Pavel Perko Jernucelj 3. a se človek nazadnje potolaži in pomiri in si prigovarja, da ni Ptako hudo ... Saj, če treh zvonov ni, sta pa dva. In dvoje je vendar še več ko eao! Hahaha! ____ Kako sta rastla zdaj Zefa in Franceljček! Zlasti Fran- celjček. Teknil mu je posebno kruh, ki si ga je zdaj lahko — privoščil tudi v imenu Tone, ker je ni ibilo. Lica so se mu rdečila in mu šla narazen še doli v spodnjem obrazu, da ga je kar zali-valo. Bil je že skoraj okoren in je težko sopel in zaostajal za Zefo, ko sta hodila od hiše do hiše. Toda poleg je hotel biti vedno. In če je bila boljša hiša, se jc temibolj s težavo ločil od nje; če je bilo pa slabše, je tembolj sililnaprej. Kadar so bili pri Zavratarju dobri žganci, je pošepnil Zefi: »Zefa, ostaniva še en dan!« Zefa je vprašala: »Zakaj?« »Zato, ker so žganci.« In sta ostala še en dan. — Ko pa pri Blažutu poiem niso bili žganci, ampak le sok, je drugi dan tiščal v Zefo: »Zefa, pojdiva h Kosmu!« »Zakaj?« »Zato, ker so tam klali.« In tako sta šla h Kosmu, kjer so klali. Tam sta čakala na očeta kar tri dni, to je en dan več ko po navadi. Seve: pri klobasah! Ah! Fran-celjček! Ta famt debeli! Tako se je počasi pozabilo. Saj je Franceljček daraščal in bil v obraz vedno boli podoben nekdanji Toni. Hahaha! Tako sta bila zdaj Tona in Franceljček samo eden. In enega se ljudje ne naveličajo tako hitro, kot ibi se dveh. Spet se je Jernucelj smcjal in je natezal usta preko kočnika. Rekel bi, da je bil kakor kdaj poprej, Le, ako si ga prav dobro opazoval, si mogcl zapaziti, da mu smeh preide hitreje ko kdaj poprej. In tisti »ha-haha« tudi ni ibil več tako mehak kakor njega dni. No, pa ljudje ne oglcdujejo takih stvari tako natanko. Zato tudi niso zapazili izpremembe na Jernuclju in so rekli: »Jennucelj je spet vescl, kot je bil. In svoja dva ima zdaj toliko rajši, ker sta samo dva.« Šival je tiste dni v Žoibejevem oalinu. V Žobejevem mlinu pa imajo veliko otrok. Nekateri so nekoliko večji ko Franceljček, drugi pa ne-koliko manjši. Ker je bilo pomladi, in so ljudje že delali na polju, je šla Zefa tudi na njivo in je pomagala. Franceljček je pa skakal z Žobejevimi otrdki ob potoku, kjer so rastle po bregovih kalužnice z rumenimi cve- tovi. Te cvetove so otroci trgali in jih metali v strugo, Tam daleč kje gori si vrgel cvet v vodo, in voda ga je nesla kakor ladjico navzdol — dokler ga ni prijel vrtinec doli ob »grabljah«. In le redko se je zgodilo, da bi bila katera ladjica smuknila brez ovir mimo dveh klinov; navadno se je zadela in — potegnilo jo je v globino. Če se pa ni, potem so otroci zagnali vpitje in obeudovanje tistemu, čigar ladjica je imela tako srečo. Pa ravno Franceljček je imel srečo, da je pripravil svojo ladjico že drugič in tretjič neovirano skozi kline. To mu je bilo v tako veselje, da je postal naposled objesten in je kar grabil cvetove in jih metal v vodo in se hvalil, da bo spet — pa da bo spct! Pri tem je pa malo pazil oa breg, ki je bil ponekod strm in razmo-čen. In tako mu je nekje zmanjkalo stopinje in je zdrknil v strugo. Spomladi so pa ob Žobejevem mlinu vode precej globoke in deroče-------— trt 95 ^^ Otroci so zavpili in drli domov. Na klic so pritekli ljudje s polja, Jernucelj pa iz hišc. Jernucelj — bos, golorok in brez klobuka: tak je bil takrat. »Kje? Kje?« Migal je z ustnicami in ni mogel spraviti iz sebe razločne besede. Ljudje so tekali ob strugi gor in dol in vsi zmešani izpraševali drug drugega in se zaletavali drug v drugega ... Potem šele je nekdo zapazil, da doli pri »grabljah« voda čudno vre in se kopiči... Nekaj se je potap- jm ljalo tam ven in noter. Enkrat je prišlo na površje kakor rdka, enkrat ^^H kakor noga, enkrat kakor glava .. . ^^^| »Franceljček!« ^^B Jernucelj je zavpil in planil v vodo. Ujel je fanta, prižel ga nase in ¦ splezal ž njim na breg. Toda takoj se je vedelo, da ne bo ddbro. Glava se H je Franceljčiku majala na vratu, in roke so bingljale navzdol. Oči pa kar I ni hotel odpreti, četudi so ga klicali in tresli ter jokali nad njim. Nazadnje fl ga je Jernucelj — bos in golorok kakor je bil — odnesel dQmov. Ko ga H je nesel skozi vas mimo Zrimca, je zatulil in kolena so se mu pošibila, H da so ljudje mislili, zdajzdaj se bo zgrudil. Zgrudil se pa ni. Toda — težko ^H breme je bilo to. To je bil drugi! ^^H Po tistem smo mislili, da ga ne bo več — namreč Jernuclja — k ¦ Žobeju. Stroj je molčal v koiu pri oknu. Na njem je bilo še blago, za- H taknjeno v bodač, kakor ga je bil pustil Jernucelj tisti hip, ko so bili I otroci zavpili o Franceljčku. Na klopi je še ležal vatel in kreda in gla- H dilnik in škarje. Blago prav tako. Nekateri kosi so bili urezani, drugi še V nedotaknjeni, Na klinu je visel Jemucljev klobuk in kamižolaj pod klopjo pa ležale oofelje. Le n^ega — Jennuclja — ni bilo od nikoder. Dokler niso pokopali Franceljčka, se je zdržal in ni pokusil kapljice. _ Ko je pa prišel od pogreba, ga je premagalo pred Zrimcem... Pred vrati fl — so pravili — je še ofostal, predcn je pritisnil na kljuko in zajofcal in H se zvil sam vase v bolečini Potein si je šel z roko preko čela, kot bi si ™ hotel dati poguma, in je vstopil. Da bi ga ne bilo pred gosli srain meh-kobe, se je zasmejal široko v Zrimca in rekel: »Ti Zrimec, ali veš, (kaj pomeni to: Bom, bom, bom —? Nič ne veš, ko niraaš otrok. Ali jaz —! Bom, bom, bom... To se pravi, da je zdaj samo eden!« Zrimec ga je razumel, in drugi tudi. In Zrimec je šel in postavil pre-denj merico. ^^H »Hahaha!« se je zasanejal Jernucelj in jo nagnil, da izpije. ^^H V tistem je pa vstopila njegova Zefa. Vsi so umolknili. Zefa je bila fl v zadregi. Za hip je obstala v vratih, potem pa stopila med ljudmi prav do očeta in ga prrjela za. roke: ^^^m »Oče, zdaj pa pojdiva. Od Žobeja so prišli, da pridite šivat.« ^^M »Od Žobeja so prišli?« Ko se je spomnil Jcrnucelj 2obeja, mu je^prišlo v spomin vse, kako in kaj je bilo ob Žobejevem mlinu. In ga je zvilo, da je sedel na stol in se prijel za glavo. »Oče, kar pojdiva!« Vstal je in se dal voljno odpeljati. In vsi v hiši, tudi Zrimec, so molčali. V vratih se je obrnil in rekel proti Zrimcu: »Ti Zrimec — ali sem plačal? Povej!« »Plačal!« je pritrdil Zrimec, In tudi drugi so prikimali: »Plačal!« Potem ga je Zefa peljala naravnost k Žofceju. Opotekal se je, pa ni bil pijan. Ob cesti je sedel na kamen in naslonil komolec na koleno in obraz v dlani in je težko dihal. Nazadnje je vstal in je rekel: »Zefa, tako sem premislil, da te bom izučil v šivanju. Nekaj te bom naučil jaz, nekaj ti bo pa pokazala Remškova iz grape. In potem bova pisala stricu v Ameriki, da bo poslal, da si boš kupila stroj. In boš z menoj hodila in boš šivala: ti za ženske, jaz za moške. In boš pazila name, kakor angel varuh na človeka. Hahaha!« Hotel je zategniti usta preko kočnika, pa ni šlo niti do polovice. Zakaj ta njegov otrok — Zefa — se je bila sključila pred njim v dvc gubi, kar je zapazil šele zda1). Roko si je tiščala na usta m med prsti I ji je sililo na dan kakor nckaj rdečega .. . Kri! — Za vsem tem pa njen suhi in foledi obraz! Gbraz, ki je bil — četudi šc mlad — v tem trenutku podoben obrazu rajrike Marjete — Bog ji daj dobro na onem svetu! — in ki je bila urarla za sušico. | »Kaj ti je, Zefa?« je kliknil oče in ji odtrgal roko od ust. Za prsti se fi je potegoila rdeča sluza. .. In še bolj grozna bi ibila, da si ni hitro z drugo roko poiskala robca in si obrisala krvavo sled z ustnic... I »Peče me. Tu notri.« Pokazala je na prsi. Seveda! Saj je rajnko Marjeto tudi tako. O ti moj Bog, ali se mar prijema.rja že tudi tega velikega bom, bom, bom? In ravno je mislil Jernucelj, da bo šivala in da mu foo kakor za angela varuha . .. Hahaha! Pri Žobeju so se čudili, kako se more Jernucelj smejati in veselo govoriti, ko pride pravzaprav od pogreba. Seveda, ker niso vedeli, kako mu je znotraj. Znofraj —} (Konec.)