod iz Hotedršice k domačiji Korene, kjer je 28. avgusta 1942 tragično ugasnilo življenje borca Dolomitskega odreda Jožeta Popita (Krajša spominska slovesnost in druženje pohodnikov.) Org. in info: Krajevna organizacija ZB Hotedršica, 031 249 177 Nedelja, 4. septembra 2016, ob 14. uri, Športna dvorana Logatec Japonsko popoldne v Logatcu (Predstavitev japonskih dejavnosti: AIKIDO, bonsai, go, origami, masaža, kaligrafija, čaj, ikebana, kamišibai, suši, sake, kyudo, iaido, japonski jezik, japonsko glasbilo koto, predavanje o japonski, japonska oblačila, japonske sladice, japonska keramika.) Org. in info: AIKIDO društvo Logatec, ovsec.anda@gmail.com, 051 626 901 Sreda, 7. septembra 2016, ob 17. uri, Upravni center Logatec Odprtje priložnostne razstave prejetih predlogov za izbor najboljšega turističnega spominka občine Logatec (Razstava bo v prostorih Upravnega centra Logatec na ogled do konca septembra.) Org. in info: Občina Logatec, obcina.logatec@logatec.si, 01 7590 600 Petek, 9. septembra 2016, ob 17. uri, pri kapelici na Martinj hribu Slavnostno odprtje Notranjske ceste v Logatcu Org. in info: Občina Logatec, obcina.logatec@logatec.si, 01 7590 600 Sobota, 10. septembra 2016, ob 7. uri, na igrišču BŠD Logatec Tradicionalni balinarski turnir društev invalidov notranjske regije in prijateljskih društev v počastitev občinskega praznika občine Logatec Org. in info: di.logatec@kabelnet.net, Društvo invalidov Logatec Nedelja, 11. septembra 2016, ob 11. uri, Restavracija Logatčanka Proslava ob 73. obletnici ustanovitve Logaškega bataljona (Proslava s kulturnim programom in druženjem udeležencev.) Org. in ifo: Združenje borcev za vrednote NOB Logatec, vesna.jerina@siol.net, 041 486 555 Nedelja, 11. septembra 2016, ob 19. uri, Cerkev Sv. Nikolaja Logatec Koncert Marijinih pesmi Org. in info: KUD Adoramus, 040 227 401 Sreda, 14. septembra 2016, ob 17. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec Lov na skriti zaklad v začarani deželi - Smeškov svet (Predstava za otroke od 7-14 let) Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722 Četrtek, 15. septembra 2016, ob 19. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec Praznovanje - 70. let Knjižnice Logatec Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722 Petek, 16. septembra 2016, ob 16. uri, Čistilna naprava Logatec Dan odprtih vrat Čistilne naprave Logatec Org. in info: Komunalno podjetje Logatec, 01 7508 110 Petek, 16. septembra 2016, ob 17. uri, Fitnes na prostem pri čistilni napravi Odprtje fitnes parka na prostem Org. in info: Občina Logatec, 01 7590 600 Sobota, 17. septembra 2016, ob 10. uri, Ploščad pred Narodnim domom Logatec Logatec (za)rolajmo skupaj (Rolanje za otroke z možnostjo brezplačne izposoje opreme.) Org. in info: Superpolh, superpolh@superpolh.si, 040 453 993, Tadej