★
CT5
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 1. štev. 112 - Cena 2.- Uri
TRST, sobota 22. septembra, 1945
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-1. Tel, št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo
Trst pred vestjo sveta
Ugoden položaj Trsta v primeru pripadnosti k federativni
Jugoslaviji
London, 21. Reuter. — Jugoslovanski ministrski podpredsednik Kardelj, ki načel ju j e jugoslovanski delegaciji pri Svetu zunanjih mini-strov, je izjavil danes svetovnemu tisku, da je mnenja, da je Jugoslavija, če dobi Trst, pripravljena dati mestu položaj federalne edinke v Jugoslovanski federaciji, kar Pomeni, da bi Trst imel 25 članov v jugoslovanski skupščini narodov. To je isto število, kot ga ima Slo-Vriiija s prebivalstvom 1 milijona, ali Srbija s svojimi 4 milijoni prebivalcev. Ta ureditev bi Trstu zajamčila moč za obrambo lastnih Interesov. Poleg tega bi imel Trst kot federalna država v jugoslovan-®ki federaciji svoj lasten parlament, izvoljen na splošnih in tajnih volitvah. Ker je večina prebivalstva italijanska, bi imeli Italijani na ta način večino v parlamentu in lokalni upravi.
Jugoslavija ne zahteva omejitve italijanskih oboroženih sil, toda Kardelj je mnenja, da bodo Italiji Postavljeni pogoji, ki ji bodo onemogočili agresijo proti njenim sosedom. Italijanska vojna industrija naj bo prav tako kontrolirana kot nemška. Toda Kardelj prizna-va, da je Italija po Mussolinijevem padcu storila velik« usluge zaveznikom in da ji je tako treba dati možnost, da bo živela v miru zgrafflla svoje gospodarsko živ-jJenje.
V odgovor na vprašanje o repa-mcijah za vojno škodo, ki so jo Povzročili italijanski fašisti v Jugo-•Ikviji, je Kardelj dejal, da je ves
italijanski narod odgovoren za škodo, ki jo je storila italijanska armada v Jugoslaviji, — vsak narod mora biti odgovoren za dejanja svoje vlade. Govoreč z največjo avtoriteto kot jugoslovanski minister za konstituanto, je Kardelj popolnoma zanikal poročila tiska, da bo novi volivni zakon izbrisal iz volivnih imenikov 60% volivcev. Do tedaj, ko je pred nekaj dnevi zapustil Jugoslavijo, je bilo izbrisanih iz volivnih list okoli 3% volivcev, ker so odkrito sodelovali s sovražnikom. Zaradi splošne vo-livne pravice za vse može in žene nad 18. leti, se je število volivcev povečalo od 3 na 7 milijonov.
Na vprašanje o svobodi tiska v Jugoslaviji, je Kardelj dejal, da je že sprejeti zakon o tisku dal tisku popolno svobodo*
Kardelj je kategorično Izjavil, da Jugoslavija ne pripravlja nobenih-teritorialnih zahtev proti Grčiji, vse kar želi je, živeti v miru e svojimi sosedi. V 2rvezi z nekaterimi zahtevami vročekrvnih grških nacionalistov po jugoslovanskem o-zemlju je dejal da ne misli, da so te zahteve uradne in da ne bodo predložene.
V zvezi z jugoslovanskimi zahtevami za spremembo meje z Avstrijo je dejal, da se to nanaša samo na pas Koroške, ki je naseljena s Slovenci in ki teče vzdolž jugoslovanske meje, ter ne obsega obširnega ozemlja, Ta pas ne vključuje Beljaka in je bolj popravek meje, kot pa zahteva po novih o-zemljih.
Angleška mnenja o tržaškem vprašanju
London, 21. Reuter. — Nekateri diplomatski dopisniki londonskih listov govore danes, da bo Svet zunanjih ministrov izročil Tret Jugoslaviji.
•»Diplomati, ki sp v stikih s konferenco zunanjih ministrov*, pravi diplomatski dopisnik konservativnega lista «Daily Express», smatrajo, da bo ugodeno zahtevam maršala Tita po jugoslovanski politični kontroli tržaškega pristanišča, ki ga poseduje sedaj Italija. Ce je temu tako, pomeni to, da 3« britanska vlada opustila svoje Prvotno stališče, da naj bo tržaško pristanišče internacionalizira-ho, verjetno pod politično kontro-
da Britanija sploh ne bo postavila kakih zahtev. Dali smo Malti 10 milijonov šterlingov kot pomoč za popravilo svoje vojne škode in izgube našega ladjevja zaradi italijanskih sovražnih dejanj, niso na noben način lahke. Ce bosta Britanija in Amerika postavili kake zahteve, jih je treba prišteti omenjeni vsoti, Teh 150 milijonov šterlingov je namenjenih vzhodnim zaveznikom in ZSSR zahteva polovico te vsote.
Francoski glasovi
Pariz, 21. Tanjug. — V pregledu pariškega tiska je agencija France Press« objavila članek Magniena,
Italije, čeprav so potrebne spre-; ki je izšel v časopisu »Humanite*,
tnembe mej« med Italijo in Jugoslavijo. Svet zunanjih ministrov o Vprašanju očividno še ni dokončno odločil, izvedelo se pa je, da navodila izvedencev, vki bodo proučevali Podrobnosti, favorizirajo izročitev | Pristanišča Jugoslaviji, s pogojem sporazumov, ki bodo zajamčili upo. rabo pristanišča in transportnih Oaprav vsem narodom. Jugoslovanka vlada je izrazila svojo pripravljenost za te garancije.*
Lhplomatski dopisnik konservativnega lista «Daily Mail* misli Prav tako, da ima Jugoslavija dobre izgled«, da bo dobila Trat. ♦Lailjr Mali* pravi: »Nekateri o-^kovalci mislijo, da ima Jugoslavija dobre izglede, da ji bo podeljena suverenost nad Trstom, kar "1 bil važen uspeh za Rusijo.* <Laiiy Mail* pravi, da je vpraša, **Js internacionalizacije Trsta sto-Piio v ozadje in piše: »Sedaj pre-Vladuj* mnenje, da bo novo potegnjena črta pustila Trst v Jugoslo-v*Bskih. rokah.*
diplomatski dopisnik laburistič-a®ga lista »Daily Herald* se bavi s Poročni o ruskih zahtevah repara-ciJ. ki naj jih plača Italija. »Ruske *®hteve», pravi dopisnik, »po polhih običajno zanesljivih francoskih virov so, naj Italija plača reparacije v vrednosti 150 milijonov Pintov Steirlingov. Predvideva se,
v katerem Je med drugim rečeno, da je stališče beograjske vlad« u-pravičeno. Vlada trdi, da ta luka predstavlja izhod tako na dežele srednje Evrope, kakor za Jugoslavijo. Logiki bi se protivilo, če bi bila luka odvzeta Jugoslaviji, ker bi se ves promet s Trstom vršil preko jugoslovanskega ozemlja. Zaradi tega mora Trst priti pod jugoslovansko suverenost.
Magnien obžaluje, ker izgleda, da se francoska vlada v tem vprašanju drži nekoliko ob strani in predlaga, naj vlada zavzame jasno stališče, ki bi odgovarjalo pravici. Prijateljstvo z demokratično Italijo mora iti paralelno s sodelovanjem z demokratično Jugoslavijo. Dolžnost vsakega Francoza je truditi se, da se iz pogajanj o sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo okrepijo vezi, ki družijo obe zemlji s Francijo, ki je vedno zagovarjala pravico in demokracijo.
Avstralija podpira jug. zahteve
Avstralski Jugoslovani
London, 21. Tanjug. — Avstralski zunanji minister dr. Ewatti, ki se mudi v Londonu, je prejel sledečo brzojavko:
»V imenu avstralskih Jugoslovanov, se toplo obračamo na vas s prošnjo, da podpirate zahteve ju.
goslovanske vlade za spremembo jugoslovansko-italijanske meje. Prepričani smo, da so jugoslovanske zahteve pravične in da temelje na narodnostnih zemljepisnih in gospo, darskih načelih. Te zahteve so v popolnem soglasju z demokratičnimi načeli, ki jih Vi zastopate. Prepričani smo, da boste postavili moč. ni glas naše skupnosti narodov na stran pravične stvari Jugoslavije, ki je bila in ostaja iskren zaveznik in prijatelj Avstralije.
V imenu društva jugoslovanskih izseljencev v Avstraliji, tajnik Pe-tar Todoric*.
Laburisti
London, 21. Tanjug. — Tajnik laburističnega odbora v Queenelan-du Hilly je poslal Ewaittu, avstralskemu zunanjemu ministru, naslednjo brzojavko:
«Spodaj podpisani podpiramo zahtevo naše zaveznice Jugoslavije glede spremembe itaidjansko-jugo-slovanske meje. Verujemo, da so jugoslovanske zahteve v skladu z narodnostnimi, geografskimi in gospodarskimi načeli ter Vas prosimo, da podrete Jugoslavijo v imenu na. šega Commomvealtha*.
To brzojavko so podpisali tudi g.
štva avstralskih književnikov in g. Richardson, predsednik Federacije znanstvenih in tehničnih delavcev Novega Južnega Wallesa,
Delavski sindikati
London, 2L Tanjug. — «Delavski sindikati iz Novega Južnega Walle-sa odločno podpirajo zahteve Jugo. slavij«, naše zveste zaveznice. Sindikati novega Južnega Wallesa zahtevajo, naj se popravi italijansko-jugoslovanska meja na ta način, da dobi Jugoslavija pokrajine, ki jih zahteva na narodnostni in gospodarski podlagi*. Ta telegram so poslali delavski sindikati Novega Južnega Wallesa avstralskemu zunanjemu ministru dr. Ewattu, ki se mudi v Londonu. Frank Kelley, vršilec dolžnosti tajnika odbora labu. ristične stranke Novega J. Walle-sa, popolnoma podpira to zahtevo.
Kosilo treh zunanjih ministrov
London, 21. Reuter. — Sovjetski veleposlanik v Britaniji Guser je priredil včeraj kosilo sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve Molotovu. Prisostvovali so tudi ministrski predsednik. Attlee s soprogo, kakor tudi zunanji minister Bevin
Georges Farvvell, predsednik Dru- in drugi člani britanske vlade.
„Politika“ o jug. zahtevah
Beograd, 21. Tanjug. — Današnja »Politika* objavlja uvodni članek profesorja pariške univerze Jeana Mouseseta, pod naslovom: »Trst in problem domovine pred svetovno vestjo*.
Členek pravi med drugim: «Rg-dočemu zgodovinarju se bo zdelo malo paradoksno, da je Jugoslavija po štirih letih neverjetnega trpljenja bila prisiljena podajati statistike in spomenice. Človek se spomni na one junake iz antične dobe, ki so s« še izkrvaveli morali opravičevati pred svojimi meščani 2aradi lastne prelite krvi.
Toda Jugoslaviji se ni potrebno opravičevati. Problem Trsta, če že rabimo to udomačeno ime, ni vprašanje navadnega mejnika, ki se premešča iz ene strani na drugo po volji diplomatskih konstalacij. Po vojni, iz katere so prišli narodi trudni in izčrpani od ogromne borbe, v kateri toliko da niso podlegli, je problem Trsta problem človeške svobode in pravilnega razumevanja domovine. V času polnih petih let se je po hitlerjevskih jetniš-nicah in po vseh bojiščih evropskega odpora rodilo novo bratstvo. Antifašistični Italijani in Slovenci so se borili ramo ob ramenu v Titovih brigadah proti nacistični zveri za pravično, svobodno in bratsko Jugoslavijo. Niso se borili za obnovitev starih, sebičnih in avtoritarnih držav, temveč za novo deželo, v kateri bo za vse čase zavarovano dostojanstvo človeka, e-nakost vseh narodov. S samosvojo bocbo so ti ljudje skovali to novo domovino, ki bo za večno očuvala bratstvo, porojeno v ognju borb. Taka je domovina Jugoslovanov, edina domovina, ki jo morejo razumeti in ki odgovarja njihovemu narodnemu geniju in mučeništvu njihove zgodovine.
Problem Trsta je v sporu med tako domovino in med zastarelo domovino, avtoritarno, po vzorcu antičnega Rima, domovino ki čuti, da bi mogla obstajati samo toliko, kolikor razširja svoj« meje.
Ni se treba varati; italijanski demokrati so že razumeli in v globini svoje duše občutijo smisel tega spora. Pošteno priznavajo, da ne gre za običajen obmejni spor, temveč za spor med domovino bodočnosti in med šibkimi ostanki starega, okostenelega nacionalizma. Bolje, kot kdorkoli drugi, čutijo,
da se j« ta nacionalizem, ki si je skoraj pri vseh narodih nadel nacistični škorenj, spontano stavil v sovražnikovo službo in se spremenil v odvratni instrument terorja. Spričo tega nacionalizma, ki nima nič skupnega z rodoljubjem In ki s« je za vselej ločil od življenjske sile Garibaldijeve dežele, ne morejo brezčutno opazovati te nove domovine, ki s« poraja v krvi in solzah in s hrabrostjo vsega naroda.
Ali je sploh potrebno reči, da smo mi Francozi, katerih vsa revolucionarna preteklost je en sam krik protesta proti nasilniškemu mitu in lažnemu nacionalizmu, že izbrali pravo stran? Iskreno želi. mo, naj Trst pripada novi Jugoslaviji.*
Zdravstveno stanje dr. Šubašiča se je zboljšalo
Beograd, 21. Reuter. — Ivan Su-bašič, jugoslovanski zunanji minister, ki ga je zadela prejšnji teden kap, je sicer izven nevarnosti, a potrebuje še daljšega počitka.
Aretacija vohunov v Italiji
Rim, 21. Ta/jug. — Odkar so se pričele tukaj aretacije vohunov, objavljajo časopisi vsak dan senzacionalna odkritja v zvezi s temi a-retacijami. Današnji časopis »Epo-ca» poroča iz Milana, da j« bil vohun tudi znani pisatelj ljubezenskih romanov Pitigrilli, ki je vršil vohunsko službo med Parizom in Turinom 1943.-1945. Listine, ki so s tem v zvezi, je odkril partizan Zuoca v stanovanju nekega policijskega uradnika.
Ameriike čete bodo zapusthe Norveško
New York, 21. VZN. — »Asociated Press* javlja, da je trgovinski strokovnjak norveškega ministrstva za prehrano, gospod Arne Skaug, včeraj v New Yorku izjavil, da bodo ameriške zasedbene sile na Norveškem koncem prihodnjega meseca zapustile Norveško ter se vrnile v domovino.
Spomenik Kutuzovu
Moskva, 20. Tass. — V zvezi z 200-letnico rojstva feldmaršala Ku-tuzova je sklenil Svet ljudskih komisarjev ZSSR postaviti spomenike velikemu ruskemu strategu v Moskvi in na borodinskem bojnem polju. Na borodinskem polju bodo tudi postavljeni spomeniki vojnim tovarišem Kutuzova Bagrationu in Barclajru de Tolliju. Načrte za spomenike Kutuzova bosta napravila ljudski umetnik ZSSR Merkurov in odlikovanec s Stalinovo nagrado Tompki. Tomski dela tudi na načrtih za spomenike admiralu Na-himovu, ki bo postavljen v Seva-stopolju, in velikemu ruskemu pisatelju Repinu v Moskvi. Načrte za spomenike Bagrationu in Barclayu de Tolliju pa izdeluje ljudski umetnik Beloruske republike kipar Az-gur.
Sporazum o Avstriji
London, 21. Reuter. — Med Bri' tanijo na eni strani, ter ZSSR in ZDA na drugi strani, je bil dose žen sporazum o bodočnosti Ren-nerjeve vlade, ki deluje na Dunaju. Sedaj se lahko reče, da se bo v bližnji bodočnosti izvršila rekonstrukcija Rennerjeve vlad«. Pričakuje se, da bo to sledilo sestanku avstrijskih predstavnikov, ki je bil sklican v ponedeljek na Dunaju
Rudarji iz Idrije: Zahtevamo priključitev k Jugoslaviji, ker smo se borili z orožjem v roki In se tudi sami osvobodili. Žrtvovali smo svoje najbO" ljše sinove. Tisoče grobov so pečat naših pravičnih mej.
Kmetje s Tolminskega: Šli smovborbo, da si priborimo svobodo, naši sinovi, očetje in bratie so žrtvovali življenje zanjo. Zaslužili smo sl lepšo bodočnost za naše otroke in ves slovenski narod. Dajte nam to, kar nam pripada.
Kraševci: Nočemo biti več zatirani, kakor smo bili 25 let pod fašističnim jarmom, temveč hočemo biti priključeni k naši matični federativni, demokratični Jugoslaviji z maršalom Titom, ki mu popolnoma zaupamo, saj je vodil borbo za osvoboditev vseh Jugoslovanov.
Delo
m
program tržaškega Osvobodilnega sveta
Razgovor tov. Štoke in tov.Ferfolje z laburističnima
poslancema
Trst, 21. — Včeraj zjutraj je pol/ kovnik Bowmaa preko polkovnika Cuceri povabil tov. Stoka Franca, tajnika Mestnega osvobodilnega sveta na razgovor z laburističnima poslancema Levyjem jn Noelma-nom. Polkovnik Cucera je s svoj« strani pozval tudi tov. Ferfojjo, da se naj pridruži tov. Stoki.
Ko sta prišla v urad polkovnika Bowmana, sta zvedela, da je bil na razgovoru s poslancema tudi tov. Bevk France, predsednik Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora. Takoj, ko sta bila predstavljena, jima je bilo postavljeno prvo vprašanje o programu Osvobodilnega sveta in o gibanju, ki ga isto predstavlja.
Tov. Stoka je pojasnil nastanek Sveta, ki se je rodil med vojno v propagandni in oboroženi protifašistični borbi demokratičnih, itali-jansko-slovenskih sil v tesni zvezi z zaledjem, ki je bilo vojno polje proti nacifašizmu pod vodstvom osvobodilne fronte. V mestu samem pa se je razvila velika organizacija demokratičnih, protifašističnih sil. Organizacijo so sestavljali: Delavska enotnost. KPI, DAI, SPZ2, GAI in ZSM. To so sile, iz katerih se je razvil naš osvobodilni pokret v mestu in iz katerih se je rodil sloven-
sko-italijanski antifašistični izvršni odbo, ki je po osvoboditvi mesta prevzel civilno oblast v mestu samem ter se je pozneje spremenil v Osvobodilni svet za Tr3t. Mesto je osvobodila IV. armada jugoslovanske vojske s podporo 7000 oboroženih upornikov v mestu, pristašev slovensko-italijanskega antifašističnega ivzršnega gibanja. Slovensko-italijanski antifašistični izvršni odbor je izraz pravih demokratskih sil mesta Trsta ter se opira na vitalno moč slovensko-italijanskega bratstva Ta pokret bratstva je izšel iz načela nedeljivosti Trsta od njegovega neposrednega zaledja ter temelji na pravicah narodov in na naravni geografski in gospodarski vezi.
Jugoslovanska armada, ki je vojaško zasedla mesto do 12. junija 1945., je priznala Slovensko-italijanski antifašistični odbor kot organ, ki je sposoben vršiti civilno upravo mesta ter mu je zato poverila civilno oblast. Tako se je slo-vensko-italijanski antifašistični izvršni odbor spremenil v »Osvobodilni svet, prevzel upravo mesta ter sestavil 13 odsekov za upravno delo.
Osvobodilni svet je smatral za potrebno, da začne z volilno kampanjo, da bi ga na ta način potrdile
Pismo zavezniški vojašk* upravi
Poljski veleposlanik
pri marSatu Titu
Beograd, 21. — Maršal Tito j« sprejel danes v avdijenco veleposlanika poljske republike v Jugoslaviji, Jana Karola Wende-ja, ki se j« pravkar vrnil iz Varšave. V prijateljskem razgovoru, ki je trajal celo uro, sta mars'al Tito in veleposlanik Wende razpravljala o vrsti vprašanj, ki so v zvezi z razvojem prijateljskih odnošajev m«d Jugoslavijo in Poljsko.
Poljski novinarji pri Dr. Ribarju
Beograd, 21. — Včeraj dopoldne, ob enajstih, je predsednik začasne narodne skupščine dr. Ivan Ribar sprejel v svojem kabinetu predstavnik« poljskega tiska, ki se te dni mude v Jugoslaviji.
Poljski novinarji so se zanimali za narodno osvobodilni boj naših narodov, za ureditev nove Jugoslavije in za bližnje volitve. Predsednik dr. Ribar se je zadržal v razgovoru z poljskimi novinarji.
Izdajalci se vraiajo
Pariz, 21. Tanjug. — Agencija «France Press«* poroča, da je v Marseille prispelo 93 miličnikov viohyjskega režima in 83 pripadnikov »antibolseviške legije*, ki so bili iz Bapolija pripeljani v Francijo. S temi izdajalci s« bo postopalo po zakonu.
Zakoniti predstavniki strank: Partito d’azione, krščanske demokracije, liberalne in socialistične stranke v sestavu CLN ter komunistične partije in OF kot osnovnih organizacij SIAU-ja, so bili poslali danes zavezniški vojaški upra. vi sledečo spomenico:
Zavezniški vojaški upravi ALFRED C. BOWMAN polkovnik J.A.G.D.
Višji častnik za civilne zadeve.
Zakoniti predstavniki strank: Partito d’azione, krščanske demokracije, liberalne in socialistične stranke v sestavu CLN-a ter komunistične partije in OF kot osnovnih organizacij SIAU-ja, Vam pošiljajo sledečo spomenico: Zakoniti predstavniki strank: partito d’azione, krščanske demokracije, liberalne in socialistične, stranke v sestavu CLN-a ter komunistične partije in OF kot osnovnih organizacij SIAU-ja, so se sestali v Trstu dne 21. septembra, da proučijo položaj, ki je nastal vsled odredbe o odpustu z dela, tisočev delavcev iz Trsta in pokrajine ki se deloma že izvaja. Po presoji posledic, ki bi nastale vsled te težke odločitve so sklenili, da podprejo sedanjo akcijo Enotnih sindikatov in Sindacati Giu-liani z namenom, da dosežejo:
1. takojšnji preklic odredbe o odpustu delavcev, in sicer v roku do 24. ure v nedeljo, 23. t. m.;
2. ustanovitev »Conskega gospodarskega sveta* pod vodst-
vom Zavezniške vojaške uprave, v katerem naj bi sodelovali predstavniki gori imenovanih političnih organizmov, sindikalnih organizacij delodajalcev v svrho koordinacije in krepitve gospodarske aktivnosti v okviru zasedenega ozemlja.
3. da se v vseh podjetjih usta* novi »poslovni svet*, ki naj ga delavci svobodno izvolijo v svrho sodelovanja pri poslovanju podjetij v skladu z direktivami »conskega gospodarskega sveta*.
Zakoniti predstavniki gornjih političnih organizmov zahtevajo, da zavezniška uprava izpolni vse svoje obveze, ki sledijo iz njenih specifičnih vladnih funkcij v coni, ki jo upravlja, in da takoj
podvzame ukrepe, bodisi z mobilizacijo privatnega kapitala, bodisi s tem, da omogoči pritok novega kapitala izven zasedenega ozemlja* bodisi pa predvsem z direktno intervencijo, da tako zagotovi nepretrgano delo vsem podjetjem v Trstu in pokrajini in s tem spravi v takojšnji tek delo za obnovo.
Sledijo podpisi.
Zakoniti predstavniki strank: Partito d'azione, krščanske demokracije, liberalne in socialistične stranke v sestavu CLN ter komunistične partije in OF kot osnovnih organizacij SIAU-ja pozivajo na čut solidarnosti vseh delovnih množic in celotnega prebivalstva, ki naj se prilagodijo navodilom, ki bodo v tem pogledu izdana.
Enoten nastop vseh političnih organizacij Julijske krajine
Nevarnost, da se z nameravanimi množičnimi odpusti delavstva poslabša že itak težki položaj Trsta in pokrajine ter s sebično politiko privatnega kapitala spravi ob kruh delavstvo in nameščence vprav' pred začetkom zime, je narekovala slovansko-italijanski antifašistični zvezi dolžnost, da je podprla akcijo Enotnih sindikatov. Akciji E-notnih sindikatov so se pridružili naknadno tudi Sindacati Giuliani.
Enoten nastop vseh strokovnih organizacij proti zaviralnemu poskusu privatnega kapitala pri delu za obnovo, j« po proglasu SIAU-a privedel do skupnega nastopa vseh
političnih organizacij Julijske krajine.
Spomenica, ki jo politični zastopniki vsega prebivalstva cone A naslavljajo na zavezniško vojšško u-pravo, je na eni strani jasen dokaz nevzdržnega gospodarskega stanja v Trstu in pokrajini ter obenem zagotovilo, da za zahtevami delovnega ljudstva stoje enodušno vs« politične organizacije Trsta in pokrajine, ki bodo te zahteve podpirale, dokler zavezniška vojaška uprava, ne bo ukrenila vse potrebno, da s« pristopi z Vso resnostjo in odločnostjo k postopni gospodarski obnovi mesta in dežele.
******■“»*.VW.VAVAV.VAVAWA ^VAW5W.VVA,AWAWAVV.5 ViAWAVAV.WAVAW.WriV.VAW. ■5%V.ViWVAY.W%VA,AVW.W.V.
Temelji	jugoslovansko
češkoslovaškega bratstva
hjava podpredsednika Vseslovanskega odbora dr. Prokopa Maksa o medsebojnih odnosih
Seograd, 21. Tanjug. — Podpred-1 bojno korist. Kmalu bo možno, da
*dnlk Vseslovanskega odbora v ‘"'‘‘gl dr. Prokop Maks, ki s« je “"bdil te dni v Beogradu, je odgo-sodelavcu Tanjuga med dru-**'»» naslednje:
^Postavljeni ao pogoji noj-‘•»nejiega sodelovanja
*y«zl med Češkoslovaško in Ju-Jat i V^° 80 khe vedno najbolj pridih	v pogledu vzajem-
^ °dnodajev narodov v obeh dr-
SIsm1’ °n'’’ kar 3® preprečevalo poli	vezi,	a v še večji meri
i-m., anje, je bil nedemokratični vaš* dežele, ki je bil zaradi egoističnega stališča neva-š0 n**protnik napredku socialne l®*°Hdaclje češkoslovaške demo-0v cl3*. Danes, ko se obe državi »ltt*'vl3»ta na načelih resnične ljudje ^teokracije, obstoje vsi pred-**a vzpostavimo najtesnejše
na teh področjih v medae-
bodo naši dijaki prišli k vsm, da si bomo lahko izmenjavali časopise, knjkge, gledališke komade, filme in glasbo, kar bo prispevalo k še boljšemu vzajemnemu spoznavanju in bo postalo najtrdnejša osnova resničnega prijatelje»va. Te dni Je odpotovalo v Prago jugoslovansko gospodarsko zastopstvo, ki bo izdelalo načrt takšnega gospodarskega sodelovanja med obema državama, ki vam bo pomagal na vseh področjih in privedel h gospodarskemu blagostanju naših bratskih ljudstev. Na desetine Cehov in Slovakov bo . kot preje obiskovalo tople obale Jadrana in vaše pla n in e.
V političnem pogledu bosta obe naši državi delali v najtesnejšem medsebojnem sporazumu in v sporazumu a Sovjetsko zvezo in oata-liml slovanskimi državami. Prav tako pa bosta prijateljsko sodelo-
vali z velikimi zapadnlmi demokratičnimi silami:	Francijo, Veliko
Britanijo In Združenimi državami Amerike. Skupno »mo za ceno strahovitih žrtev izvojevali mir. Sedaj je naša naloga, da ta mir ne samo obdržimo, nego da s čvrsto solidarnostjo preprečimo, da bi reakcionarni nacizem ali fašizem v kakšni drugi skriti obliki ponovno napadel svobodoljubne narode. Cehi in Slovaki ne bodo nikdar pozabili, da Je v času monakovske krize stalo na Jihovi strani jugoslovansko ljudstvo, katerega je izdal na pol fašistični režim, ki je odvzel lastnemu ljudstvu osnovne državljanske pravice. Demokratična Češkoslovaška in demokratična federativna Jugoslavija se ne bosta medsebojno nikdar izdali*.
Vzor drugim narodom
»Češkoslovaška javnost točno ve, kako pomemben delež je prištela h
končni zmagi junaška jugoslovanska armada, katero je ustvaril in tako sijajno vodil genialni strateg maršal Tito. Prav tako vemo, kakšno moč in podporo so dali divni podvigi naših jugoslovanskih bratov nam irr ostalim zasužnjenim narodom v težki borbi za svobodo. Vaši narodi so postali vzor. Za njihovim ciljem je šlo na tisoče nas’lh partizanov in upornikov. Z globokim spoštovanjem in s hvaležnostjo se klanjamo ogromnim žrtvam, katere so dali jugoslovanski narodi v tej neenaki borbi. V tej borbi so pokazali ne samo junaštvo in požrtvovalnost, ki sta vredni najslavnejših Junakov vaših narodnih pesmi, temveč tudi visoko moralo, ki je dokazala vsemu svetu, da »o Jugoslovani pravi in vredni državljani tega novega sveta, ki se poraja iz morja krvi, prelite v tej vojni. Njihova borba jim bo v bodoče izvor velike, moralne moči*.
Razlika med staro in novo Jugoslavijo je prav tako globoka, kakor je globoka razlika med na pol fašistično državo in državo, ki Je zgrajena na načelih resnične, revolucionarne, ljudske demokracije. Ljudstva, ketera so prej tlačili, »o danes svobodni člani demokratične federacije. Ljudstvo, ki je bilo prej igračkjL y rokah neodgovornih poli-
tikantov, je danes popoln gospodar svoje usod«. Sta dve popolnoma različni družbeni tvorbi: stara, ki je obsojena na propad in nova, polna svežih, ustvarjalnih ljudskih sil, ki odiočno in zavestno koraka v slavno in srečno bodočnost.*
Obnova v ČeSkoslovaškl
Češkoslovaška je predvsem sreč-srečno in dokončno rešila dvoje svojih osnovnih vprašanj: Razmerje med Cehi in Slovaki in to na načelu popolne enakopravnosti. S tem je dosegla ureditev, katero sta oba naroda navdušeno pozdravila in ki je rešila vprašanje državnega edin-stva. Drugič je bilo rešeno vprašanje Nemcev in Madžarov, ki so se v času, ko so Češkoslovaško ogrožali zunanji sovražniki, stavili v službo teh sovražnikov. S predvidenimi ukrepi se je Češkoslovaška rešila nevarnosti, ki jo je tako težko sadela leta 1939. Republika je domovina vseh državljanov, brez razlik«. Češkoslovaška vlada, ki se naslanja na široko ljudsko fronto, u-živa popolno zaupanje vseh udanih Cehov in Slovakov. Pričela je z izvajanjem vrste globokih reform, ki bodo vse gospodarsko življenje republike postavile na nova, demokratična in socialno pravična načela. S podržayljenjem vfljite indu-
strije in velikih bank je odvzeto reakcionarnim krogom orožje, katerega so se često posluževali proti koristim države in ljudstva. Imetje kolaboracionistov je bilo zaplenjeno v korist države. Kot vas, tudi nas čakajo težka vprašanja. Toda mi jih pričenjamo reševati odločno in s prepričanjem ter se ravnamo po Masarykovih besedah, »da težave in zapreke obstajajo zato, da jih premagamo*.
Slovanski narodi so bili' v poslednji vojni najbolj prizadeti in so dali največje žrtve za končno zmago. Zato morajo skupno nastopiti, da se zavarujejo pred ponovnim napadom. Ta njihova vzajemnost ni niti zavojevalna, niti izključevalna, temveč želi postati orožje za utrjevanje evropskega in svetovnega miru, katerega vidi v popolnem ostvarjenju resnične politične, gospodarske in socialne demokracije med vsemi narodi in državami. V poslednji vojni so Slovani, predvsem pa največja slovanska država ZSSR, pokazali vsemu |svetu
Beseda o Trstu
«Ceškoelovaška javnost je enoglasno izrazila svoje navdušeno o-dobravanje za priključitev Trsta k Jugoslaviji na velikem slavnostnem mitingu v največji praški dvorani «Lucerne», ki se je Vršil dne 12. septembra. Nabito polna dvorana se je tresla od viharnega ploskanja vzklikov in odobravanja, ko so govorili govorniki. Zlasti bi omenil univerzitetnega profesorja dr. Hei-denreicha, ki je govoril v imenu vseh slovanskih organizacij, predsednika strank «Ljudske fronte* in jugoslovanskega poslanika v Pragi dr. Darka Cerneja, V dnevih pred to manifestacijo so vsi praški časopisi objavili posebne članke, v katerih so navajali narodne, politične in gospodarske razloge, zaradi katerih ima demokratična, federativna Jugoslavija, ki je doprinesla toliko žrtev za končno zmago, popolno pravico do Trsta, Časopisje je poudarilo veliki pomen Trsta za češkoslovaško gospodarstvo. V os. talem vsi, ki nas poznajo, vedo, kako tople simpatije goje Cehi do svoje domoljubje, svojo hrabrost, Trsta in vse Istre. Niti ni potrebno
svojo požrtvovalnost in svojo du hovno nadmoč nad nemškimi zavojevalci. Resnični sovražnik miru je svetovna reakcija. Mi bomo verni zavezniki vseh onih, ki se bodo borili proti tej reakciji*.
govoriti o tem, kaj bi jugoslovanski Trst pomenil za učvrstitev in poglobitev češkoslovaško-jugoslovanskega prijateljstva. Dokaz za to so manifestacije, ki so se še dolgo po zaj^jučku mitinga vršil« po ulicah*.
v njegovi funkciji široke plasti prebivalstva Trsta. Vršilo ee je tako veliko zborovanje prebivalstva, dne 17. maja 145., na katerem je 1348 delegatov, ki so bili svobodno izvoljeni na zborovanjih v podjejih, tovarnah, uradih, med obrtniki, trgovci in svobodnimi poklici, potrdilo delo, ki ga je vršil Izvršni Osvobodilni svet kot upravni organ mesta. Na zborovanju je bil tudi izvoljen zakonodajni organ za mesto Trst in sicer Konzulta, sestavljena iz 157 članov.
Osvobodilni svet šteje 27 članov, od katerih 18 Italijanov, in 9 Slovencev. Na čelu sveta je advokat Giuseppe Pogassi, Italijan. Isto razmerje med Italijani i Slovenci je tudi v Konzulti, katarji predseduje Iitalijan Pjemontese Giuseppe.
Na vprašanje kakšno je razmerje med zavezniško vojaško upravo in svetom, sta tovariša odgovorila:
ZVU, ki je prevzela upravo mesta dne 13. junija 1945., je potom polkovnika Armstronga priznala Osvobodilni svet, ter ga pozvala na sodelovanje pod kontrolo ZVU-a. To sodelovanje pa je bilo postopoma praktično ukinjeno vgled vmešavanja podrejenih organov ZVU-a, ki so odvzeli poedinim odsekom Osvobodilnega sveta vsako oblast. (Odredba majorja Balottija, prisilno deložiranje jz uradov itd.).
Vodilni organi ZVU-a (polkovnik Monfort) so sicer obljubili, da se -bo vse popravilo, a obljube niso izpolnili, ampak je — nasprotno tem obljubam — odvzemanje oblasti do-seglo svoj višek z odredbo št. 11.
Odnosi do ZVU
Preden je bila ta odredba objava ljena, ni mogla ZVU ničesar oporekati upravnemu delu, ki ga je izvrševal Osvobodilni svet; oporekala je edino to, da svet ne predstavlja vseh prebivalcev Trsta zaradi česar ga je pozvala, da se sporazume z drugimi strankami, ki so se ustanovile v mestu po osvoboditvi. Osvobodilni svet je dokazal vso svojo dobro voljo, da »prejme v svojo sredo predstavnike manjšine, a do sporazuma ni prišlo, ker manjšina pri pogajanjih ni pokazala dobre volje. Na vprašanje zakaj Osvobodilni Svet ne pristane na sodelovanje z ZVU, na podlagi odredbe št 11, sta tov. Stoka in tov Ferfolja odgovorila:
»Osvobodilni Svet je bil in je še pripravljen sodelovati a* organi ZVU, a ne more sodelovati v organizmih, ki jih predvideva odredba št 11. Upravnemu organu, ki ga je ljudstvo izvolilo, potrdilo in izrazilo svoje zaupanje, more odvzeti oblast samo sila, ali pa ga morajo odstaviti množice same. S tem, da Svet sprejme sodelovanje, bi samo predal javno korist v roke reakciji, ki se je zavlekla v vrste laži-demo-kratskih strank.
Kdo so reakcionarji In kolaboracionisti
Na vprašanje, kdo so ti reakcionarji, kolaboracionisti, ki imajo odgovorna jnesta, sta tovariša odgovorila:
»Najjasnejši primer tega je imenovanje belogardistov, kolaboracionistov, Barage in Kacina v šolsko upravo, vrnitev v službo z dovoljenjem ZVU-a vseh znanih fašistov, ki so bili s čistko odstranjeni, ter toleriranje drugih znanih fašistov v javni upravi. Drugo konkretno dejstvo je, da so vodilni elementi CLN-a za Trst organizirali svojo vojsko v Trstu iz Guardia Civica, v katero so sprejemali vse vojake republikanske vojske, X Mas in Brigate nere*.
Jugoslavija prlvlaiuje
Na vprašanje ali bi bili pripravljeni sodelovati z vlado avtonomnega mesta, toda v okviru kraljevine Italije, sta tovariša odgovorila: »Na to vprašanje odgovarjava negativno. Predvsem smo za neločljivost mesta Trsta od njegovega zaledja, kajtj bratstvo med obema narodoma, ki se je porodilo v skupni borbi, zahteva to neločljivost. To neločljivost podkrepujejo tudi gospodarski in geografski razlogi. Razen tega morava ugotoviti, da danes v izmučeni Italiji ne vlada še prava demokracija, ampak dobiva reakcija premoč. Nasprotno pa nas bolj privlačuje demokratična Jugoslavija, kjer je postavljena ljudska oblast.
S tem odgovorom, se j« razgovor, ki Je Ukjai eps uro, ijaJUjuču.
PRIMORSKI DNEVNIK
22. septembra 1545-
Uje so ovire za sodelovanje
Očitajo nam, da tnalašč in načrt, no potvarjamo in spreminjamo dejstva*. Za nas, ki hočemo in smo resno glasilo teženj svojega naroda, je ta očitek težak. Zato in tudi, ker nočemo nikomur delati krivice, naj. manj pa seveda upravnim častnikom Z. V. U., smo še enkrat proučili in preverili vse, kar smo napisali o urejevanju naše,ga šolstva s strani g. por. Simonija. Preveč nam leži np srcu vprašanje naše šole in ni. smo le pozabili bojnega tovarištva z Velikimi zavezniki, s katerimi ne odklanjamo načelnega sodelovanja, na katero smo vedno pripravljeni. Vendar moramo ponovno ugotoviti, da so naša poročila o šolskih zadevah žal resnična. Predolgo bi bilo, če bi obravnavali in dokazovali še enkrat resničnost vseh naših trditev, zato se omejimo na ono izjavo g. Simonija, ki je pravzaprav krona vseh, namreč grožnja, ki jo je izrekel na sestanku goriških učiteljev 10. t. m., da bo z zapori in z vojaštvom prisilil starše pošiljati otroke v šolo, kakršno narod odklanja. Resničnost teh izjav so nam ponov. no potrdili nekateri udeleženci tega sestanka. In ta grožnja, ki je bila izrečena v uvodnem govoru, je bi la ponovljena v debati. Ko je Leban Mirko zastavil vprašanje: *Kaj naj napravi učitelj, če vsi o-trooi sabotirajo šolot* je prejel odgovor: *Od tega trenotka dalje preneha učitelj s svojim delom in nastopijo naH vojaki*. Da smo toč. no poročali tudi o tem, kako se je postavljalo vprašanje pouka zgodo, vine in italijanščine v L razredu, dokazuje dejstvo, da smo enaka poročila prejemali iz Trsta in te Gorice in to od ljudi, ki niso bili poučeni o tržaškem učiteljskem sestan. ku.
Od tedaj pa nam je g. Simoni go. voril po radiu in tudi zastopstvom slovenskih staršev je dal taka zagotovila, ki kažejo, da se je njegovo in naše »tališče približano, Z veseljem bomo pozdravili trenutek, ko bomo dosegli tako razumevanje naših teženj, da bodo lahko tudi na. si vestni in zvesti šolniki prevzeli odgovornost za slovensko šolo na ozemlju, nadzorovanem po Z. V. U. Mislimo, da ni posebnih ovir, da bi prišli do takega stanja.
G. Simoni je na one naše predloge, ki jih je odbil, odgovarjal »Tu je v veljavi italijanski zakon in preko tega ne moremo*. Toda že na sestanku S. avgusta t, U, ko se je sicer skliceval na veljavnost italijanskega zakona, je izjavil^ da ima on pravico aplicirati tudi nove zakone in še je dejal, da bi cUihko apliciral avstrijsko šolsko zakonodajo, ki je bila v narodnostnem pogledu zelo dobra*. Da ima v res-nioi pravico izpreminjati zakon, je dokazal z ukinitvijo čl. SS italijanskega šolskega zakona, ki dovoljuje Solo samo z italijanskim učnim jezikom. Tudi sklicevanje na navodila višjih oblasti ohromijo vsako možnost spraviti v sklad poglede na Šolsko vprašanje. Ko bi povabil g. Simoni naše Šolnike na posvet, prost vseh ovir obstoječih zakonov in navodil, smo prepričani, da bi našli rešitev, ki bi zadovoljila naJ narod. Prepričani smo tudi, da bi tako rešitev odobrila tudi višja ob last naših zaveznikov, ki pač ne bo odrekla svobodnih kulturnih pravic onemu ljudstvu, ki je v borbi ob strani zaveznikov toliko žrtvovalo za svobodni razvoj svoje samobitnosti.
Druga ovira, ki se je postavila med zavezniškega šolskega referenta im rtfed nas, da nam je onemogo. čila sodelovanje, so oni elementi, ki danes obkrožajo g Bimonija. Sicer je gospod Simoni izjavil neki naši delegaciji, da jih ima pač pri sebi, ker so naši šolniki, ki uživajo zaupanje ljudstva, ker so naši odklonili sodelovanje. Toda to ni povsem točno Se v oni dobi, ko so zastopniki naše šolske oblasti še bili v razgovorih z g. Simonijam, je ta iznesel vprašanje teh ljudi in jih proglasil za sdrugo stranko Slovencev*. Po stališču g. Simonija samega, kot ga je sam ponovno izrazil, poi H ljudje nimajo nobenega opravka na Primorskem, ker so po naši vednosti večinoma z onstran bivše rapallske meje. Ce je g. Baraga na sestanku učiteljstva 7. t. m. govoril resnico, potem sodeluje g. Simoni z njimi že skoro od svojega prihoda v Trst, Naši zastopniki so mu resno od-
Hočemo priključitev k Jugoslaviji
Vedno več brzojavk prihaja v London na Svet zunanjih ministrov. Doslej Jih je že preko tisoč. Nobena organizacija, noben kraj v Julijski krajini noče izostati. Oen-Ijivo je prebirati kratka sporočila ljudi, ki so se borili za svobodo. Prebivalci Devina pišejo: »V teh dneh bo padla odločitev glede pripadnosti Julijske krajine. Prepričani smo, da bodo predstavniki petih velesil upoštevali našo 25 letno borbo proti fašizmu in sprejeli pravično rešitev problema Julijske krajine in Trsta. Hočemo biti priključeni k Jugoslaviji.* Centralni odbor ženske »Delavske enotnosti* iz Tržiča, brzojavi ja med drugim: «Za to svobodo so naši možje n bratje prelivali avojo kri, trpeli muke po koncentracijskih taboriščih. Mnoge od nas žena so v borbi pretrpele enake muk« in darovale svoja življenja. Za bratstvo s Slovenci smo se tudi me borile.* Centralni odbor «Delavske enotnosti* tržlških ladjedelnic v svoji brzojavki, sklicujoč se na svoje žrtve, pravi: «Za-to zahtevamo upoštevanje Atlant-
ske karte, samoodločbo narodov, ki je bila že v več slučajih dokazana s spontanimi manifestacijami.* Zopet pišejo matere padlih partizanov, pišejo Prosvetna društva, partijske celice. Mladina za-padnega goriškega kvarta pravi: «Ho6emo našega voditelja Tita, hočemo demokratično Jugoslavijo.* Devinski pionirji pa pišejo:	«Mi
pionirčki iz Devina prosimo gospode ministre zbrane v Londonu, ki določajo o usodi Primorske, naj u-poštevajo našo željo, da bi se k nam čimpreje povrnili tovariši partizani in da bi našo zemljo priključili k Titovi Jugoslaviji.*
Tudi pionirji in pionirke na počitniški koloniji v Tolminu pošiljajo sledečo resolucijo petim ministrom v London:
Ker se danes odloča usoda naše ljube Primorske, prosimo In zahtevamo od gospodov ministrov, da bodo na pravičen način rešili naše meje.
Kri, ki so jo prelili naši očetje, bratje, ne sme biti zaman.
Mi mali Slovenci in Italijani iz
■ v.svw.w.v.
Obisk laburističnih poslancev
Laburistična poslanca angleškega parlamenta Mr. Levy in Mr. A-drian, ki sta prispela predvčerajšnjim popoldne na obisk v Trst, sta včeraj obiskala Jugoslovanski Odred za Slovensko Primorje, Trst in Istro.
V spremstvu zavezniškega častnika pri Jugoslovanski vojaški misiji v sestavu XIII. britanskega korpusa, majorja Pearsa, sta ob 8h popoldne prispela v Opatje selo na Krasu, kjer se nahaja štab Odreda.
Pred štabom ju je sprejel komandant odreda polkovnik Dragomir Benčič z oficirji. Po kratkem pozdravnem razgovoru, ju je polkovnik Benčič povabil na štab, kjer sta se dalj časa zadržala. V prijateljskem razgovoru, ki se je razvil, sta se poslanca zanimala za našo vojsko ter vprašala, kakšni odnosi so med slovenskim in italijanskim življem v teh krajih. Polkovnik Benčič jima je odgovoril, da se on kot Tržačan ie dobro spominja kakšno šovinistično razpoloženje je vladal? med obema narodoma pred vojno. Danes pa je vse drugače. Skupna borbe proti skupnemu sovražniku je povezala slovenski n Italijanski narod v bratstvu, ki ga ne more nihče zanikati. Za primer naj služi samo tole: skoraj vsako nedeljo prihajajo na obisk k našemu odredu tisoči Italijanov iz Trsta, Tržiča in celo iz Furlanije, ter skupno s slovenskim ljudstvom teh krajev prirejajo kulturne in zabavne večere. Naš odred in naši ba. taljoni so dobili že več italijanskih zastav, ki nam Jih je podarilo italijansko ljudstvo iz omenjenih kra-
Gospoda poslanca sta izjavila, da imata sedaj namen potovati ob Soči proti Kobaridu, kjer se hočeta sama prepričati o tamkajšnjem stanju, kaj si ljudstvo želi in kaj misli. Po končanem obisku na Kobariškem, se bosta spet vrnila v Trst, odkoder bosta potovala v Grdijo, odtod pa domov. Po končanih razgovorih, ju je polkovnik Benčič skupno z oficirji spremil k avtomobilu ter se poslovil.
Istre hočemo živeti le v federativni Titovi Jugoslaviji.
Od mladih do starih, od žensk do moških, od delavcev do intelektualcev, Italijani in Slovenci, vsi hočejo biti priključeni k Jugoslaviji.
To pričakujejo od Sveta zunanjih ministrov v Londonu.
Predaja protestnih pisem
Trst 20. spet. s. d. Starši slovenske mladine in zastopniki demokratičnih oblasti iz Kolonkovca pri Trstu so poslali pismo ZVU, v katerem pozdravljajo njeno pobudo za otvoritev slovenskih šol. V pismu zahtevajo, naj se šolski učni načrt prilagodi potrebam dobe in željam naroda, posebno pa, da se v prvih dveh razredih ljudske šole poučuje samo v materinskem jeziku, da se nastavijo učne moči, ki uživajo zaupanje ljudstva, da se odstranijo iz šol in šolske uprave belogardisti in kolaboracionisti, da se odobrijo šolske knjige, ki odgovarjajo željam ljudstva in da se odpre slovenska šola pri Sv. Ani.
Pismo je podpisalo 111 vaščanov.
Druqo pismo so poslali
danes so straši šoloobvezne mladine Iz Skednja predali Zavezniški vojaški upravi spomenico z 212 podpisi, v kateri zahtevajo šolo, ki naj bo odraz življenja, trpljenja in bor. be slovenskega ljudstva. Ta snov naj bo tudi v učnih knjigah. Zahtevajo, naj se ukine fašistični zakon o šolstvu, naj se otroci v prvih dveh letih učijo izključno v materinskem slovenskem jeziku in naj se nastavi učiteljstvo, ki si ga izbere ljudstvo samo, ne pa taki učitelji, ki so med narodno osvododilno vojno sodelovali s fašisti in okupatorji.
Obsodba fašista
20. t. m. dopoldne ob 9. url se. dom «questura» in bil nameščen je vršila pred izrednim porotnim pri Lloydu. Po besedilu obtožnice sodiščem obravnava proti Wucsko mu je za časa nemške okupacije,
Della Motta Brunu, ki je obtožen, da je sodeloval z okupatorjem.
Predsednik sodišča je najprej obtoženca vprašal za nekaj podatkov iz njegovega življenja. Obtoženec je potrdil, da se je že leta 1921. vpisal v fašistično stranko, a samo za 6 mesecev, ker se ni strinjal s terorističnim programom režima. Leta 1925. se je ponovno vpisal ln bil sekretar revije »Fašistična a-vantgarda* in njen dopisnik. Ko je predsednik pripomnil, da je leta 1925. fašizem deloval še vedno s terorjem In je omenil tudi Matteot-tijav umor je obtožene-c trdil, da se je vpisal v fašistično stranko, ker se je v tem času na Reki vodila borba za italijanski značaj mesta. Obtoženec je aktivno sodeloval kot politični dopisnik pri «Ve-detta dTtalia* in pri drugih časopisih. Bil je tudi pri vojaški cenzuri; sodeloval Je s specialnim ura-
jev.
Kričeč problem
Ljudstvo »i ni na jasnem, ali bo., obvladali slovenski in italijanski je.
do Slovenci še zapostavljeni po javnih uradih, ali bodo morali še govoriti samo italijanski? V uradih tržaške občine so že od nekdaj poslovali tudi slovenski uradniki, ki so
svetovali take sotrudmke in so ga opozorili na vlogo, ki so jo ti ljudje igrali pod nemško okupacijo. Po usent tem odklanjamo vsako odgovornost. Ce ne more g. Simoni razumeti, zakaj nočemo sodelovati v teži šolski upravi, u kateri sedijo, izdajalci naroda v njegovih najtežjih trenutkih, bi mu gotovo to stvar prepričevalno razložili oni njegovi rojaki, ki so biU člani zavezniške misije pri našem primorskem IX. in pri VII. korpusu.
Prepričani smo še vedno, da bi z dobro voljo na drugi strani (ki je nam ne manjkaj mogli sodelovati z Z.V.U., toda poudarjamo ie enkrat: nočemo, da bo naše sodelovanje čisto narodno, neznačajno kimanje. Ce nismo prikimavali bestialnemu okupatorju, potem prav gotovo nimamo namena slepo kimati svojim Velikim zaveznikom. Mislimo, da je le tako stališče v skladu s pravo, svobodno demokracijo.
zlk. Fašistična Italija, je s silo odstranila iz vseh Javnih uradov slovenski jezik in uvedla izključno italijanski. Ta Italija je danes prema, gana in uničena. Izgleda pa, da se na uradu za živilske nakaznice tem še niso prepričali in nadaljujejo s starim fašističnim sistemom. Ljudstvo, ki prihaja iz dežele in to slovensko ljudstvo, ima s seboj seveda dokumente, ki Jim jih izdajajo Narodno osvobodilni odbori v slovenščini. Ko s« naši ljudje Javijo na uradu za živilske nakaznice slovenskimi dokumenti ali prošnja, mi, Jih tamkajšnji uradniki od vračajo in zahtevajo od njih, da pred-lože dokumente v italijanščini. Razumljivo je, da Je tako postopanje napram Slovencem iz dežele povsem neupravičeno, ker bi javni ur*, di, morali imeti v službi tudi primerno število slovenskih uradnikov, ki bi opravljali vse zadeve v slovenščini. Ker si Je ljudstvo prisiljeno iskati prevajalcev, katere mora plačevati in se vrh tega njegove zadeve še zavlačujejo po ves mesec, oatajo zaradi tega ves ta čas brez živilskih nakaznic.
Upamo, da bodo odgovorne obla ati in merodajni krogi to vprašanje čimprej i« pozitivno rešili.
meseca septembra ali oktobra 1943. nameščenec pri tržaškem Lloy-du, gospod De Stefani, ponudil gotovo količino gumija. Kmalu na to je pa prišla -policija k De Stefa-niju in ga vprašala za gumi. Della Motta je priznal De Stefaniju, da je sam telefoniral na policijo in mu je pokazal, po izjavi De Štefanija, neko izkaznico z nemškim orlom. Na pripombo De Štefanija, da mu je sam obtoženec priznal, da je agent SS policije, je obtoženec odgovoril, da se je omenjeni slučaj pripetil junija meseca leta 1943. in ne septembra. Nato je sledilo zasliševanje prič. Izpovedal* so, da je bil obtoženec v celem tržaškem Lloydu znan kot sumljiv človek, ker je bil v zvezi z nekim Modi-jem, s kaferim se je često sestajal v sobi, ki je bila od osebja imeno-vana »soba komisarjev*.
Nato je spregovoril javni tožilec advocat Piccoli ln ugotovil, da 6b-stajajo tri vrste sodelovanja z o-kupatorjem in sicer sodelovanje v časopisih, in revijah, oboroženo sodelovanje in vohunska služba. Della Motta je obtožen ravno zaradi vohunske službe, kar je jasno izpovedal De Stefani, kakor tudi o-stale priče. Javni tožilec je pojasnil, da se je zgodil slučaj ovadbe tovo količino gumija. Kmalu nato ne junija, kakor trdi obtoženec, in je nato predlagal, da se obtoženec obsodi na 15 let zapora.
Ker je bila le 12. ura, se je proces preložil na popoldan
Ob 16. url je predsednik otvoril razpravo in dal besedo branilcu ad vokalu Kezlohu, ki Je v zagovor obtoženca omenil, da so bili sestanki z Modljem administrativnega značaja in da je na sploh obtoženec zdrav demokrat,
Po kratkem posvetovanju Je sodišče spoznalo obtožsnca za krivega ln ga obsodilo na 6 let ln 8 mesecev zapora, na trajno izgubo častnih državljanskih pravic ln na plačilo sodnih stroškov.
Vpisovanje na slovenske srednje šole
Danes je zadnji dan vpisovanja na slovenske srednje šole v Gorici in Trstu. Vpisuje se v vse vrste slovenskih srednjih Sol, in sicer v Trstu v via Cavana 18-III, v Gorici pa na Corso Verdi.
Podlo delo reakcije
Gonja proti novi Jugoslaviji presega že vse meje. Ni dovolj, da ran.
ni »demokratični* časopisi dnevno blatijo Jugoslavijo, njene vodilne in neurejenega življenja. Ti ubogi časa opažamo, da se v Trstu zbirajo razni Paveličevi, Rupnikovi in Nedičev! hlapči, ki vrše ogabno propagando proti Jugoslaviji. Svoje delo so u-smerili sedaj predvsem na tiste Jugoslovane, ki se vračajo iz raznih taborišč, naveličane tujine, lakote in neurojenega življenja. Ti ubogi ljudje komaj čakajo, da zagledajo domače kraje, da prično živeti zopet življenje dostojno človeka. Vsi utrujeni in izčrpani se pripeljejo do Trsta. Na kolodvoru pa jih že čakajo prosluli Paveličevci, Rup-nlkovci in četniki ter jim pripovedujejo o strahotah, ki naj bi se dogajale v Jugoslaviji. Pripovedujejo jim, da jih bodo partizani vse pobili, da jim bodo pobrali vse, kar nosijo s seboj, da vlada v Jugoslaviji fašizem nove vrste itd. V kolikor jim ne uspe že na kolodvoru prepričati povratnike o «stanju» v Jugoslaviji, pa to narede pr! Silosu, kjer se morajo zglasiti po na-redbi ZVU vsi repatriiranci. Ljudje, ki se vračajo iz tujine in so bili na vsem potovanju deležni le protijugoslovanske propagande, se vračajo nazaj v Italijo, v taborišča.
Stab za repatrijacijo je že večkrat protestiral pri ZVU, naj iz prostorov Silosa odstcani fašistične hlapce in obrekovalce nove Jugoslavije.
Proslava odlikovanja
Nirirša*a Tita
Ljudstvo v Opatjem selu je skupno z vojsko proslavilo visoko odlikovanje maršala Tita. Govoril je major tov. Radoš, ki je na kratko očrtal biografijo maršala Tita in njegove zasluge, za katere so ga narodi Sovjetske zveze odlikovali z redom zmage. Govor tov. Radoša je ljudstvo večkrat prekinilo z vzklikanjem maršalu Titu, maršalu Stalinu in Sovjetski zvezi. Po go-vpru je mestna godba zaigrala »Hej Slovani*, nato pa je spregovoril na splošno zahtevo še tov. Stoka, sekretar Osvobodilnega sveta mesta Trst. Nastopil je še pevski zbor vojaškega odreda. Prečitali so tudi čestitke maršalu Titu ter jih odposlali ob največjem odobravanju ljudstva.
Iz tržaškega življenja
Pogreb garibaldinca
Zveza primorskih partizanov sporoča, da bo v nedeljo, 23. t m. ob 9,30, pogreb garibaldinca Zangran-do Marija, bivšega komandanta komp. div. Garibaldi «Natisone*. Sprevod bo iz mrtvašnice glavne bolnice v via Pie ta. Vsi partizani so naprošeni, da se pogreba udeleže, po možnosti v uniformi.
Glasbena Matica
V nedeljo, 23. t. m., se bo vršil v Trsitu občni zbor «Glasbene Matice. Skrajni čas je #e, da se ponovno posvetimo negovanju prelepe slovenske pesmi in slovenske glasbe sploh. Zato pričakujemo, da se bo ustanovnega občnega zbora, ki se bo vršil v nedeljo, ob 10 uri, v kinematografeki dvorani via Carducci 6, udeleži! vsak tržaški Slovenec in Slovenka, ki mu je do napredka slovenske glasbene kulture.
Seatankl in prireditve
Vabilo. Enotni kmetijski sindikat vabi vse kmete, poljedelske delavce, vrtnarje in vse tiste, ki obdelujejo zemljo, na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, 23. t. m., ob 10. uri zjutraj, v Barkovljah. Sestanek bo v gostilni pri Martelancu.
V nedeljo, 23. t. m. ob 19. uri, bo v Rojanu velik miting v dvorani Prosvetnega društva (bivši »Ri-creatorio*), via Solitro 10. Na sporedu so igre, prizori, pevske točke ln recitacije.
V nedeljo 23. t. m. se bo vršila v Lonjtrju prireditev Prosvetnega društva. Na sporedu so Klopčičeva enodejanka «Mati», deklamacije, pevski zbori pionirk, mladink, moški in mešani zbor ter godba. Na koncu prosta zabava.
Kulturno društvo «S. Škamperle* pr\ Sv. Ivanu bo priredilo v soboto, 22. t. m., ob 20. uri in v nedeljo, 23. t. m., ob 17. uri, svojo prireditev s sodelovanjem kulturnega društva «Helarija* iz &cla pri Gorici z bogatim sporedom.
Obnovitvene zadruge
Kakor po vsej naši domovini, kjer so divjale borbe s krvoločnimi nacifašistl, tako imamo tudi v
tržaškem okrožju mnogo porušenih in požganih krajev. Od bombardiranja deloma porušene vasi vidimo predvsem v tržaški okolici in mllj-sko-dolinskem okraju, od katerih so najbolj prizadete Opčine, Največ požganih vasi je na Krasu in v miljsko-dolinskem okraju, med njimi najbolj Mačkovlje, Kazlje, Mav-hinje, Cerovlje in Vižovlje.
Od min in eksplozij Je pa največ trpel Lonjer, od borb za časa osvobodilnih bojev pa Opčine, Trebče, Bane in Prosek. Skoro ni kraja, kjer ne bi bila vsaj po ena hiša porušena, zažgana ali po,’.iodovana od granat. Ljudje teh poškodovanih krajev so si do sedaj pomagali, kakor so vedeli in znali.
Iniciativni zadruČni odbor pri PNOO je sklenil na svojem sestanku dne 13. t. m., da se nemudoma pristopi k osnovanju obnovitvenih zadrug za cono A. in predvsem k ustanovitvi zadruge vojnih oškodovancev. Zadruga naj bo ena za vso pokrajino, v vsakem kraju pa, če se pokaže za to potreba, naj bi se ustanovila podružnica. Deleži naj bi bili taki, da jih zadružnik lahko plača, prepušča se pa članom, da določijo višino deleža in jamstvo.
čimprej prišli pod streho in začeli življenje, vredno človeka. Vsak naj se postavi za trenutek v položaj oškodovancev in naj pomisli, kako bi mu bilo pri srcu, da se njemu godi tako, kakor njim, ki so dali svoj« imetke ne samo za svojo, ampak za občo stvar in korist.
Dolžnost je torej nas vseh, da z vsemi svojimi silami priskočimo na pomoč in prispevamo vsaj skromen delež k skupni stvari.
Zadruga vojnih oškodovancev
Tisoči vojnih oškodovancev v coni A žive še vedno v negotovosti, kaj bo z vojno odškodnino in kdo jo bo plačal.
Da bo mogoče obvarovati koristi vseh, jim pomagati z nasveti m dejanji pri popisu in prijavi vojnih škod, posredovati pri oblasteh in napraviti vse, kar zahteva njihova korist, je potrebno, da se vsi vojni oškodovanci združijo v enotno or ganizacijo. Naloga te oc-ganizacij* pa bo, ščititi koristi svojih članov strogo nesebično, v znamenju medsebojne pomoči in v zadružni obliki ter jih zastopati kot celoto in kot posameznike po načelu: «v*' za enega, eden za vse*.
Taka organizacija more biti P* le zadruga vojnih oškodovancev.
Njena naloga bo pomagati in posredovati, da bodo njeni čiani, voj-Odškodninsko vprašanje se re- j n; oškodovanci, v lastnem interes* suje individualno t. j. za vsakega ;n čimprej, napravili vse korak«.
Jaksetich na Krasu
Na povratku iz Ljubljane po obisku bolnega sina na Golniku, se je tov. Jaksetich za kratek č»s ustavil v štabu odreda Jugoslovanske armade. Njegov nenadni prihod je izzval veliko navdušenje med ljudstvom. Ljudje so v množicah prihajali na trg pred štab. Pred njegovim odhodom so se vaščani zbrali na trgu tov. Berta pa mu je izročila krasen šopek cvetja z željo, da bi prišel čimprej na svobodo. V imenu Odreda Jugoslovanske armade ga je pozdravil tov. Štrukelj in mu zaželel, da bi bil kmalu svoboden.
Po pozdravnih besedah se je tov. Jaksetich prisrčno zahvalil za tople želje ter stopil v avtomobil katerega so mladinke obsule s cvetjem. Ko je odhrjd, so klicale za njim: «Viva la fratellanza italo-slovena*.
oškodovanca ločeno (na način, da ; se noben član ne more okoristiti s š:todo drugega). Obnovitev se vrši po enotnem načrtu.
Upravni stroš.d: stroški cenitve, proračune i. t. d. gredo na breme posameznega interesenta.
Pri organizaciji obnove se bodo izkoristila izkustva iz preteklih, povojnih časov, zato, da bi se izognili napakam ki so se tedaj napravile.
Na vsak način je za obnovo potrebno, da se vse naše ljudstvo strne ter moralno in materipalno podpre to akcijo, da bi oškodovanci
Od Triglava do Jadrana
Težave delavstva v Tržiču
Tržlc ima velike težave pri obnovitvenem delu, ker ni pravega razumevanja na strani zavezniške vojaške uprave. Ljudska oblast se vendarle trudi, da bi v vseh panogah gospodarskega življenja pomagala ljudstvu in oživela industrijo. Delavcem iz ladjedelnic preti resna nevarnost, da jih bodo lastniki odpustili od dela še pred letošnjo zimo. V tržmkih tvornicah danes ni nobenega življenja. Kemična tvornica cGamma* dela le s 30 delavci, Tvornica «Solway» že vedno popravlja svoja poslopja in stroje, ki so bili poškodovani od bombardiranja, živilska tvomica «Luzzattd» dela v zmanjšanem obsegu, ker ne more dobaviti dovoljene količine surovin. Semena za olje kupuje v Italiji, za kar mora dati 50% izdelanega olja, ostalo pa zadrži za domači trg. Ravno tako je prisiljena delati tvornica sodavice »Timavo*. Litografija «E. Pas-sero e Co.», šele popravlja svoje stroje.
Dopisujte
,,Primorski dnevnik"
Soejemni izpiti za gimnazijo
Sprejemni izpiti so se vršili v Po-stojni v dneh 17. in 18. sept. t. 1. Priglašencev je bilo 251. Vsi so pokazali dobro voljo za študij. Bili so dobro pripravljeni, za kar gre zahvala učiteljstvu, ki je poučevalo v pripravljenih tečajih. Tl so bili v krajihi Postojna, Senožeče. St. Peter, Dol Košana, Sv. Mihael, Sla. runa, Hruševje, Belsko pri Stude-nem tn v Zagorju.
Komisija je upoštevala težki položaj, v katerem so se nahajali o-trocl v letih fašistične šole v teh krajih ta je za,to tudi usmerila vse svoje delovanje v tem pravcu. Posebno zanimanje so pokazali otroci za slovenski jezik.
Starši otrok »o osebno spremljali svoje otroke ter so z vidnim zanimanjem sledili poteku izpitov. S solzami v očeh so sprejemali svoje otroke, ko so odhajali od izpita ter blagrovali čas, ko »e njihovim o-trokom zopet odpira pot v slovensko srednjo šolo.
Izpitna komisija je delovala prav udarniško. V dveh dneh j« opravila delo pri 351 prljavljenoih, kar je zahtevalo mnogo duševnega napota. S tem je ustregla želji staršev, da ni bilo treba njihovim otrokom pohajati po Postojni kar 3 dni. Hvaležni smo jim za njihov trudi!
Zbor volivcev na Opčinah
15. t. m. se je na Opčinah ob precejanji udeležbi vaččanov, vršilo zborovanje volilcev. Zborovanje je otvoril predsednik KNOO tov. Hinko Malalan ln podal kratek pregled dela od osvoboditve do danes.
Vaščani bo pokopali trupla padlih borcev. Nabirali in prevažal) so zaplenjeno municijo, Žene in mladinke so prale perilo naši vojski. O-anažlle so vse hiše, kjer je bila nastanjena naša vojska. Popravljenih Je bilo 70 hiš, šola, Prosvetni dom in poedini kosi pohištva. Ljudstvo je s prevozi stalno oskrbovalo našo vojsko. Mizarji so izdelali 128 krst, 70 križev ln izvršili razna de la za JA. Apnenica je izdala 131 q apna. Mlin za pesek melje sedaj dnevno 3 m peska in 4 m proda. Organizirali so kuhinje za delavce ln reveže.
Dalje so govorili o prehrani živi ne in o poškodovanih gozdovih. Sle dili so referati o prosveti m o notranjih zadevah.
Zdrava kritika popravka napake
V Tolminu obstaja Okrajna za-drui|a.
Z veseljem so se ljudje vpisovali kot člani. Ko je-zadruga začela poslovati, je bilo takoj kritike, ki pa sedaj iz dneva v dan narašča. Ljudje ugotavljajo, da so med zaposle-
kl jih zakon predpisuje za prija«® in dosego vojne odškodnine, da bO-do deležni enake, nepristranske P®r moči in zaščite in se tudi s skupnim in enotnim postopkom medsf bojno podpirali pri obnovi svojih domov in gospodarstva.
Ker se stvari ne sme več zavli' Cevati, bo na pobudo mnogih v°i nih oškodovancev v najkrajšem su sestanek vojnih oškodovane«« v Gorici.
Prosvetno življenje
nirni takj, ki jim ljudstvo ne zau pa, ali pa tudi skrivači, ki niso nič pomagali Osvobodilni Fronti,
tako da so se kot špekulanti vri- j vsej ostali Jugoslaviji. Tisti o®"
Hladi Beogralianl v Tolminu
Dne 15. t. m. smo tudi v Tolmi' nu sprejeli našo bratsko, be ograj" sko mladino. Na mo3t k demark*" cijski črti je šlo vse, mladina, pl®* nirji, mladinci iz Istre, ki so tukai v koloniji ter vojska IH. Brigad« VII. Divizije, da so jih prav taff pri tej črti, sprejeli in jim podal* šopek cvetlic. Tam so malo zape'* in zasvirali, nato se pa odpeljali v Tolmin. V tolminskem mladinske® domu so priredili prekrasen konce®1 lepih pesmi s harmoniko in PieS'’ Na koncu se je njihov vodja prisrc®* poslovil od Primorske in želel, d« bi na Primorskem prav kmalu jalo isto sonce svobode, kakor P®
nili v naše vrste.
Dolžnost nadzorstva ln upravnega odbora je, da postavi na vsa mesta ljudi, ki so jih borba, glad in trpljenje prekalili. V naših vr-
Boj Špekulantom!
Boj proti špekulantom!
Opazovaleo
v-lOWWAWAV^WiWWWWWAV<WV.,.VVW.V.
Kako Jo je mogel pozabiti? Nje-
JikolaJ Ostrovski
33
Kako se je kalilo jeklo
(Romom)
Mlado telo ji drhti od strašne tu-
ge in obupa. V kotu a* }» zganila senca.
— Kaj ti je? —
In povedala je svoje muke molčečemu sosedu. Poslušal Jo je, molčal ta samo njegova roka se j« spustila Kristinino.
— Izmučili me bodo, proklett — je žepeala v strašni grozi ta požirala solze. — Propadla »em, oblast je njihova. —
Kaj je mogel on, Pavle, reči tej deklici? Ni imel besedi. Ničesar ji ne more povedati. Življenje Je ožilo svoj obroč.
Da je jutri n* pusti? Da bi se boril? Strašno bi ga pretepli, ali ga udarili s sabljo po glavi. — P* konec. In da bi vsaj malo potolažil obupano deklico, jo je nežno pobožal po roki. Deklica je kmalu utihnila. Od časa do časa pr- 1€ m-c. žar pri vhodu kl'cal tistim, ki so šli mimo: »Kdo je 7» ta spet jfš po-
stalo vse tiho. Starec Je trdno spal. Tiho so minevali trenutki. Ni čutil, kdaj so ga roke trdno objele in pritisnile k sebi.
— Cuj, mili, so šepetale vroče ustnice, jaz moram vsekakor propasti. Ce me ne bo oficir, me bodo pa drugi. Vzemi me moj mili fant, da mi ta pes ne odvzame nedolžnosti.
— Kaj govoriš, Kristina?
Toda močne roke ga niso izpustile. Vroče ustnice, koprneča usta. Ni se bilo mogoče ločiti od njih. Dekličine besede so preproste, nežne, sam ni vedel odkod takšne besede.
Nenadoma pa Je zmanjkalo sedanjosti. Pozabljena Je ključavnica v vratth, surovi kozak, komandant, sverineki udarci, sedem dušečih noči in za trenutek so ostale samo vroče ustnice in ho«, nekoliko vlažno od solz.
Nenadoma se je spomnil Ton je.
ne divje, mile oči.
Imel Je toliko moči, da se je odtrgal. Kakor pijan se Je dvignil ln z roko zagrabil rešetko. Kristinine roke so ga našle.
— Kaj Je? —.
Koliko čustva Je bilo v tem vprašanju. Nagnil se Je nad njo In rekel čvrsto stiskajoč Ji roke:
— Ne morem, Kristina. Tl si dobra, — in ?e nekaj ji je govoril, česar pa sam ni razumel.
Vzravnal se je, da bi prekinil mučno tišino in stopil proti ležiš-ču. Sedel Je na rob ta potresel staroa:
— Stari, daj da nažgem, prosim te. —
V kotu Je, zavita v ruto, jokala deklica.
Podnevi Je prišel komandant in kozaki so Jo prisilno odpeljali. Z očmi se je poslovila od Pavla, V njih ni bilo očitka. Ko pa so za njo tresknlla vrata, mu je postalo V duši še težje in še bolj mračno.
Starec do mraka ni mogel od mladeniča Izvleči niti besede. Straža in komanda se j« zamenjala. Zvečer so pripeljali novinca. Pavle
Je spoznal Dolinika, mizarja v sladkorni tovarni. Bil je močne postave, oblečen v raztrgano rumeno srajco ta kratek, ponošen jopič. Pazljivo je pogledal po ječi.
Pavle ga je videl 1917. leta v februarju, ko se je revolucija privalila do Pavlanke. Na burnih demonstracijah je slišal samo enega boljševika, bil je Dollnik. Povzpel se je na zid poleg ceste in j« govoril vojakom. Zapomnil si je njegove zadnje besede:
— Vojaki, držite s bol jčevlkov, oni vas ne bodo izdali.
Od tistega časa ni več videl mizarja.
Starec se je novega soseda razveselil. Očtvidno mu je bilo težko ves dan sedeti molče. Dollnik je sedel poleg njega, skupaj sta pokadila cigareto in se razgovarjala o tem in onem. Potem Je sedel poleg Korčagtaa.
—• Pa tl, kako je s tabo? — Je vprašal mladeniča; — Kako si prižel sem? —
Ko je dobival samo kratke odgovore, je Dolnlk začutil, da je nje. gov sobesednik nezaupljiv in zaradi
je mizar’ spoznal, česa dolše mladeniča, ga je začudeno pogledal. Bedel j« tik njega.
— Tako praviš, Zuhraja sl rešil nesreče? Torej tako. Nisem niti vedel, da so te ujeli.
Pavle Je bil iznenaden in se je dvignil na kmolce.
— Kakšen Zuhraj, jaz ničesar.ne vem. Marsičesa me dolž«.
Toda Dollnik se je nasmehnil ta se primaknil de bliže.
— Ne boj se, tovariš. Pred menoj ne taji. Jaz vem več, kakor ti.
In tiho, da starec ni elisal:
— Osebno sem spremljal Zuhraja, biti mora že na mestu. Fjodor mi Je vse povedal o tem slučaju. —
Pomolčal je, na nekaj pomislil ta dejal:
— Vidi se, da si fant na mestu. Toda glej, to, da st zaprt, da vse vedo — to ni nič.
Slekel je kratki jopič, pogrnil ga je po tleh, sedel, s hrbtom se Je naslonil na zid ln spet začel zavijati cigareto. Poslednje besedo Dolinika so Pavlu vse povedale. Bilo je jasno. Dol nlk Je nas’ človek. Cim
tega tako skop z besedami. Ko pa t je spremljal Zuhraja — pomeni..
Zvečer je zvedel, da so ujeli Dolinika zaradi agitacije med petlju-rovskimi kozaki. Ujeli so ga na delu, ko je ravno razdajal proiglas gubemijskega revolucionarnega ko-miteta s pozivom, da se predajo in odidejo k rdečim.
Previdni Dolinik ni Pavlu mnogo povedal.
»Kdo ve, — si je mislil, —■ lahko da bi fanta pretepli. Mlad je še*. Pozno zvečer, ko »e Je spravljal spat, je izrazil avojq bojazen s kratkimi besedaniil:
— Moj in tvoj položaj, Korča-gin, lahko rečem, oba sta zelo slaba. Bomo videli, kaj se bo i* tega izcimilo.
Drugega dne se Je v Ječi pojavil nov ujetnik, viničar Sejoma Selcer, znan vsemu mestu zaradi ogromnih ušes in tenkega vratu. Pripovedoval Je Dolinlku, vznemirjen ln mahaje z rokami.
— Pa to je tako: Fuks, Bluv-stein, Trachtenbcrg mu bodo pomagali s soljo in kruhom. Jaz pravim, pomagajte, če hočete. Toda, kdo jim bo podpisal v Imenu vsega židovskega prebivalstva? Op,o stite, — toda nihče.
(Be nadaljuje)
Sestanki
V soboto, dne 22. t. m., ob 8. uri zvečer, bo sestanek Prosvetnega društva *£eiana*, v prostorih okrajne menze. (Taverna). Vabljeni so vsi prijatelji ta simpa-zerji društva.
Sestanek trgovoev. Trgovska zveza vabi k sestanku vse trgovce jestvin v nedeljo, 23. t. m., ob 10. uri, v prostorih Trgovske zveze, ulica IX. Avgusta »t. 11, I. nad. Ker bo dnevni ced zelo važen, se vabijo vsi trgovci, da se sestanka točno ob lOh gotovo udeležijo.
Prireditvo
V Sepuljah se bo vršila dne 23. t. m. Jurčičeva melodrama »Deseti brat*. Igra se na prostem brez odra. Ker se tako ni Izvajala nobena igra na Krasu, so vsi prav prijazno vabljeni v Sepulje.
23. t. m. se bo vršila kulturna prireditev v Vrhovljah pri Repen, tabru. Vabimo vse prebivalstvo iz okolice. Po prireditvi prosta zabava.
Objave
Dne 11. t. m. so se na avtobusni postaji v Kozini izgubile sledeče izkaznice: Dodič Franc, Javorje 30, roj. 31. 5. 1909, št. izkaznice 2460; Grdevič Urša, roj, v Kavčičah 15, dno 2, 2. 1880, št. Izkaznice 2460; Valenčič Malja, Javorje 34, roj. 17. 4. 1907, št. izkaznice 4096. Najditelj naj Jih izroči v upravi »Primorskega Dnevnika*.
Tržne cene: Včeraj so na trgu za poljske pridelke veljale sledeče cene: česen 80-90, rdeča pesa 16-20, pesa 20 25, korenje 25, kostanj 32-3£, ohrovt 40, cikorija 25-30, čebula 38-40, sveže fige 36, suhe fige 140, fižol v stročju 50, solata 35-45, citrone 60, «malancane» 20-35, Jabolka 14-85, krompir 14-20, ameriški, krompir 25-30, paprika 40, breskve 40, hruške 14-56, paradižniki 9-80, rud č 30-65, zelena 8-40, špinača 30-50, grozdje 37-60.
Vinogradniki!
»Kmetijska zadruga* (Consorzlo agrarlo provinciale) Javljn, da Je te dni debila iz Amerike pošiljko 99% čiste modre galice, ki Jo bodo prodajali v prcdajalimn v Gorici, Krrninu, Gradiški in Rouiansu po lir 60 za kg.
Pozivamo Interesente, da čimprej nabavijo potrebne količine modre galice v omenjenih prodajal-nah.
Poizvedbe
Prosim vsakogar, ki bi kaj vedel 0 mojem možu Pirc Jerneju, roj. 24. 8. 189«. v Ljubljani, ki je potoval dne 16. 8. 1045. z lastnim avtomobilom, črne barve, znamke Opel-Kapitan, St. 270 LB, iz Ljubljane v Tret- ta »« do duri e t* n| vpil, naj sporoči Vltozu Dragotinu, Rojam, Vsrntellls 523.
ko so se mladi Beograjčani P°' elavljali od Primorske, šj videl v®e’ povsod po Tolminu slovenske in Ju" goslovanske zastave — njim v p®" zdrav.
Ljudsko prosvetno delo
V nedeljo dne 16. t. m. se je vt' čila v Podpori velika kulturna P®* reditev ob veliki udeležb: ljudst«* iz Gorice in okoliških vasi. pred" vajali so Petričevo igro »Vozel*, **" peli nekaj pesmi in deklami®*'*’ Tudi domač godbeni krožek n*31* je v času odmora sviral naše rodne in partizanske (pesmi. prireditev je bil povabljen oddelek odreda JA, ki je bil ob svojem P®'” hodu burno pozdravljen.	,
V toku tega tedna bo ustanov® občni zbor, kjer bomo na h°v° ustanovili od fašistov ukinj*®* Prosvetno društvo »Ljudski od«®*’
V Bempolaju so borci II. Batalj®' na odreda JA skupno z mladi®® priredili uspečen kulturni v«č*r' Mladinke vasi Gabrovac (Sv. P®* mož) so II bataljonu predale 1*P® državno zastavo. Pevski zbor bataljona je nastopil z pevski®1 točkami. Igrali so tudi sovjet®'®* dramo »Zadnje srečanje* ter sk«1, »Bedak*. Z uspešnimi točkami “ nastopila tudi mladina iz S«mP° laja.	M
V Anhovem Je mladina priredi** kulturni večer, kamor Je povabil* tudi borce našega bataljona. P®"1 naših borcev Je bil burno pozd®«^" ljen.
Mladinke iz Gorenjega P0'^, so poklonile našemu bataljonu *? po narodno zastavo. Mladink« Anhovega pa lep šopek rož. 9*	'
smo mnogo recitacij, dram ta _ cev. Pelo je tudi več pevskih rov iz okoliških vasi. Pa konč*® prireditvi je mladina priredil* .j jakom večerjo, nakar se je rs*v Pie«.	v
V soboto dne 15, t. m. j« b tkrbini živahen miting, Priso*!« val je tudi bataljon odreda Borci so bili lepo pogoščeni i® darovani. Nastopal je domači in Ja.tkl pevski zbor, pionirji P* B° dali voč recitacij.	.
Odgovorni urednik JOŽE KOREN
MA
LI O G L A§J>
SLUŽKINJA, vajena vseh n*5 ln poljskih del ter priprav®* |(j-gostilno, a« sprejme takoj. noet Ima sirota brez staršev.
Avčin, Trnje pri 8v. Petru ®*
su.
POŠILJKA GALICE, drobno, vina, vermuta,
žveplu«
žganja na debelo, naprodaj Sče Androna S. Eufemla 2 jej via dclVUnlvorsltA. g*
DEŽNE PLAfiCE, damake ta (Ur ške, blago za obleke 1® ®°?,x jv*®’ nje dobite v krojačnld C -Corso 2-II„ tel. 29-101.
GOSTILNIČARJI! Novo vin°’ ran! Tel. 29-433.	_
Zopet J« c»dPrt^. KROJAŠKA DELAVNA
HozsriCž^0
Plana a«r.»»