211. številka. Ljubljana, v ponedeljek 14 septembra 1903 XXXVI. leto. i iafeaja vsak dan ivačer, tetmBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemat za avetro- grške d^ate » vse teto £b K, sn pol icu Id R, za Četrt leta 8 K BO h, za eden mesec 8 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem aa dom za vse leto 8* K, za pol leta 12 R, za četrt leta 6 K, za eden mesec 8 K Kdor hodi tam &m)% velja aa celo teto 89 K. za pol leta 11 R; aa četrt leta B R BO h, za eden mesec 1 K 00 h. — Za tuja delala toliko več, kolikor zna£a poštnina, r- Na naročbo brez Istodobne vpofiiljatve naročnine se ne (»žira. — Za osnanlla plačuje se od peterostopne petit-vrste po 18 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če aa dvakrat, in po 8 h, r 19 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati — Rokopisi se na vračajo. — Uredništvo In etravnletvo ]e na Kongresnem trgu H, 12. — Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanita t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredntatvo \* & v wve nlice fit. 2, vbod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga fit. 12. „Slovenski Narod11 telefon št. 34. Pos&m$šn® številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon fit. 85. Slovenske otroke v slovenske šole! Še nekaj dni in otvorila se bodo zopet vrata raznim učnim zavodom. Starisem, ki imajo za šolo godnih otrok bode treba prevdariti, kateremu zavodu bodo izročili svojo deco. Slovencu ta odločitev ne more in ne sme biti težka! Naše načelo je: Slovensko deco v slovensko šolo! To je eno prvih načel, kojega bi se moral vsakdo, ki se čuti narodno zavednega Slovenca, brezpogojno držati; treba je energično in opetovalno poudarjati, da je to prva narodna zahteva, da se vsak Slovenec strogo ravna po tem načelu, zakaj ta princip je glavni pogoj narodnega napredka. Žal, da se med nami nahaja celo v inteligentnejših krogih mnogo ljudi, ki v svojo veliko Bramoto greše proti temu principu in ki pošiljajo svoje otroke, zapostavljajoč rodni svoj ma« temi jezik, v nemške šole. S tem pa delsjo ne samo sebi sramote, ampak se pregreše tudi zoper najprimitiv-nejši postulat pedagogike, ki zahteva, da se ima deca vzgojevati v rodnem maternem jeziku. Slavni Komenskv, ta prvi pedagog vseh časov in narodov, pravi: Protinaravno je, ako poučujejo v šolah otroke tuji učitelji, kateri tega, kar bi naj učenci razumeli, ne vedo dovolj umevno pove dati in razjasniti. To je tako samo na sebi razumljivo, da bi bilo pač odveč, ako bi hoteli to se posebe utemeljevati, Naravnost barbarsko je, ako se ctrok, ki si je jedva prilastil najpr-votnejše pojme maternega jezika, tira v drugojezično šolo, kjer se mu vsi ti pojmi, katere si je že preje pridobil v rodnem jeziku, morajo znova ubijati v glavo v tujščini. S tem je uničena vsa prejšnja vzgoja, vso otrokovo pojmovanje in čustvovanje se mora spremeniti in postaviti na drugo tujo podlago, ki ni po naravi v ni-kaki zvezi z otrokovo dušo. Da to ni v intereru duševnega razvoja, to je pač jasno! In čemu pošilja toliko Slovencev svoje otroke v nemške šole? Glavni povod k temu je, da bi se otroci priučili nemščine. Nam ne pride na um, da bi bili nasprotni, da se otroci u3e nemškega jezika, ne, mi smo prepričani, da čim več jezikov kdo zna, tem več mož velja; vendar pa smo mnenja, da je velika sramota in naroden škandal, ako Slovenci samo z ozirom na tu, da se otroci privadijo nemškega jezika, jih dado v nemške šole. Torej da se slovenski otroci priuče nemščine, mora se zapostaviti ma* temi jezik slovenski. Nemščina se mora znati perfektno, za slovenski jezik pa naj zadostuje ono rudimentarno znanje, ki siga je otrok pridobil v najzgodnejši mladosti.!? Smelo lahko trdimo, da so na krivi poti oni, ki mislijo, da se otroci najhitreje in najbolje nauče nemščine, ako jih takoj sprva pošiljajo v nemške šole. Prav nasprotno je res, kakor nas skušnja uči! Taki otroci, ki takoj od začetka pohajajo nemške šole, se pač hitro nauče površno nemščine, toda nikoli tako, da bi jo imeli popolnoma v svoji oblasti. In to je lahko umljivo! Kako pase najotrok nauci tujega jezika, ako svojega materinega ne zna, na temelju katerega se šele da ustvariti temeljito znanje tujinščine! Tako pa se zgodi, da otrok, zapu-stivši šole, ne zna niti nemško niti slovensko; svojega maternega jezika se ni nikdar učil, nemščine pa se ni mogel dovoljno priučiti, ker mu je v to nedostajalo potrebne podlage. In tak človek je potem kakor bilka na vodi, kojo veter giblje semtertja. Slo venec ne more biti, ker ne ume slovenskega jezika, Nemec pa tudi ne, dasi je vzgojen v nemškem duhu, ker ga je rodila slovenska mati; postane renegat, poturica, katerega ro- jaki sovražijo, nasprotniki pa, dasi jim dobro služi, zaničujejo. Sicer pa, ali ie res, da je vsakomur nemščina že v najzgodnejši mladosti potrebna? Mislimo, da ne! Ne maramo pa prikrivati, da je v poznejših letih, ko se stopi v življenje, za Slovenca velike vrednosti in važnosti znanje nemškega jezika. In bašy ker to uvažujemo, zahtevamo, da se naj naši otroci vzgojujejo v svojem maternem jeziku, da si ga prilaste popolnoma, in da se šele potem na tem krepkem temelju rodnega jezika uče drugih tujih idio-mov. Dandanes se ne potrebuje samo nemščina, ampak tudi drugi jeziki in mnogo Slovencev je, ki znajo rusko, laško, francosko itd. To znanje so si pridobili brez ruskih, laških šol itd., a tudi na način, da niso zanemarili drugih potrebnih vednosti. Vemo, da je v naš^m času najvažnejše gospodarsko vprašanje, toda, kakor smo že naglašaii, kdor pošilja svoje otroke v slovenske šole, ne trpi nobene škode, nasprotno, taki otroci so veliko bolj poučeni v vseh vednostih, ki so za življenje najpotrebnejše, in so vsled tega tudi bolj pripravljeni na življenski boj, kakor oni, kojim je izključno bavljenje z nemškim jezikom zapreČilo, se bolje vglobiti v druge, za življenje potrebne vede. Mi imamo tukaj v Ljubljani dovolj izvrstnih slovenskih ljudskih šol, kjer poučujejo vseskozi dobri učitelji. Dasi so šole slovenske, vendar se ozira na pouk v nemškem jeziku v toliko, v kolikor to dovoljujejo načela prave pedagogike. Vsakemu otroku je dana zadostna prilika, da se lahko, ne da bi zanemarjal drugih učnih predmetov, polagoma, a temeljito priuči nemščine. Zal, da tega mnogo Slovencev ne upošteva in pošilja svojo deco vkljub temu raje v nemške zavode, ki so.za slovenske otroke ponajveč samo .Drillanstalteu'. Toda Slovenec, ki stori to, ni pravi Slovenec, zakaj le oni je pravi narodnjak in rodoljub, ki vzgojuje svoje otroke v narodnem duhu. Narodna vzgoja otrok je prvi pogoj narodnega napredka. In baŠ ker smo Slovenci vedno in vedno tako hudo grešili proti temu kardinalnemu vzgojevalnemu načelu, je naš narod tako malo napredoval. To se mora spremeniti! Vsak zaveden Slovenec pošiljaj svojo deco v slovenske šele. Kdor pabode grešil proti temu načelu, ta ni naš Človek, ta ni več Slovenec! Bodimo vendar dosledni! Sramota je za nas, da si sami v naši sredini vzdržujemo ponemčevalnice, katere raznarodujejo naše otroke. Temu se mora napraviti energično konec! Sram bodi Slovenca, ki bi še nadalje dal vzgojevati svojo deco v tujem, nam nasprotnem duhu in s tem podpiral umetno ustvarjene nemške pozicije! Nemci naj imajo svoje šole sami za-se in tudi vzdržujejo jih naj sami! Politični položaj. Nemci vztrajajo pri svojih zahtevah, naj se skliče državni zbor. Pri tem se javno ponujajo vladi, ako bi ta imela pogum, deliti Češko. Potemtakem tudi Nemci ne kažejo več politične taktike kot Madjari z ozirom na pomirjenje krize. Dočim se namreč Madjarom očita, da so s svojimi narodnimi zahtevami v armadi zavedli tudi avstrijske Slovane k enakim zahtevam, silijo Nemci vlado, naj razdeli Češko, kar bi ne zbudilo samo skrajnega odpora Čehov, temuč bi imelo posledice tudi glede drugih dežel, kjer si narodnosti žele narazen, kakor n. pr. na Štajerskem. Kar je Nemcem na Češkem ljubo, jim mora biti tudi na Štajerskem drago. Sicer pa vlada ne zaupa preveč nasvetom in pomoči nemških strank, ker skliče državni zbor šele v drugi polovici meseca oktobra. O političnem položaju se je izjavil podpredsednik državnega zbora, prof. Kaiser, sledeče: »Obvestil sem ministrskega predsednika, kako je prebivalstvo razjarjeno zaradi naredbe vojnega ministra glede podaljšanja vojaške službe in da se mora v tem oziru nujno storiti nekaj za pomirjenje. Sedanji politični položaj smatram za skrajno žalosten, nikakor se ne da reči, na kak način bi se dale razlike poravnati. Prestali smo že mnogo kritičnih situvacij, toda takih težkoČ, kakor so sedanje, se ne spominjam. Sedaj so seveda razmere na Ogrskem v ospredju. Bojim se zelo, da se bo ogrski ob strukciji popustilo ter se ji bodo dale koncesije. To bi bila najslabša odredba; zakaj potem ni mogoče koncesij pregledati. Od vseh strani bodi potem narodne zahteve kar deževale, in kar se je enemu dovolilo, bi se drugemu ne moglo odreči. Naši Slovani že itak zopet nastopajo s svojimi zahtevami in popustljivost na« pram Madjarom bi jih napotila, dabisledilivzgledu budimpeštanske obatruk cije. Položaj je sedaj tak, da bi bilo za vlado najpametnejše, ako bi ne odklonila a limine gospodarske ločitve od Ogrske.« Tako so sedaj Nemci z mero-dajnega mesta povedali, zakaj jim je tako pri srcu »enotnost« armad--. Srbija in Rusija. Prvič za vlade kralja Petra ae je zgodilo te dni, da je bil zaplenjen srbski list. Taka usoda je zadel.v »Narodni list«, ki je prinesel proglas zaprtih častnikov, v katerem proglasu pozivajo svoje tovariše, naj zahtevajo odstranitev morilcev kralja Aleksandra iz armade. V proglasu so med drugimjpravi: »Lažejo vam ter vas hočejo prepričati, da se zadeva ne more sedaj urediti z ozirom na zunanje politične razmere. Ravn > nasprotno je res. Ako bomo sedaj LISTEK. Togoten človek. Črtica. Ruski spisal Anton Oehov. Jaz sem resen čiovek, moj um krene dostikrat na filozofično pot. Po poklicu sem denarnik, študiram denarno pravo in pišem disertacijo o »Davkih v preteklosti in prihodnosti«. Priznali mi bodete torej, da nimam z mladimi dekleti, romancami in podobnim nesmislom nič opraviti. Zjutraj je. Ura je deset. Moja mati mi je nalila čašo kave. Ko sem jo popil, šel sem ven na balkon in pričel delati svojo disertacijo. Vzel Bem čisto polo, pomočil pero v črnilo in napisal naslov: »Davki v preteklosti in prihodnosti.« Sedaj sem malo pomislil in pisal dalje: »Zgodovinski pregled.« Po nekaterih migljajih, ki se najdejo pri Herodotu in Ksenophontu, izhaja davek iz časa ...« Tedaj sem začul naenkrat skrajno sumljive korake. Pogledal sem doli in videl mlado dekle z dolgim obrazom S* dolginr životom. Imenuje se, Če se Qe motim, Nadenka ali Varenka, kar j* končno vse jedno. Dela se, kot bi nekaj iskala in mene niti zapazila ne in poje pred se. Prečital sem začetek svoje disertacije in hotel pisati dalje, tedaj napravi dekle naenkrat, kot da me je zapazila, in mi zakliče z ža lostnim glasom: »Dobro jutro, Nikolaj AndrejeviČ! Pomislite, kakšno nesrečo sem imela. Pri sprehodu sem zgubila jeden privesek od svoje zapestnice!« Prečital sem drugič začetek svojega spisa, popravil črke in hotel pisati dalje, tedaj nadaljuje dekle: »Nikolaj AndrejeviČ! Bodite vendar tako ljubeznivi in spremite me domov. Pri Karelinovih imajo pošast od enega psa, bojim se sama.« Kaj mi je preostajalo storiti? Položil sem pero v stran in šel doli. Nadenka ali Varenka obesila se je na mojo roko^in šla sva proti nje nemu domu. Ako moram peljati kako damo ob roki, imam vedno občutek, kot da sem kljuka, na katero so obesili kožuh. Nadenka ali Varenka ima navado, da se obesi z vso težo telesa na roko in se pri tem kot pijavka zapiči v stran svojega gospoda. Sla sva torej. Ko sva šla mimo Karelina, videl sem enega velikega psa. Otožno sem mislil na svoje pričeto delo in zdihnil. »Čemu zdihu-jete?« vprašala je Nadenka ali Varenka. Tukaj sem dolžan svojim čitateljem nekaj pojasniti. Nadenka ali Varenka (sedaj sem se spomnil, da se zove, če se ne motim, Mašenka) si namreč domišljuje, da sem jaz nesrečno zaljubljen vanjo, in smatra za svojo človeško dolžnost, me pomilovati in zdraviti moje bolno srce. »Poslušajte me,« je rekla in se usta vila, »v imenu najinega prijateljstva vam rečem, da vas dekle, katero ljubite, visoko spoštuje, toda vaše ljubezni vam ne more vračati. Njeno srce ima že dolgo nekdo drugi.« In Mašenkin nos se je porudečil in otekel, njene oči so so napolnile s solzami, čakala je na odgovor, toda k moji sreči sva na cilju. Na verandi hiše je sedela Ma šenkina mati, dobra, toda neznatna žena. Ko je opazila razburjeni obraz svoje hčere, pogledala me jo z dolgim pogledom in zdihnila, kakor bi hotela reči: »Oh, mladina, niti vladati se ne znata!« Razen tega je bilo na verandi še nekaj svetlooblečenih deklet in sredi med njimi moj sosed, odstavljeni častnik, ki je bil v zadnji vojski ranjen na levem sencu in desnem boku. Ta nesrečnež je nameraval, kakor jaz, to poletje posvetiti literarnim delom; pile vojšča-kove spomine. Kakor jaz, poda se vsako jutro na delo, toda komaj je napisal besede: »Zagledal sem luč sveta v . . .« tedaj se prikaže pod njegovim oknom kaka Nadenka ali Varenka in ranjeni hlapec Gospodov je odpeljan. Vsi navzoči se pečajo s tem, da jemljejo koščice iz sadja, ki je odločeno za vkuhati. Jaz sem se skril in hotel iti, toda živobarvno oblečena dekleta me hrumeč obkrožijo in primejo za moj klobuk, tako da sem se čutil primoranega ostati. Vsedel sem se. Dekleta govore o znanih gospodih: jeden dobro izgleda, drugi je lep, toda nesimpatičen, tretji grd, toda simpatičen, četrti ne bi bil napčen, ko bi bil njegov nos drugačen. »Vi, monsieur Nikolaj,« obrnila se je hišna gospa k meni, »vi niste lep, toda zelo simpatičen. V vašem obrazu leži nekaj . . . Sicer pa,« pristavila je, »pri možu ni lepota glavna stvar, temveč pamet«. Mlada dekleta so povesila poglede in zdihnila. Strinjala so se s tem, da pri možu ni lepota, temveč pamet glavna stvar. Škilil sem nasproti v zrcalo, da bi se prepričal, če sem res simpatičen. [ »Vrhu tega, Nikolaj, imate druge moralične prednosti.« Mašenkina mati je zopet zdihnila, kot da misli neka, skrivaj. Mašenka trpi z menoj in vendar se mi zdi, da ji to dela veliko veselje, da sedi njej nasproti človek, ki je nesrečno zaljubljen vanjo. Ko je bil izčrpan tema o moških, prešla so dekleta na ljubezen. Tudi o tem predmetu se dolgo govore. Tedaj pride, hvala Bogu, hišna moje matere klioat me h kosilu. Končno zamo-rem vendar zapustiti neljubo družbo in pričeti zopet svoje delo. Vstal sem in se poslovil. Tedaj me obkrožijo gospodinja, Varenka in svetlo oblečena dekleta in izjavijo, da nimam nobene pravice iti proč, kajti včeraj sem obljubil, da bom obedoval z njimi in šel potem skupaj v gozd iskat gob. Poklonil sem se in šel zopet na svoj prostor. V moji notranjosti vre od jeze; Čutim, še jedno minuto in zmožen sem vaega, nnšlo bo do izbruha. Toda uljudnost in strah, kršiti postave olikanoa, sta me prisilila, dame ubogati. Šli smo k mizi. Delal sem krogljioe iz kruha, mislil na svoj spis o davku in po-ponznavajoč svoj togotni značaj potrudil sem se molčati. Varenka me pogleda pomilovalno. Daljo prih. zapleteni v zunanjo akcijo, bo klika ▼ armadi poražena. Ali more biti vojska sposobna, ki je razdeljena na dva tabora, in v kateri mlajši zapo vedujejo starejšim, in kjer se pri povišanju gleda le na to, kdo spada med zarotnike? D.*nes prihaja povelje v srbski vojski od spodaj, ne od zgoraj. Za kraljeve ukaze se nihče ne briga.« Kakor znano, so se zaradi tega proglasa vršile velike demonstracije proti uredništvu imenovanega lista ter se je streljalo z revolverji. Kralj Peter je baje pisal ruskemu carju ter ga nujno prosil, naj spremeni svoje vedenje, ki ga je kazal dosedaj kraljevim morilcem. Kralj pravi v pismu, da je sedanja kriza v srbski armadi nastala vsled postopanja Rusije napram kraljevim morilcem. Samo car je s svojim vedenjem zakrivil zadnje žalostne do godke v Belgradu, in le vsled spremenjenega carjevega vedenja bi se dalo položaj zboljšati. Gibanje med srbskimi častniki se je začelo, ko se je zvedelo, da so se v Peterburgu branili, dovoliti prestop ruske meje dvema srbskima častnikoma, ki ju je poslal kralj Peter, da spremita domov oba kraljeva sinova. Kralj prosi carja pred vsem, naj spremeni svoje vedenje proti srbskim častnikom, ki žive v Peterburgu, ter naj kmalu izda tozadevni razglas. Ako se to ne zgodi, izjavlja kralj Peter, da ni sposoben izvršiti svoje misije; kralj se boji, da postane Srbija torišče najresnejših dogodkov. V srbskih političnih krofih se celo govori, da namerava kralj odstopiti, ako car ne usliši njegove prošnje. »Peterburg. Vedomostia prinašajo razgovor zelo odličnega srb skega politika. Ta politik trdi, da izvirajo zasramovanja zoper Srbijo in njenega kralja v inozemskih časopisih naravnost iz Belgrada. Tako je pisal take sramotilne članke v »Timesu« sam načelnik tiskovnega biroja v srbskem zunanja m ministrstvu, vsled česar je zbežil sedaj iz Srbije ter iz tujine naznanil svoj odstop. »V Belgradu je še vedno mnogo ljudi, ki služijo za denar komurkoli. Šele po umoru kraljeve dvojice smo zvedeli, da so prijatelji kralja Alek sandra in njemu urtani častniki dobivali mnogo več denarja od neke gotove države kot iz srbske državne blagajne, in da je imela in še ima ta država v Belgradu svoje časopisje in svoje agente, ki gloda|o kot črvi na obstoju srbske države. Po 11. juniju se je v Evropi govonlo o nas, da smo divjaki, nič boljši kot Turki. Zagotovim vas, da je tragedi|a bila edina pot iz groznega položaja« V soboto so pripeljali dva transporta častnikov - zarotnikov iz Niša v Belgrad. Častniki so bili brez sabelj ter so jih spremljale močne vojaške eskorte. V Belgradu so jih spravili v zaprte vozove ter jih od Opatov praporščak. Zgodovinska povest. Spisal F. R. I. Topla pomladanska noč je leta 1404 objemala Zatičino in njeno okolico. Božji mir je ležal na zemlji, na katero je meseo razlival svojo nežno svetlobo in noben glas ni motil vla dajoče tihote. Bila je noč, kakor ustvarjena za vasovanje. Po poti, ki je tekla od graščine Smreka — ležeče skoro tik Višnje gore — je počasnih korakov stopal vitek, kakih 20 let star mladenič, Andrej Rovan, praporščak zatiškega opata, mogočnega g. Albertusa plem. Lindecka. Rovanov oče je bil oskrbnik graščine Smreka in sin se je bil prišel ta dan poslovit od njega, ker ga je opat mislil v važni zadevi po slati do celjskega grofa Hermana, takratnega deželnega glavarja kranjskega. Sedaj se je Andrej vračal v samostan, ali ne naravnost. Sredi pota je bil krenil v stran in je po poljskih stezah korakal proti griču, na katerem je stala majhna kmetska koča. Požuril je svoje korake in kmalu je stal pri samotni hišici, kjer se je sti- peljali v trdnjavo, kjer se je odka-zala vsakemu posamezna celica. Sodne akte ima v rokah sam vojni minister. Politične vesti. — Proti pridržanjutret-jeletnikov v vojaški službi so začeli nemški okrajni in občinski zastopi v južni Češki veliko akcijo. Poslali bodo veliko deputacijo pod vodstvom poslanca Soukupa k ministrskemu predsedniku. — Imenovanja v armadi. V pokoj je šel predsednik najvišjega vojaškega sodnega dvora ndcm vitez P it re i c h; na njegovo mesto je imenovan fldcm. Gustav P 1 e n t z -ner vitez Scharneck. Poveljnikom 55. brigade je imenovan generalni major Alfred vitez Z i e g 1 e r mesto dosedanjega generalnega majorja Konrada pl. Hotzendorfa, ki pride k 8. diviziji. Poveljnik ka-detne šole v Libenauu, major Angelo vitez Jedina je premeščen k 42. pešpolku, na njegovo mesto pa pride major Fr. K u h n od 61. peš-polka. — Italijanska obstruk-c i j a v t i r o 1 s k e m deželnem zboru. Liberalni italijanski poslanci so izjavili, da ne opuste obstrukcije, dokler se ne dovoli avtonomija. Klerikalci in socialni demokratje so proti obstrukoiji ter pozivajo k delu v deželnem zboru. — Tirolska pamet. Tirolske nemške stranke so imele shod v Inomostu ter sklenile resolucije, v katerih se med drugim zahteva, naj se ogrska nagodba zavrže ter se ustanovi čista personalna unija; Galiciji se naj da samosvoje stališče, a Dalmacija se naj loči od Avstrije, da bo postala Avstrija zopet nemško vladana vzhodna marka »naše velike nemške očetnjave«. Ne vemo, ali so bili ti tirolski zborovalci že 40 let stari. — Nemški cesar na Dunaj u. K sprejemu nemškega cesarja se postavi 23 bataljonov, 18 eska-dron in 10 baterij pod poveljstvom nadvojvoda Leopolda Salvatorja. — Kriza na Ogrskem. Pri zadnjem ministrskem svetu je baje prišlo med grofom Khuenom in ostalimi ministri do ostrega konflikta, ker je Khuen silil ministre, sklice-vaje se na kraljevo željo, naj bi sprejeli neke njegove predloge. Ministri so izjavili, da pod takimi pogoji ne obdrže svojih portfeljev niti do imenovanja novega kabineta. Raz šli so se zelo razburjeni. — Obsedno stanje v Travniku. Sedaj je dognano, da so Turki obakrat v Travniku nalašč zažgali. Osem Turkov so pri tem zalotili ter jih zaprli. Turki so nameravali okrožni urad z dinamitom razstreliti. V mestu vlada velik strah. Proglasilo ee je obsedno stanje. Iz Sarajeva je prišel en bataljon vojakov. Turki so zažgali tudi železniško -mi v senco in, krepko držeč svoj kratki meč v roki, pazno premotril vso okolico, če je pač sam in Če ga nihče ne vidi. — Nikogar ni — vse spi, je dejal sam sebi in spravil ostri meč v nožnico, potem pa se pritisnil k oknu na koncu hiše in rahlo potrkal na desko, ki je nadomestovala šipo. Kmalu se je deska odmaknila in dvoje temnih oči je pogledalo, kdo da je pozni klicatelj. — Ah — Andrej, je vskliknilo dekle pri oknu. Takoj odprem. Andrej Rovan je stopil k vratom, ki so se hitro nato odprla in za njim ravno tako hitro zaprla. — Moja ljuba Polonica — je šepnil Andrej, ko je vstopil v temno vežo in pritisnil k sebi trepetajoče dekle, ki se je pa hitro izvilo iz njegovega objema in ga potegnilo za seboj v sobo. Tu je bila med tem siva stara žena užgala tresko in jo vtaknila med dva tramova. — Hvaljen Jezus — je pozdravil Rovan, stopivši v sobo. — Na vekomaj — amen, je od vrnila starka zlovoljno. Zakaj pa prihajate tako pozno ponoči? Kaj bi postajo v Lasvi, da so zadržali požarne brambe iz Sarajeva in Zenice. — Bolgarski knez Ferdinand živi v neprestanem strahu. Že pri svojem odpotovanju z Ogrske je opetovano izjavil, da sluti svojo smrt. Dasi je od vseh strani zastražen, ne upa si iti iz svojega gradu. — Vstaja v Macedoniji. Albanski bataljoni so na potu iz Drinopolja v Kirkilise počenjali razne grozovitosti. Povsod so ropali in po-žigali. V Drinopolje so pripeljali iz Kirklisa nad 100 ranjenih vojakov. V Ahnadziku so baje turški vojaki obglavili 220 Bolgarov v navzočnosti njih rodbin. — Italija za Balkan. Italijanski listi poročajo, da je izjavil minister Morin, da se deluje v ministrstvu že več dni, da se odpošlje nele brodovje za posredovanje v Macedoniji in Albaniji, temuč tudi stalne vojske toliko, da bo imela Italija v potrebi na Balkanu celi voj armade. Dnevne vesti. V Ljubljani. 14 septembra. — Sklicanje kranjskega deželnega zbora. Dr. Šusteršič postaja star in voden. Zadnjo soboto je s humorjem, ki je le njemu lasten, pisal v „Slovenca": „Sklicanje novega deželnega zbora je namreč popolnoma presenetilo naše liberalce „slovenske" in nemške. Dr. Tavčar je bil iznenađen, dr. Schaffer pa „gau z paff". Dr. Tavčar, ki po dnevi in po noči vidi le en strah — dr. ŠusterŠiča, je ves prestra-šen povpraševal, če ni znabiti ta preklicani Šusteršič s Kor-berjem skuhal tega presenetljivega deželnozborskega zasedanja." Konča pa: „V istini po-menja sklicanje deželnega zbora poraz obeh liberalnih strank s lleinom vred !" Priznati moramo, da tako vsiljive, pa ob enem smešne reklame za lastno osebico še nismo kmalu čitali! To je že prava in čista otročarija! Mej vrstami se namigava, ;da je „preklicani" Šusteršič s Kbrberjem skuhal presenetljivo deželnozborsko zasedanje, in da pomenja to sklicanje poraz obeh liberalnih strank s Heinom vred! Ta Šusteršič je res mojster, kadar hoče svoje voliče na led zvabiti. Vsaka brca, ki jo dobi, se mu pod roko spremeni v kronanje z lovoriko! Tako je sedaj tudi sklicanje kranjskega deželnega zbora zmagoslavno njegovo delo in zgolj samo njegovo delo! Dr. Šusteršič je turški boben svojih lastnih del in tudi tacih, ki jih nikdar izvršil ni. Ta boben sedaj poje in po farovžih so zadovoljni, ter si pravijo: ta „prekli-cani" Šusteršič bo kmalu minister, ker ima malega in drobnega Korberja v svojem žepu! V resnici pa sta bila v deželnem odboru deželni glavar in odbornik Povše po sklicanju deželnega zbora najbolj presenečena, in gosp. pl. Detelaje pri baronu Heinu, rekli ljudje, če bi vedeli za vaše obiske. Še sežgati bi me dal vaš pre-milostni gospod opat kot čarovnico, češ, da sem vas zagovorila .. . — Bežite, mati, se je smejal Rovan. Ko bi premilostni gospod opat vedeli za moje obiske v vaši koči, bi koj uganili, da niste vi čarovnica, marveč to-le drobno dekle in da me ni zagovorila, nego začarala s svojimi temnimi očmi. Rovan je sedel k ognjišču in potegnil Polonioo poleg sebe, starka pa je sedla na nasprotno stran in zmerno opazovala zaljubljeno dvojico. — Ta ljubezen ne prinese sreče, je kakor sama sebi mrmrala starka. — Zakaj ne? je drhteče vprašalo dekle in se tesneje privilo k zalemu mladeniču, ki ji je s toliko ljubeznijo položil roko okrog vratu. — li samostana sta doslej prišla samo žalost in nesreča med ljudi. — Ali saj jaz vendar nisem menih, je zaklical Andrej, jaz sem navaden služabnik gospoda opata. — Pustite to službo! Kdor služi krivici in nasilstvu, je sam knvičnik in nasilnik, če bi vi imeli poštene ki je hotel že 10. septembra pričeti z deželnim zborom, le s težavo izprosil, da se je ta pričetek preložil na 2 2. septembra! Sicer pa morda dr. Šusteršič ve, da se je pri ministrskem predsedniku v teku leta 1903 radi deželnega zbora kranjskega vršilo dolgo posvetovanje, pri kojem pa preklicani „On" ni bil navzoč. Morda ga bode zanimalo izvedeti, da se je pri tem posvetovanju tudi zastopala misel, d a naj se deželni zbor kranjski skliče od leta do leta tako, kakor bi klerikalne obstrukcije ne bilo. Ako ta obstrukcija redno delovanje deželnega zbora onemogoči, tudi prav, potem pa naj funkcijonira deželni odbor, kakor se je to zgodilo na Goriškem in se godi na Tirolskem! Morda ne bode škodilo, če stopimo pred slovensko občinstvo s to reminiscenco. Da bode deželni zbor kranjski sklican — ako bodo sklicani tudi drugi deželni zbori — smo torej prav dobro vedeli. Da se je pa sklical ravno sedaj, to pa je pro-vzrocila ogrska kriza in najmanj dr. Šusteršič. Vzlic temu pa bo ta neskončno neokusni pozer dne 22. septembra prišel V novo deželno zbornico z zavestjo, daje „On" sklical deželni zbor. Eno pa moramo še dodati: če meni dr. Šusteršič, da se bodete liberalni stranki v novi deželni zbornici pred njim na trebuhu valjali, se krvavo moti. Tudi mi imamo proste roke in sicer v vsakem oziru. — Vse je laž! Kadar se klerikalec zasači pri kakem dejanju, vselej si pomagajo s tem, da krat-komalo taje. Že stari Rimljani so dobro poznali ta način obrambe in skovali celo poseben, jako pregnan-ten pregovor: »Si feciati — nega« »če si kaj storil — taji«. Po tem pregovoru se ravnajo klerikalci. V stanu so, utajiti najočitnejše stvari, tudi take, ki jih ves svet ve, ki so tako notorične, kakor je notorično, da solnce greje in daje voda mokra. Tudi Če zasačiš klerikalca in ll^granti, ti z drznim čelom v obraz taji. Ta drzovitost je uprav fenomenalna in ima najbrž svoj izvir v tem, da prodajajo klerikalci kot golo resnico, kot suho zlato, trditve, o katerih sami nič gotovega ne vedo. Kdor hoče vedeti, s kako čudovito, velikansko predrznostjo znajo klerikalci tajiti, vzemi v roke sobotnega »Slovenca«. Tu se prepriča, da pravi klerikalec zna v enem dnevu več utajiti, kakor si more ' ak tucat romanopiscev najbujnejše domišljije v treh tednih izmisliti. Strmeli smo, resnično strmeli, ko smo čitali, s kako hladnokrvnostjo in ravnoduš-nostjo proglaša »Slovenec« vse za laž, kar mu m všeč. Sv. Liguori ima gotovo nad sobotno »Slovenčevo« številko večje veselje, kakor nad devetindevetdesetimi jezuviti, kajti tudi devetindevetdeset jezuvitov bi na en dan ne spravilo toliko zvijač in zavijanj skupaj, kakor jih je »Slo- namene s Polonico, bi ostati pri očetu in morda postali oskrbnik — tako pa ste samostanski vojak, iz katerega ne bo nikdar nič. Nevolja Poloničine babice ni spravila Andreja ob dobro voljo. Glasno se je zasmejal in veselo rekel: — Mati — kar ste povedali so same prazne besede. Če bi ostal pri očetu na Smreki, bi pač postal kdo ve kdaj njegov naslednik, kot praporščak zatiškega opata pa je le treba prilike, da se kako odlikujem in hitro postanem oskrbnic ah pa še kaj več. Ravno sedaj pojdem do grofa celjskega z važnimi poročili in če dobro opravim, dobim lepo nagrado. Ali mi zaupaš, Polonica, se je obrnil Andrej do svoje izvoljence in ji globofco pogledal v oči — Zaupam ti, Andrej, je odgo vorilo dekle, Bog ti da) srečo, da kmalu dosežeš svoj namen. — Le nikdar ne zidajte na opatove obljube, se je zdaj zopet oglasila starka. Samostanski gospodje so že veliko obl|ubovali, pa so Še vselej svojo besedo snedli. Samostanoi samo grabijo in izsesavajo nas siromake, ki v revščini umiramo. Sami žive v venec«. Ta taji — vse kar od kraja. Poročali smo, da sta bila Šuklje in Šusteršič pri veleuglednem naprednjaku in ga nagovarjala, naj poskusi izpodriniti dr. Tavčarja in z novim listom ubiti »Slov. Narod«. Izvedeli smo to stvar iz popolnoma verodostojnega vira. Z objavljenjem smo sicer grešili zoper dolžno diskretnost, ali to nam ne teži vesti. A Šuklje in Šusteršič ? Ta dva sta pooblastila »Slovenca«, da proglasi naše poročilo za laž Škoda, da ni dr. Šusteršič dal še svoje častne be sede, kakor tedaj, ko je ruval proti kandidaturi dr. Gregoriča ? občinski svet in proti dr. Ferjan-čiču kot podpredsedniku poslanske zbornice. Poročali smo nadalje o nekaterih sklepih zadnje sinode. Poročali smo to kar so nam pripovedovali duhovniki in storili smo dobro delo, zakaj vsled našega razkritja je opozorjena vsa javnost na »Slov. Matico« in jo bodo napredni društveniki znali braniti. »Slovenec« vidi sedaj, da se sklep sinode glede »Slov. Matice« ne bo dal izvršiti in zato kar taji, da bi se bilo sploh kaj sklepalo in proglaša naše poročilo za laž. Poročali smo končno, kako kupčijo je župnik Šinkovec na Jesenicah napravil z ravnateljem Luck-mannom: Ti meni še enega kaplana — jaz tebi nemško šolo. Pi sali smo o tem že dostikrat, a niti »Slovenec« niti njegov Šinkovec nista tega nikdar tajila. Takrat, ko smo mi vodili boj proti ustanovitvi nemške šole v Jesenicah, tedaj ni »Slovenec« imel nikdar ne ene besede za to važno zadevo, ker je vedel, da je Šmkovec na strani ravnatelja Luckmanna, sedaj pa, ko mu slučajno kaže, delati se narodnega, sedaj pravi hladnokrvno: kar piše »Slov. Narod« o tej zadevi, je laž. Punctum! — »Znat se mora«, je dejal Ravnik, dokler ni prišel pravici v roke. Tudi »Slovenec« stoji na tem etično tako vzvišenem stališču. Kar stori — vse utaji! A ka kor že neštevilnokrat, tako pride tudi v teh zadevah resnica enkrat le na dan in tedaj bo vse tajenje tako malo pomagalo, kakor pri ž ti n dri, pri proglašenju Celja za »Frem-des Gebiet« in pri tisti aferi, ko so priče župnika Šinkovca tako pogumno prisegale. — Uradovanje ljubljanskega ordinarijata. Najprej je »Slovenec« hotel n a f a r b a t i javnost, da škofijski ordinarijat slovenski uraduje in samo ministrstvu nemški dopisuje. To se mu ni posrečilo. Zasačili smo ga na flagrantni laži in konstatirali, da je dve slovenski prošnji za sprejem v semenišče knezoškofijski ordinarijat nemški rešil in da je škof Anton Bonaventura podpisal to nemško rešitev. »Slovenec« si je hotel iz za drege, v katero ga je spravilo nase razkritje, pomagati z novo »farbarijo«, ki naj bi tudi opravičila ordinar>|at. Zdaj pravi, da dobe vsi, ki slo izobilju in v razkošju, potratno m razuzdano. — Babica, ne govorite tako Samostanski gospodje so vendar božji namestniki — — Pa hudičevi zavezniki, je trdo in sovražno dejala starka. Krivice, ti so jih storili na našem ljudstvu, kr> do neba in pride dan, ko se bodo strašno maščevale. Nekajkrat je bolj* kazen že zadela te hudobneže. — Kdaj neki? je porogljivo vprašal Andrej. — Vi tega seveda ne veste, j« odgovorila starka. Mladi ste še in • samostanu takih reči ne slišite. Todi jaz sem mnogo slišala in tudi mnotfO doživela. — Če kaj veste — pa povejte, je dejal Andrej, da bom tudi jaz ve del in se znal ravnati. Starka je prižgala novo tresko in primaknila svoj sedež k Rovanovemu. potem pa skoro šepetaje jela pripovedovati: — Svoj čas je bil v samostanu neki Konrad za opata. Moj stari ode ga je dobro poznal. Konrad H. je bil krut in neusmiljen človek, ki je storil veliko strašnih krivic. Več ko slo let Tenski prosijo za sprejem v semenišče, od ordinarijata nemške rešitve, ako so v vojaški zvezi, geš, da mora dotični k to rešitev predložiti vojaški oblasti. To je seveda čisto navaden in še prav okoren švindel. Če bi ordinarijat prošnje za sprejem v semenišče slovenski reševal, bi prošnjiki pač predlagali vojaškim oblastni-jsm slovenske rešitve, kakor predlagajo poljske, če ske, italijanske in hrvat ske. Knezoškofijski ordinarijat nima nikake dolžnosti, ozirati se na ko-nioditeto vojaških oblastnij. Ko bi stališče, na katero se je postavil knezoškofijski ordinarijat, obveljalo, potem bi bilo kmalu konec slovenskemu uradovanju sploh. Pri aodnijah, pri političnih upravnih oblastvih in pri finanei se rešujejo najtežje zadeve v slovenskem jeziku in pridejo največkrat do ministrstva, oziroma do drugih najvišjih instanc. Če bi kdo rekel, da naj se iz ozirov na te instance pri nas vse nemški reši, kar pojde na Dunaj, bi ga kamenjali — knezoškofijski urad pa ima smelost javno povedati, da ne samo sam z naučnim mini strstvom nemški korespondira, nego še slovenske prošnje nemški rešuje, ker privatne osebe te rešitve — vojnim oblastnijam predlagajo. »Sloven Ževo« opravičenje je frivolen h u m b u g in druzega nič. Knezoškofijski urad je nemškutaril in — žal! — bo nemškutaril tudi v naprej. — Nezadovoljni sinodisti. Po duhovniški sinodi je imel prijatelj našega lista priliko na vlaku sli sati razgovor treh duhovnikov o sinodi. Govorili so o tem, kar se je na sinodi reklo o »Slov. Matici« in 0 — »G lasbeni Matici«, ki menda tudi ni več v milosti pn škofu Bonaventuri. Iz ragovora je bilo posneti, da se je na sinodi ropotalo tudi proti gledališču. Seveda bi bil ves zazgovor mogel razumeti samo,: kdor je bil pri sinodi navzočen. Na čast omenjenih treh duhovnikov bodi rečeno, da niso bili prav nič zadovoljni s sinodo in njenimi sklepi glede koncertov in gledališča. Pa tudi s ško fom niso bili prav nič zadovoljni in je eden rečenih duhovnikov vidno razburjen dejal: Ko je bila sinoda v Mariboru, se je škof Napotnik izkazal kot kavalir in je 300 duhovnikov pogostil, naš škof pa le vedno hoče, naj mu mi v jerbasih denar nosimo za frste neumne zavode.« — Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko ima dne 30. septembra ob 4 uri popoldne v spodnjih prostorih »N arodnega doma« svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so poročila o druš-štvenem delovanju v minolem letu in o društvenem denarnem stanju. — Poročil se je 13 t. m. urar v Tržiču g. M. A ž man z gdč. N e-žiko Maglaj. 1 II ■ - ■ ■ ■— ~MJ- — Uredništvo »Učiteljskega Tovariša" se je preselilo v Idrijo, kamor je odslej pošiljati vse uredniške stvari, ki so namenjene imenovanemu listu. — Pedagoški tečaj na višji dekliški doli v Ljubljani se otvori s pričetkom tega šolskega leta. Gojenke tega tečaja se bodo pripravljale za zrelostni izpit na učiteljiščih. Ta pedagoški tečaj je toliko večje važnosti, ker bodo njega fre-kventantinje vzgojene v slovenskem duhu. Podrobnosti so razvidne iz oglasa v višji dekliški šoli. — Plesna šola pevskega društva „Ljubljana" otvori se dne 18 vinotoka popoludne, kateri sledi isti večer, prvi zabavni večer. Plesalo se bo valček, četvorka, češka narodna četvorka, le8 lanciers, Beseda itd. pod priznano spretnim vod-Btvom plesnega vodje g. Gotthardta. Podrobnejša naznanila slede. Cenjene dame, katere se žele udeležiti plesnih vaj, naj blagovolijo nemudoma vpo-slati svoje naslove društvenemu odboru, nakar se jim vabila dopošijejo. Brez vabila pristop ni dovoljen. Odbor. — Posojilnica za kočevske Slovence. Piše se nam: Društvo »Zveza slovenskih posojilnic« se trudi, da dobe vsi obmejui Slovenci svoje posojilnice. Med drugimi so tudi še kočevski Slovenci, ki bivajo v treh župnijah (Osilnica, Fara pri Kostelu in Banjaloka) brez takega zavoda. Zato je omenjeno društvo te dni posredovalo pri odličnja-kih v tej zadevi na liou mesta. Toda v eni župniji (Fara) se mu to ni posrečilo. Večji uspeh utegne imeti v drugi fari v Oiilnici, kjer vodi on-dotne Slovence odličen, veljaven in vpliven rodoljub, od katerega se je nadejati, da se ne bode vstrašil ma lega dela. da se ustanovi prepotrebni denarni zavod. — Pretep« V torek zvečer je prišlo kakih 10 fantov iz Gorij v krčmo Frana Arha v Rečicah v Radovljiškem okraju. Tamkaj so se z drugimi fanti sprli in stepli, da so jih morali s silo iz krčme spraviti. To jih je ujezilo in jeli so v hišo metati kamenje. Da bi jih prepodil, je strelil krčmar Arh iz prvega nadstropja z revolverjem. Ker tudi to ni nič pomagalo, je še Josip Korošec dvakrat strelil iz veže. Strel je zadel 231etnega posestnikovega sina Valentina Rabica iz Spodnjih Gorij. Njegova poškodba je smrtnonevarna. Ranjenca so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano. Sodišče je zapilo 7 razgrajačev. — Ulom. Dne 10. t. m. ulo-mili so tatje na Krtini pri St. Lovrencu v*gostilno Matije Vavtarja, po domače Pjška Odnesli so mnogo obleke, razna jedila in celo peko — jih je že lakota trla — do 20 hlebov kruha. Polakomnili so se seveda v prvi vrsti denarja, a ni se jim posrečilo. Sledovi kažejo zlasti pri veznih vratih, da so bili dobro zavarovani, ako bi jo bilo treba popihati, in res, morali so biti spretni ptički, da niso pri izkopavanju tako močne železne mreže nikogar zbudili. Čuje se, da so se isti večer na Dolenj- I skem v več krajih zgodili ulomi. — Z Razbora se nam piše: Tista gospa, ki je na LUci zgubila svoj slamnik, naj se oglasi pismenim potom pri koČe gospodarju B. Jurku na Razboru, pošta Zidanmost. — Nova pošta. Dne 1. okt. t. 1. odpre se v Trnovem (okraj Postojna) nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno - branilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vlakih, vozečih na progi Sv. Peter Reka. — Oblak so je utrgal. Vče raj se je Vinovah na Koroškem utrgal oblak in je odnesel naliv mlin in eno hišo. Vsled hudega deževja so vlaki vozili samo do Jesenic — Nasilen zamorec. V kavarni »Aurora« v Trstu imajo za natakarja 26letnega zamorca Izmaila Mohameda. Dne 10. t. m. je krošnjar Hugo Lachner zamorca razjezil, vsled česar ga je zamorec treščil parkrat tako močno oh tla, da je krošnjarju počila lobanja ter je umrl. — Ogenj. Včeraj dopoludne ob pol 12 uri je treščilo v šupo Auer-jevih dedičev v Prisojnih ulicah. Prostovoljna požarna bramba je bila pod poveljstvom svojega načelnika gospoda Štricelja na lici mesta še predno se je ogenj pokazal ter začela takoj svoje delo. Ker je bilo v šupi okrog 400 meterskih centov detelje, se ogenj ni dal preje pogasiti, da se je odstranila streha in stene. Šele po odstranjenju teh je bil po triurnem neumornem delu ogenj zadušen. Ker je stal v obližju kozolec, ki je bil natlačen z ovsom in mrvo, ukazal je gospod načelnik Štricelj do se z vsemi močmi dela na to, da se tudi ta ne uname. Tudi pri tem delu je moštvo izkazalo, da je zmožno izpolnjevati svojo težavno nalogo, kajti vkljub temu, da je stal kozolec tako blizo, da je bilo misliti, da se bode gotovo unel, se mu ni zgodilo najmanjše škode. Mestni policijski komisar gospod Ivan Robida je poslal k ognju nekaj mestnih delavcev kar je vse hvale vredno, kajti do sedaj smo to vedno po? ešali. Opomniti je, da je prišlo na prvo pomoč tudi vojaštvo c. in kr. 27 p špolka. Škoda znaša 5—6000 K. Šapa je bila zavarovana za 4000 K, detelja pa sr* 1200 kron pri banki »Sla/j «. Po djau.i-čanem delu je poslala Auerjeva pivovarna gasiloem sodček piva za okrepčilo in v priznanje hvaležnosti za res utrudljivo delo. — Poskšen ulom v cerkvi. Dne 12 t. m. ob pol 3 uri popoludne je prišel neznan človek v Trnovsko cerkev, pokleknil pred misijonski križ ter prav »goreče molit«. Ko je opazil, da ni v cerkvi nobenega Človeka, lotil se je nabiralnika in ga hotel ulo miti, na srečo pa je prišel cerkovnik, kateri je tatu prepodil. — Povožen. V soboto popoludne je povozil v Streliških ulicah 15ietni voznik Viljem ŠKerl 611etnega berača Jakoba Viranta iz Štange. Vira nt je padel pod konje in je bil lahko telesno poškodovan. — Ulom. Danes ponoči je do sedaj še neznan tat ulomil v barako Jere Blaznikove na Pogačarjevem trgu ter ji pri tem ukradel pet parov Črevljev. Tudi na Mestnem trgu je najbrže isti tat poskušal iz dvorišča ulomiti v dve prodajalnici, kar se mu pa ni posrečilo, ker so bila vrata od znotraj zaklenjena. — Uboj. Danes je orožništvo pripeljalo deželnemu sodišču v Ljubljano osem fantov iz Dovja, kateri so ubili svojega tovariša in mrtvega vrgli v 40 metrov globok prepad v Savo. — Aretovan. V soboto je are-tovala mestna policija Valentina M*-renkota, ker je na sumu da je pred nekaj časom ukradel v Š ški uro z verižico. — Najdene reči. Poštni sluga Anton Ravnikar je naš^l zlat ščipal-nik. — Marija Knafelčeva je našla v soboto zlat prstan z britjantom, vreden 80 K. je tega, ko je divjal po teh krajih. A zadela ga je božja kazen. Njegov zavetnik Albertus Goriški ga je napadel in premagal. Zvezal ga je z vrvmi in ga bosonogega, na pol go lega gnal iz ZatiČine v Ljubljano in od tam na Goriško. In ko ga je gnal od tod, so ljudje drveli iz vseh koč, bo pljuvali na opata, ga suvali in tolkli po njem s palicami in kosami in ubili bi ga bili kakor psa, da niso zavetnikovi hlapci branili opata z orožjem. — Strašno, je dihnila Polonica, Rovan pa je pristavil: Prav se mu je zgodilo. — Da, prav se mu je zgodilo, je nadaljevala starka. — In kdaj je prst božji še zadel 9amostan? je vprašal Rovan. Saj ste rekli, da se je to večkrat zgodilo. — O, da, večkrat. Moj stari oče je vedel dosti takih stvari, a jaz si nisem vsega zapomnila. Ali sem pa tudi že pozabila. Zadnji kmetski punt pa mi je ostal v spominu« Kakih štirideset let je tega, kar so se kmetje *puntali. Opat in menihi so jih stra ŠQ0 trpinčili in zatirali in izsesavali. To so bili budi dnovi. Nekaj menihov so kmetje ubili in užgali nekaj samostanskih hiš, a prisiljeni so bili, da so se udali. Opat jim je obljubil, da bo konec vsem krivicam in da ne bo nihče kaznovan zaradi punta. Ko-maj pa so se kmetje razšli, začelo se je maščevanje. Grozovito so ravnali z nami in — tu je starka povzdignila svoj glas — tvoj oče, Polonica, je bil tudi žrtev opatove maščevalnosti. — Moj oče? je vzkliknilo dekle vse preplašeno. Kako to? — Vrgli so ga v ječo — ti si bila ravnokar na svet prišla — in imeli ga zaprtega dolgo mesecev. V ječi si je nakopal strašno bolezen. Komaj so ga izpustili, ga je že pobrala smrt. Jaz ti tega doslej nisem povedala iz usmiljenja. Sedi j pa, ko imaš znanje s samostanskim člove kom, nisem mogla več molčati. Če nečeš slušati mojega svarila — se boš še bridko kesala. V sobi je zavladala tišina. Slišalo se je samo zadušeno Poloničino ihte nje. Starka je čelo oprla ob dlan svoje roke in gledala srepo predse v tla, Rovan pa se je zamišljeno igral s svojim širokim klobukom. Končno je vstal in se ljubeznivo poslovil od Polonice. In tudi starki je dal dobro besedo. — Mati, je rekel — če je tudi vse res, kar ste rekli, kaj to meni očitate. Božja zapoved je, da nai vsakdo zvesto služi svojemu gospodarju. To zapoved izpolnjujem. Kri vice nisem storil še nikomur in je ne bom in zato imam mirno vest in lahko srce. če je božja volja, pride kmalu ura, ko pojdemo vsi trije od tod v miren kraj, kjer bomo živeli v sreči in v zadovoljnosti. — Naj se zgodi volja božja, je dejala starka — a meni se zdi, da vidva ne bodeta nikdar mož in žena, in da vaju spravi ta ljubezen samo v nesrečo. Rovan je odšel v jasno pomladansko noč. Besede Poloničine babice bo mu nekaj časa prav močno težile srce, a pregledal je naposled vse črne misli in obšla ga je zopet mladeniška brezskrbnost in zaupnost. In ko je prišel do ovinka, od koder je še enkrat zazrl samotno kočo na griču, je zaukal tako, da se je razlegalo daleč na okoli, potem pa prepevajo veselo fantovsko pesem hitel proti samostanu. — Zabodel je v torek, 8. t. m. 181etni Fran Jelčič iz Dobenstih Mladin 141etnega Julija Namorša iz Čateža. Sešla sta se na kolovozu poleg Save pri Čatežu. Iz neznanega vzroka sta se sprla in stepla. Jelčič je takoj potegnil nož in ga Namoršu zadri v vrat. Deček je bil na mestu mrtev Jelčič se je takoj drugega dne javil sodišču v Mokronogu, kjer so ga zaprli. — Izgubil je Albert Dergano privesek od verižice. Bil je človeški zob v zlatu vdelan. — Našel je magistratu i uradnik Ivan Svetlin bankovec za 100 K — Izseljevanje. V Ameriko se je vč-raj z južnega kolodvora odpeljalo 5 Kranjcev in 17 Hrvatov. — Iz Amerike je prišlo 39 Kranjcev in Hrvatov. — Danes je šlo v Ameriko 10 Kranjcev. — Iz Amerike je prišlo 20 Kranjcev in 40 Hrvatov. * Najnovejše novice. — Državnim tajnikom v Vatikanu bo imenovan po najnovejših zatrdilih kardinal Felice Cavagnis. — Nezgode na morju. Na Švedskem so imeli pri zadnjih viharjih dve nesreči na morju. V Varbergu se je potopila ladja „Hedvigu z 8 možmi, v Falken-bergu pa ladja „Hugou s štirimi mornarji. — Kuga v Maržilj i Zopet so zbolele 3 osebe. Do sedaj je za kugo umrlo 13 oseb. — Preganjanje Židov se je začelo v Zablatovu v Galiciji. Okrajni glavar je brzojavil po vojaštvo. — Vojaške brutalnosti. Pri manevrih na Ogrskem je nadporoč-nik Karatiat bil po vojakih s sabljo. Stotnik je s silo nadporocniku iztrgal sabljo ter ga odpeljal v stanovanje. Zvečer je nadporočnik svoja grozodejstva ponovil. Krvavi vojaki so se Šli pritožit k višjim Častnikom, ki pa so jih pognali. Občinski sodnik je vložil pritožbo. — Sleparja viteza Csa-jakovskega, ki je svoječasno sle-paril po Dunaju, so v Kijevu prijeli in ga izroce dunajskemu deželnemu sodišču. — Strašen vihar je razsajal dne 11. t. m. okoli Norimberka. Podirajoče drevje je ubilo neko ženo in občinskega slugo v Bayrenthu. — Napad na železnico seje izvršil na progi Bone-Lacalie. Vlak je skočil s tira, strojevodja in kurjač sta ubita. — Zopet požar v Travniku. Pri najnovejšem požaru je zgorelo 60 hiš, večinoma avstrijskih državljanov. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14 septembra. Cesar je prišel včeraj zjutraj v Lvov in je bd jako slovesno sprejet Obiskal je gršfco-katoliško in rimsko kato-liško katedralo in potem sprejel deželni odbor z deželnim maršalom Badenijem na čelu, odposlanstvo občinskega sveta z županom Ma-lachovskim na čelu in odposlance plemstva Posebnih političnih izjav ni bilo. Ob dveh popoludne se je cesar odpeljal k vojaškim vajam v Chlopv, kamor je prišel tudi prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand Dunaj 14. septembra. Ruski car pride dne 28. septembra na Dunaj. Praga 14 septembra. Češki narodni svet seje konstituiral. Predsednik je dr Herold, podpredsednika sta baron P r a ž d k in dr Stratil I no most 14 septembra. Baron Malfatti je na shodu v Levico se izrekel za to, da se italijanski poslanci vrnejo v deželni zbor in da tam obnove svoje postulate glede avtonomije Trentina in italijanskega vseučilišča v Trstu Bel i grad 14. septembra. Are to vani oficirji pridejo jutri pred vojno sodišče. Uradno se raz glasa, da je neresnično, da je kralj Peter pisal ruskemu carju za-stran nasprotja med srbskimi ofi cirji in mu naznanil, da odstopi, Če bi Rusija ne premenila svojega tozadevnega stalšča. Bukurešt 14. septembra. V raznih rumunskih krajih je bil potres. Pariz 14. septembra Potovanje ministrskega predsednika Combesa v Treguier je dalo povod velikim demonstracijam, ki jih je vprizorila duhovščina. Republikanci so ministrskega predsednika sijajno in jako simpatično sprejeli. Na pozdrav župana treguierskega je odgovoril Combes, da se šteje srečnega, ker I je v Trćguierju dobil pomočnike za boj za osvobojenje Bretagne iz duhovniške sužnosti. Razkritje Renanovega spomenika se je izvršilo z velikim sijajem. Klerikalci so pri ti slavnosti vprizo-rili veliko demonstracijo proti ministrskemu predsedniku. Vikom tesa Kerboison je hotela iz revolverja vstreliti na Combesa, a redarji soji izvili revolver iz rok. Borzna poročila. Ljubljanska »Kreditna banka" v Ljubljani. f-tlni karzidunai. borza 14. septembra 1903. ff Aloibenl papirji. j D 811 »I Blago ♦ 3J/t majeva renta . . . 99 55 99 75 1 . srebrna renta . . . 99 40 99 60 1% avstr. kronska renta . 9985 10005 IV. „ zlata ; 119 90 12010 L'/, ogrska kronska „ 96 95 9715 1% „ zlata „ 11830 118 50 t% posojilo dežele Kranjske tV.Vo posojilo mesta Spi jota 9975 10075 100 — —•—- IV.V. *» Zadra 100- t V/. bos.-herc. Zel. pos.;l902 100- 101- \" ,j Časka dež. banka k. o. 99 60 99 80 •% M V 11 *• o. 1 P ,3 o zast. p is. gal. d. hip. b. 99 75 99 85 101 — 101*70 .\ Pe&t. kom. k. o. s l0°/3pr...... 106 — 106 — i' ,° 0 zast. pis. Innerst. hr. 101 — 102*— *"iVo ■ ii ogr. centr. deželne hranilnice . 10025 10125 P/.Vo zast. p is. ogr. hip. b. W%U °bl* °£r- l0**!11^ 100 — 100-20 iozmce d. dr. . . . 100-— 101'— ■t',"0 „ Ceske ind. banke 10025 10125 4°/0 prior. Trst-PoreC lok. žel. 98 50 4° o „ dolenjskih železnic 90 — 99 50 Wh ju«, žel. kup. V, V, 302 - 304 - IVtVi av. po8. za žel. p. o. 100 — 101 — Srečke« 3r42ko od i61 a 1854 . . . 170- 179 — i n n 1860V| . • 182 50 184 60 »i » ti 1864 . . . 248 — 252 — 154-50 156 60 zemlj. kred. I. emisije 288 - 29* - 1 M H* 11 r grške hip. banke . 278 — 282- 260- 266- - „ srbske a frs 100*— —■— —■—i 116 5' • 117 m iftsilika srečke . . IS 75 1975 kreditne a ... 439 — 444 — [nomoBke . , . m — 87 — krakovske „ ... 77 - 82-— jiubljansko „ . . 71- 75-— \v8tr. rad. križa .... 53- 63 80 i» »t m • • » 26 20 27 20 iađolfove B ... 68 - 72- Salcbursfce • • • * 78- 81 — »-majsko kom. , . . . 482 — 493- Delnice. lažne železnico • . . 83 — 84 — Državne železnice ... 647 — 649 — avstro-ogrske ban Sne del. 1570 - 1578 — Vvatr. kreditne banke . . 633 50 63950 )grske . „ 707 — 70-* — 2ivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brajc) 250 50 251*50 850- 660 — Praške želez. ind. dr . . 365 50 IH65 - 168) — 450 - 451 — Trboveljske prem. družbe . 370 — 374 50 avstr. orožne tovr. dražbe B49 — 350 — 3a§ke sladkorne dražbo . 147 — 150 — Valute. 1 (rr. cekin...... 11*35 11*39 1905 19-06 2347 23 55 Sovereigns ...... 23 92 24 — 117-35 11755 Laski bankovci..... 9510 95 30 Libiji........ 253 - 253 75 Dolarji........ 484 —*— Žitne cene v Budimpešti. dne 14. septembra 1903 T»rir*lr». Rž PSenica za oktober . april 1904. oktober . . april 1903. . sept 1904 . oktober . . Efekti*. Nespremenjeno. Meteorologično poročilo. Korasa Ovea za 50 kg K 7-51 l 772 n 622 . 648 „ 544 . 549 50 50 50 50 50 g< opazo-žč vanja Stanja barometra v mm. Temperatura v °C. Ve* rovi Nebo 12 13. 9. zv. 7. zj. 2. pop. 733 3 7314 730-5 10 9 101 14 6 al. jvzhod si. sever al. avzhod oblačno dež ak. oblač. . J9. zv. 14. 7. z). m a. pop. 729 3 728 6 731 4 134 153 223 al. jzahod oblačno si. jzahod pol oblaC. p. m. jzah. pol. oblafi. Srednja temperatura sobote in nedelje 11-25 in 12 7*, — normale: 15 3uin 15 2°. — Mokrina v 24 urah: 22 1 mm in 40 6 mm — — Minolo noč so je močno bliskalo, sem pa tje od daleč grmelo Zahvala. Za od vseh strani nam izkazano sočutje ob smrti nase iskreno ljubljene soproge, ozir. matere, hčere, sestre in svakinje gospe Marije Pečjak roj. Šusteršič, vdove Stepic kakor tudi za mnoge lepe vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo najglobokejšo zahvalo. (*i4u5j Posebno hvalo izrekamo precas. duhovščini, gg. učiteljem, gg. pevcem za ganljivo nagrobno petje, si. prostovolj gasilnemu društvu in sploh celi občini Semič, ki se je pogreba udeležila. Semič, 11. septembra 1903. Žalujoči ostali. Zahvala. Vsej velečislani gospodi, ki je naju ob smrti najine preljube matere, gospe Lucije Milčinski prijazno tolažila z izrazi svojega sočutja, izrekava tem potom naj-iskrenejšo zahvalo. (2414) L j ub 1 j a na, 14. septembra 1903. Fran in Angela Milčinski. Svarilo! Podpisani svarim vsakogar, naj moji ženi A. Pogačnik roj. Perko ne da nid na upanje, ker jaz nisem zanjo plačnik. Josip Pogačnik (2407) potnik. Močan učenec se sprejme v trgovini z mešanim blagom (2408—1) C. P. Rayer, Arclin-Vojnik. se sprejmejo na dobro hrano in stanovanje. (2413—1) Rimska cesta št. 3. I. nadstropje. Velika, obokana in svetla skladišča z dvoriščem, pripravna za delavnice in prodajalnice, se dajo takoj v najem. Vpraša naj se na Sv, Petra nasipu št. 37, L nadstr. (2410) Dijak aii gospodična se sprejme pri boljši rodovini v popolno, vsestransko jako ugodno oskrbo. — Posebna soba. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda«. (2412—1) Snažno stanovanje obstoječe iz 1 sobe in kuhinje aH z majhno predsobo se išče za 15. oktober ali pa za november-termin. Ponudbe se prosijo pod predal 49, glavna pošta. (2409—D Dijaki iz boljših hiš se sprejmejo na zelo dobro hraco in nadzorstvo. 237&2 Več v upravništvu »SI. Nar«. (2406—1) Dunajska cesta Sodnijske ulice št. 2 se sprejme takoj v trgovini galanterijskega in norimberškega blaga Ernst Jeuniker 2365-2 v Ljubljani, Dunajska cesta. Šolske potrebšči knjige in za ljudske šole priporoča Jernej Bahovec v Ljubljani petra ee^to |t. 2. Dva dijaka iz boljših hiš sprejmeta se v stanovanje in popolno oskrbo. Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (2337—3) T7"elils:o izloero finih specijalitet n po vsaki ceni od 14 *•— do H 4»— kilo gram ponudi tvrdka (11—208) Edmund Kavčič = v Ljubljani. ^= Svarilo. Vsaoega svarim, da ne da. na moje ime nikomur nič na upanje, ker nisem več plačnik za nikotjar. Ljubljana, 14. ppott-mbra 1903. Janko Likar (2417) mestni učitelj. Dijak iz boljše družine se sprejme na fino hrano, priporočeno od nekega c. kr. profesorja v bližini vseh srednjih šol, materinska vzgoja in nadzorstvo, dobra hrana, lepa soba pri neki uradniški vdovi. Cena po zahtevi hrane. Ponudbe pod „Materinska vzgoja" poštno ležeče Ljubljana. (2397-2) Prešernove ulice štev. 9 Ljubljana Prešernove ulice štev. 9 uljudno naznanjata, da je za prihodnjo sezono vosti v konfekciji /Jomn v ve"k' "ZDei"i ===== UaiTlU == v zalogi. Ravno tako so tudi ■m obleke za gospode in dečke popolnoma na novo sortirane in posebno opozarjata na zelo praktične obleke za šolarji Vsakej obleki pridejane so krpe. ( Administracija) prevzame izurjen uradnik proti primernemu plačilu. Ponudbe prevzame blagohotno upravništvo »Si. Naroda«. ( 2411—l) Spretnega stenografa sprejme (2391—2) 2)r. Josip Jurlan, odvetnik v Ljubljani. [©-W w w i I I i S •I m- w iz boljših hiš, se sprejmejo na sta. novanje s popolno oskrbo. VeČ se poizve na Krancovem nabrežju St. 7, I. nadstropje. 238&a Gostilna v ožji bližini mesta se odda na račun VeČ se izve v posredovalnici služI Ter. Novotny, Ljubljana, Dunajski cesta štv. 11. (2396 2) Dijaka iz boljše hiše sprejme učiteljska r< d bina na stanovanje in hrano. 13714 Kje? pove mravništvo »SI. Nar &8SS6 B m dobijo takoj dober in stalen zaslužek Sprejema se od 8.—11. ur* dopoldne Privoz (Prule) št. 3 vrata 5, I nadstropje 2403-; Dijaki ali gospodične se sprejmejo \ boljši rodbini pod zmernimi pogoj: v stanovanje in na brano v Ljubljani, Glavni trg št. 25, I. nadstropje. (2187 7 2 dijaka iz srednjih šol se sprejmeta na stanovanje in hrano blizu gimnazije. (2347 -3 Marije Terezije cesta št.l II nadstropje na desno, 23^o- šolske potrebščine dobo se ceno in dobro pri t^rdki Ivan Bonač i> Ljobljani SelenlHirgfove ulici' nasproti c. kr. glavne pošte. Zelo vredne, nezgorljive star blagajne tsi se dobe in ogledajo pri: (2364—2) iTaa^i & sisa. trgovina s šivalnimi stroji in kolesi IvjtJ.l3lJo.ra«, Dunajska cesta štev. 17. Ural Knjigarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg štv. 2 priporoča svojo popolno zalogo tSB60-a) vseh v tukajšnjih in v vnanjih učnih zavodih uvedenih šolskih knji v najnovejših izdajah, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cenah Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj. Novo vstopajoči učenci se bodo spre jemali v gremialno trgovsko Šolo 21. 22. t. m. od 3—5. ure popoludne v hiši Štev. 5 na Dunajski cesti. (2384_2I trgovski gremij v Ljubljani knjig r^ za vse srednje in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine priporoča knjtgotržec v tjubljani k ©UGr^i trg $tetf. 3. hjj^ (2377 2) T t T T t T * Y r Tvdflint.eH in ndffovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*.