Glas *1 d a j a : Gorenjski tisk /Ureja: Upedniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik **lef. uredništva 475 — uprave 190 ffcfcoči račun pri Komunalni banki ^anj št. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v fotiedelj ok in petek / Naročnina: •toa 600, pollet. 300, mesečna 50 din KRANJ, 9. JULIJA 1956 LETO IX. — ŠT. 54 DIN 10 — Glasilo SZDL za Gorenjsko Gorenjske Seja Okrajnega ljudskega odbora Kranj Razdelitev sredstev za pospeševanje kmetijstva pravljala o spremembah v organih okrajnega ljudskega odbora. Zaradi prevzema novih službenih dolžnosti sta zbora razrešila nekatere člane komisije za prošnje in pritožbe, komisije za statut, sveta za šport in telesno vzgojo, disciplinskega sodišča, komisije za organizacijo evidence kmetij- Stanje kmetijstva, zlasti še nekaterih sredstva namenjena za popravilo in skega zemljiškega sklada SLP, razla-f*anog, še vedno ni zadovoljivo, zato dograditev vodnih gorskih poti v oko-ta zbora sprejela nekatere predloge o lici Bohinja. Dalje je veterini dodelje- Kranj, 7. julija. Po ločenih sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, ki sta bili včeraj v Kranju, so se odborniki udeležili skupne seje obeh zborov. Dnevni red je bil precej obsežen, skupaj 25 točk, in je bila verjetno zaradi tega razprava zelo pomanjkljiva. V 22. točki dnevnega reda je zbor proizvajalcev na predlog komisij potrdil kar 39 zaključnih računov. opravljanju in razdelitvi skladov za nih 6 milijonov dinarjev, prosveti za Pospeševanje kmetijstva. adaptacije in poživitev dela na kmetij- Semenski krompir smo največkrat skih šolah pa 9,990.000 dinarjev. Skup- ^ovažali iz drugih krajev, kar je zvi- ni izdatki sklada znašajo 33,766.000 di- *evalo ceno, razen tega tudi kvaliteta nar je v. ni bila najboljša. V proračunu je Sredstva sklada za pospeševanje pro- Pfedvidenih za proizvodnjo krompirje- meta in predelavo kmetijskih pridel- *ega semena 1 milijon dinarjev in kov pa so namenjena predvsem kra- Prispevek za Selekcijsko postajo v Po- jem, ki so naseljeni s pretežno indu- |ianah (100.000 dinarjev), ki bo z go- strijskim prebivalstvom in je preskr- Mtvijo kvalitetnega krompirjevega se- ba s kmetijskimi pridelki zaradi majh- "fcena omogočila povprečni pridelek nega števila tržnic, pekarn itd. neza- centov in s tem prihranila okoli dovolj iva. Tako je predvidena dotacija '00 milijonov din letno. Prav tako so za izdelavo načrtov, za gradnjo tržni- ^oločena tudi sredstva za odkup se- ce v Škof ji Loki 300.000 dinarjev, na ženskega žita (315.000 dinarjev) in raz- Jesenicah 2 milijona in za skladišče •^noževanje dobrih semenskih žit (85 trgovskega podjetja »Sadje« Kranj 800 tisoč dinarjev). S posevkom za ta sred- tisoč dinarjev. Večina naših pekarskih ^va kupljenega žita, se bo povečal poslovalnic ne ustreza higienskim hektarski donos najmanj za 3 cente in predpisom, zato je zbor predvidel za bo dohodek za okoli 30 milijonov več- gradnjo in adaptacijo teh poslovalnic •*> in skladišč za kmetijske pridelke Skupno je za poljedelstvo namenje- skupno 21 milijonov dinarjev, jtth 2,160.000 dinarjev. V živinoreji se Na seji je bil sprejet tudi odlok °o še naprej pospeševalo umetno ose- o povišanju dnevnic. Dalje je bil spre-^enjevanje ter izbor plemenjakov. jet odlok o uvedbi občinskega premer se v zadnjem času razširjajo raz- metnega davka v okraju Kranj. Jesene rastlinske bolezni in rastlinski niški bolnišnici je bila odobrena ga-*kodljivci, je namenjenih iz sklada 1 rancija za najetje posojila v znesku J^ilijon dinarjev za zavarovanje rast- 18 milijonov dinarjev. Ker je bila od-li_n pred boleznimi. Iz sklada je pred- ločba občinskega ljudskega odbora ^idenih še 3,700.000 dinarjev za pospe- Jesenice podjetju »Centrošped« iz Zagreba, da sedanja obijtoječa špedi- stitvene komisije za območje občin Gorenja vas, Škof j a Loka, Železniki in Ziri in izvolila v te organe nove člane. V komisijo za prošnje in pritožbe sta bila imenovana Aleš Jagodic in Franc Križner, v disciplinsko sodišče Ivan Gorjanc, za predsednika komisije za organizacijo evidence1 kmetijskega zemljiškega sklada SLP Peter Kunstl in za člana razlastitve komisije na območju občin Gorenja vas, Škof j a Loka, Železniki in Ziri Vinko Krajnik. Na skupni seji je bil nato imenovan še upravni odbor okrajnega gozdnega sklada in upravni odbor okrajnega vodnega sklada. Za predsednika upr. odbora gozdnega sklada je bil izvoljen Franc Znidar, za predsednika upravnega odbora vodnega sklada pa Jože Šparovec. Zbora sta po krajš Žetev Nekaj zadnjih toplih dni je brž pomagalo, da je žito dozorelo »Kmečka ohcet" ■ višek Turističnega tedna v Bohinju V soboto je bilo v Bohinju 1500, ▼ nedeljo pa 4000 ljudi BOHINJ, 8. julija. V okviru turističnega tedna v Bohinju so včeraj in danes prikazali staro »kmečko ohcet« in fantovsko vasovanje, ki je lep slovenski običaj, ki temelji folklornih in čistih narodnih motivih. V tem tednu so imeli v bohinjskih vaseh še vrsto drugih prireditev, tako kulturnih in športnih, povezanih s pre-razpravi odločila, da se zaradi boljše- davanji o pomenu turizma in kmetij-ga dela zmanjša število upravnega od- s^va- bora gozdega sklada na devet članov. Praksa v zadnjih letih je pokazala. I. Pokrajinski zlet „Svobod" v Žireh Kulturna manifestacija da so prav v tem pogledu naša turistična društva in gostinstvo premalo napravila. Zaradi tega in.seveda tudi zaradi vremena v zadnjih dveh letih, je turizem začel šepati tudi v tem kotu naše ožje domovine. Tudi letošnji obisk tujih in domačih gostov je bil skromen. Včeraj in .danes pa je Bohinj zaživel kot morda že dolgo ne in nikomur, ki je prišel sem ne bo žal, kajti tu je našel vsestransko razvedrilo. Jezero jo bilo neverjetno toplo, tako, da so bili prvi kopalci že zgodaj dopoldne v vodi. evanje planšarstva, predvsem so' ta žirovski rojak Maksim Sedej. Popoldne so bile na sporedu medkrajevne športne tekme, zvečer pa je DPD POČASTITEV DNEVA BORCEV NA JEZERSKEM Jezersko, 7. julija. Jezerjani so 4. julij slovesno praznomu. Na predvečer so se že v prvem j^raku zbirali domačini in prebivalci z "Užnjih hribov pred »Korotanom«, ZIRI, 8. JULIJA. Danes je bila otvoritev I. Pokrajin ciijska podjetja zadoščajo potrebam, skega zleta »Svobod«, ki ga je prire neutemeljena, je zbor na pritožbo ,jji0 DPD »Svoboda« Ziri v počastitev Svoboda z Vrhnike uprizorilo komedijo omenjenega podjetja izdal dovoljenje 20-obletnice delavske stavke na Go- »Hiša v Montevideu«. Jutri bo gost6- za ustanovitev poslovalnice na Jeseni- renjskem. Pokrovitelj te kulturne ma- vala v Zireh lutkovna sekcija DPD cah. Sprejet je bil tudi predlog pred- nifestacije je predsednik Zveze Svobod Svoboda z Jesenic, v torek zvečer bo računa okrajnega vodnega sklada in |„ kulturnih društev Ivan Regent. Pri- javna produkcija gojencev glasbene spremembe v zvezi s sistematizacijo reditve bodo trajale ves teden. šole iz Zirov, v sredo pa koncert pev- delovnih mest upravnih organov ob- y sindikalni dvorani je predsednik skih zborov DPD »Svoboda« Ziri pod činskih ljudskih odborov. V zvezi s DPD »Svoboda« Ziri tov. Počivavšek vodstvom dirigenta Antona Jobsta. ^ier je bila spominska svečanost. Ko potrditvijo statutov občin naj orne- danes ob desetih svečano odprl kultur- Dramska sekcija iz Stražišča bo prišla *e je popolnoma zmračilo, je na Velikem vrhu zagorel kres, dolino pa so Razsvetljevale raznobarvne rakete. rogram prireditve je bil skrbno prijavljen. Ni bilo točke, o kateri se ^činstvo ne bi pohvalno izrazilo. Po-no zanimiv je bil partizanski prj-pri ognju. Sledile so partizanske Jsrni, recitacije, nastop folklorne sku-^ne in mladinskega pevskega zbora. nim še to, da zaradi enotnosti držav- no-zgoddvinsko razstavo, ki prikazuje na obisk 12. julija in uprizorila špan ne uprave ni bil sprejet predlog tradicijo kulturne dejavnosti v tem sko romanco Garcie Lorce »Mariano kranjske občine o ustanovitvi posebne- kraju. Član Okrajnega sveta »Svobod« Pinedo«. V petek bo gostoval v Žireh ga veterinarskega inšpektorja, med- Rado Jan je nato podal precej podro- pevski zbor DPD »Svoboda« Kranj, v tem ko so bili ostali statuti sprejeti Deri pregled kulturnega življenja od soboto pa bo nastopila domača dram- in potrjeni. ustanovitve prvega bralnega društva ska sekcija in v režiji Jožeta Zupana 1867 do današnjih dni. Na otvoritvi je uprizorila Kreftove »Celjske grofe« v SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV bil navzoč tudi predsednik Sveta za zasilno urejeni dvorani Kulturnega do Po končanem ločenem zasedanju sta prosveto in kulturo pri OLO Kranj ma. Zaključek kulturnega tedna bo v oba zbora OLO na skupni seji raz- Slavko Beznik in akademski slikar — nedeljo. J. O. fcvršni odbor CO ZBJ je pohvalil ZB na Gorenjskem za uspešno delo vzpodbudno priznanje Organizacija Zveze borcev vključuje v kranjskem okraju 11.830 članov, bodi«, katere avtor je Slavko Smolej. Mnogi od njih so se uveljavili v političnem življenju, nad 3000 pa se jih aktivno udejstvuje v organih družbenega upravljanja v delavskih svetih indukcijskih, trgovskih, gostinskih in drugih podjetjih, v upravnih odborih ^netijskih zadrug, v raznih7 svetih pri ljudskih odborih itd. Precejšnje steblo članov ZB dela tudi v organih oblasti. Aktivno udejstvovanje članov ^B na vseh področjih družbenega življenja daje organizaciji zasluženi ugled. ^hti, ki ne delajo, so le redke izjeme in še njihova pasivnost je navadno Posledica osebnih trenj. Pa še besedo o današnji prireditvi, ki je lepo uspela. Sinoči so »pri Janezu« ob jezeru prikazali bohinjsko fantovščino, običaj, kako so si nekdaj fantje morali pridobiti pravice, da so se ilahko pridružili fantovski družbi. v današnji prireditvi, katero je gledalo nad 4000 ljudi pa so Bohinjci prikazali staro kmečko ohcet. Zbrali so se pred nevestino hišo, eno izmed izrazitih v Stari Fužini. Bil je cel sprevod, v katerem ije bilo 14 voz narodnih noš. Tam jo ženin dobil nevesto po tedanjih sta-. rih običajih. Na vozove so naložili še vso balo, ki jo žena potrebuje doma in seveda tudi najlepšo opravo z domačije. Tako je sprevod krenil naprej proti Janezu. Pred domačijo v Stari Fužini so se zbrali številni prebivalci iz raznih krajev in spremljali ohcet vse do Janeza, kjer je bil zaključni del prireditev. Na mostu »Pri Janezu« so ^ jim »zašrangali« pot. To jo običaj, da 1 mora ženin odkupiti nevesto tudi od Org anizacija Zveze borcev na Go- Knjiga je bila tiskana v treh jezikih, v slovenščini, angleščini in esperantu. v Kranju izdajajo vsako leto po eno številko »Zbornika«. Samostojen »Zbornik« je izdal tudi občinski odbor ZB Gorice, razvoj NOB na Dovjem pa je opisan v posebni kroniki. »Loški razgledi« prav tako prinašajo dogodke iz narodnoosvobodilne vojne. v kratkem bo izšla tudi knjiga Ivana Jana »Med gorenjskimi partizani«. Številni prispevki so bili objavljeni tudi v »Glasu . ^jskem s svojim delom še posebno ^stopa v pripravah za praznovanje °inskih in krajevnih praznikov, ki ^° Pomembne politične manifestacije vseh občinah. Organizacija Zveze 0t-cev daje tudi pobudo za proslavljale drugih važnejših dogodkov, ki so Rezani z zgodovino naprednega deškega gibanja. Prav tako pa dajejo ^bori ZB svečano obeležje obletni-^ ustanovitve partizanskih enot, ^ °rom aktivistov m drugim dogod-j0lni ki so pomembni za razvoj na-eSa narodnoosvobodilnega boja. v večjih središčih Gorenjske pripravijo organizacije ZB vsako leto Gorenjske«. vrsto izletov v razne kraje, znane iz Na področju kranjskega okraja je 7 1 NOB, kjer stari borci pripovedujejo krajevnih in terenskih organizacij ZB. partizanske spomine šolski in ostali mladini. Na Jesenicah, v Kranju, Tržiču, Škofji Loki, Radovljici in na Bledu so imeli borci predavanja tudi za predšolsko mladino. Večina teh uspešno dela. Organizacijska trdnost j'im omogoča, da so kos vsem problemom, ki jih morajo reševati na svojem območju. Pri občinskih odborih so za posamezna delovna šole, v višjih šolah jih je 33, 142 pa se jih uči različnih obrti. Precej jih je že zaposlenih. Vsi, ki posečajo visoke šole, dobivajo štipendije. 739 jih prejema izredno socialno podporo pri občinskih ljudskih odborih. Povprečje šolskih uspehov teh otrok je dobro. Učni uspehi so predvsem odvisni od predavateljskega kadra, ki jim ponekod posveča več.pozornosti, drugod pa zopet manj. V kolonijah in na zdravljenju je bilo do sedaj 885 otrok. Tudi spomeniška dejavnost v okraju Kranj beleži lepe uspehe. Zbrano je že veliko dokumentarnega gradiva iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe. Posamezne občine so poskrbele tudi za estetsko arhitektonsko ureditev nekaterih grobišč padlih borcev in talcev. (Begunje, kjer počiva 509 žrtev okupatorja, Draga, kjer je pokopanih nad 300 talcev, grobišče na Pokljuki, kjer počiva 79 borcev itd.). Postavljeni so bili tudi številni spomeniki padlim partizanom. V povojnem desetletju so občinski in okrajni odbor ZB NOV ob raznih državnih praznikih in partizanskih dnevih organizirali priložnostne raz- Za seznanjenje mladine in ostalega področja zadolžene posebne komisije, prebivalstva z dogodki narodnoosvo- Prošnje rešujejo odbori večinoma sami bodilne vojne je bilo izdanih več pub- na svojih sejah. Delo komisij za otroke stave. Dosedaj jih je bilo 28, obiskalo pa jih je nad 59.000 ljudi. Prikazovale so dokumentarno gradivo iz dobe okupacije. Številen obisk kaže na potrebo likacij. Na Jesenicah so izdali knjigo padlih borcev še ni v vseh občinah Franca Konoblja-Slovenka z naslovom zadovoljivo. v našem okraju je 1238 »Pod Možakljo in Karavankami so se otrok padlih borcev in žrtev fašistič- uprli«. Pomembno je tudi delo »Go- nega nasilja. 261 teh otrok poseča o- po organizaciji stalnih razstav pri po renjska v miru, trpljenju, borbi in svo- snovno šolo, 437 gimnazijo, 225 srednje sameznih muzejih. vaških fantov in mož. Ob tej priliki so dobili šrangarji sedem zlatnikov. Nato je šila ohcet na ženinov dom, kjer je pojedina, ples itd. Vendar smeta ženin in nevesta šele ob polnoči plesat. Prav bi bilo, da bi tudi v propagandnem oziru več napravili. Predvsem bi bilo dobro, da bi o svojih prireditvah Obveščali tudi domače in tuje turistične urade. _k _e II. iMiifti velesejem odprl LJUBLJANA, 7. JULIJA. Danes je bil v Ljubljani odprt na Gospodarskem razstavišču II. Obrtniški velescjem. Na sejmu so prikazane vse obrtne dejavnosti, vendar od lanskega leta ni moč opaziti bistvenejših novosti. Z Gorenjske je zastopanih zelo malo obrtnih podjetij in zasebnih obrtnikov. Pozornost vzbujajo le izdelki podjetij »ELRA« iz Škofje Loke ter »Splošnega ključavničarstva« iz Kamnika. Razen teh razstavljajo še »Ključavničarstvo-tehtnica« in »Pleskarstvo« Cehovin iz Kranja, mizar Vinko Hafner iz Bitnja ter »Ščetarna« iz Komende. KAJ BO NOVEGA Gorenjskem sejmu? Razstavljalo bo 160 razstavIjalcev Obetajo se novi izdelki Kranj, 8. julija. Nad 160 razstavljalcev se je že prijavilo za letošnji VI. Gorenjski sejem, ki bo od 3. do 13. avgusta v Kranju, organizatorji pa imajo sedaj precej dela, saj je do otvoritve le še dobre 3 tedne. Sedaj, ko uprava Gorenjskega sejma že razpolaga s podrobnim seznamom razstavljalcev, je prav, da se tokrat vprašamo: kaj pa bo letos novega na Gorenjskem sejmu in ali se bodo raz-stavljalci potrudili in pokazalji res nekaj novega? Kovinska, kovinsko - predelovalna in elektroindustrija bo tudi letos, tako kot vsa leta do sedaj, v središču pozornosti. Ti dve gospodarski panogi sta se na Gorenjskem zlasti v povojnem času močno razvili. Zlasti bodo zanimivi izdelki za široko potrošnjo, izdelki za najširšo uporabo v gospodinjstvu itd. Razen starih znancev Gorenjskega sejma, podjetij »Iskra«, »NIKO«, Železarna, »Plamen«, bo letos razstavljalo tudi podjetje »Elra« iz Škofje Loke. To podjetje bo pokazalo loščilce za parket, avtomobilske radio aparate, kolektor je in druge podobne izdelke. Razen tega bodo razstavljeni tudi centrifuge za perilo, pralni stroji, stroji za lupljenje in rezanje krompirja itd. V središču celotne svetovne javnosti in tiska je brez dvoma bližnji obisk egiptovskega predsednika republike Gamala Abdela Nasera v Jugoslaviji ter bližnji sestanek Tito-Naser-Nehru na Brionih. Naserjevo potovanje v Jugoslavijo in brionski sestanek med tremi visokimi predstavniki dežel, ki so sicer na tisoče kilometrov oddaljene, vendar pa po svojih miroljubnih težnjah neverjetno blizu, je po mnenju Egipčanov in večino svobodoljubne javnosti, nov trdni most in vez med Evropo, Azijo in Afriko ter vsemi narodi sveta, ki teže k istemu cilju, dokončni osvoboditvi, neodvisnosti in mirnemu razvoju. Boj za mir in aktivno koeksistenco, katere vzpodbudnik je Jugoslavija, je prav tako nujnost republikanskega Egipta, kateremu je ohranitev miru neobhodno potrebna za nadaljnji pospešeni gospodarski razvoj. Kajti Egipt se zaveda, da bi vojni spopad, pa čeprav le lokalnega pomena, pahnil deželo v bedo in omogočil ponovno rovar-jenje tujih agentov. BEOGRAD, 8. JULIJA. Predsednik republiko Tito je poslal začasnemu predsedniku Argentine Pe-dru Aramburu pozdravno brzojavko ob argentinskem prazniku. Kijev, 8. julija. Danes so odprli v Kijevu razstavo, ki je posvečena 10-ietnemu razvoju nove Jugoslavije. Med prebivalci tega ukrajinskega mosta je za razstavo veliko zanimanje. VLADE DRŽAV UDELEŽENK Ban-dunške konference, so se izjasnilo za sklicanje druge konference, ki naj bi bila v Kairu. Na njej naj bi razpravljali o, mednarodnem razvoju, ki je nastal v obdobju po prvi konferenci, ki je bila v Djakarti. KRALJ SAUDIJSKE ARABIJE je izjavil, da bi bil za ponovno navezavo stikov z Veliko Britanijo pod pogojem-, če bi se uredila vprašanja suverenosti nad oazo Buraimi. Na seznamu novih izdelkov so tudi aluminijasti čolni, alarmne sirene, razne vrste pil in drugega kovinskega orodja. Razstava »Stanovanje za naše razmere« v Ljubljani je dala pobudo marsikateremu podjetju za sodobnejše in praktičnejše pohištvo. Zanimiva bo vsekakor montažna stanovanjska hišica z ugrajeno sodobno kuhinjo, ki jo bo razstavilo Lesno industrijsko podjetje »Jelovica« iz Škofje Loke. Ugotovili bomo, v kakšni meri je ta hišica res sodobna, še prav posebno pa nas bo zanimala cena. Precej mikavni bodo tudi izdelki tekstilne industrije, ki se bo letos prav gotovo prizadevala spričo precejšnjih zalog, s katerimi razpolaga, pokazati čim več" in doseči kar najboljši komercialni učinek. Razen turistične razstave, katero bo tudi letos pripravila Okrajna gostinska zbornica, pa bo tudi okrajni Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju pripravil posebno poučno propagandno razstavo sodobnih izdelkov za gospodinjstvo. Tudi letošnji Gorenjski sejem bo prav gotovo zanimiv. Gledalci pričakujejo, da bodo videli enoletne uspehe gorenjskega gospodarstva, podjetja in zasebni obrtniki pa si od letošnjega sejma obetajo kar se da dober komercialni uspeh. A. KULTURNE N O V J C £ , Z ustanovnega občnega zbora Kluba likovnih delavcet Gore niske LIKOVNO VZGOJO NAJŠIRŠIM SLOJEM Tudi investicije ▼ kiAtarno^prosvetne namene •e obrestujejo Pred dnevi je bil v Kranju ustanovni občni zbor Kluba likovnih delavcev Gorenjske, ki sta se ga med drugim udeležila tudi predsednik Okrajne«« odbora SZDL Mirko Zlatnar in predsednik Sveta za kulturo in prosveto P*' OLO Kranj Slavko Beznik. V imenu Združenja likovnih delavcev Slovenije je udeležence pozdravil Ivo Šubic. Presenetljivi uspehi — Te dni razstavljajo bolniki begunjske bolnišnice za duševne bolezni svoje Izdelke. Presenečajo zlasti ročna dela, saj so nekateri izdelki tako spretno narejeni, da si ne moremo misliti, da je to delo bolnikov. Za razstavljene predmete je veliko zanimanje. Precej izdelkov je tudi že prodanih. Ves potrebni material so si nabavili z lastnimi sredstvi, ki pa izvirajo le iz priložnostnih zaslužkov bolnikov samih. Morda nam bi kaj več o delu in življenju v bolnišnici napisal kdo, ki je dobro seznanjen z vsakdanjimi problemi. Lj. Ustanovitev tega kluba je za Gorenjsko pomemben dogodek. Do sedaj je ta zamisel edinstvena v Sloveniji. Na^ rokovale so jo potrebe po poglobljeni kulturni dejavnosti v okraju. Tovariš Zlatnar je že na konferenci SZDL poudaril potrebe po sistematičnejši kul-turno-umetniški vzgoji naprednega delavca in kmeta. Nujno je, da se vzporedno z razvojem družbenega upravljanja dviga tudi kulturno življenje. Prav zato je poglavitni cilj kluba pospešitev zanimanja za kvalitetno likovno tvornost med ljudstvom in razširitev estetske likovne vzgoje na najširše sloje prebivalstva. Le na ta način bo izginil kvaren vpliv kičastih izdelkov na okus javnosti. Važna naloga kluba bo tudi, da poveže razcepljeno dejavnost najrazličnejših likovnih delavcev gorenjskega območja ter jim nudi moralno in materialno pomoč pri njihovih snovanjih. Veliko partizansko slavje v Blagovici Zaključna proslava ob Dnevu borcev v domžalski občini v BLAGOVICA, 8. julija. V okviru proslav v počastitev Dneva borcev v domžalski občini, je bilo danes na Golčaju nad Blagovico v Črnem grabnu veliko partizansko slavje — zbor kamniško-zasavskega bataljona in revirno čete. Ze od ;6. ure zjutraj so se pričele zgrinjati proti Blagovici množice prebivalstva iz bližnje in daljnje okolice. Prijazna vasica Blagovica, je goste sprejela praznično okrašena, v zastavah in mlajih. Zbrali so se na vrhu hriba ob spomeniku šestnajstim padlim borcem radomeljske čete, ki so kot prvi padli v borbi z nemškim okupatorjem 18. oktobra 1941. Te proslave so se udeležili tudi tovariši Tomo Brejc, organizator vstaje v kamniškem okraju in preživeli borci iz te borbe. Slavju so prisostvovali tudi predsednik OLO Ljubljana, Marijan Dermastja, nadalje Ivan Semen-Stane in Ivan Pirš-Luka. Predsednik občinskega odbora ZB Franc Avbelj-Lojko je imel ob spomeniku slavnostni govor, ob igranju žalostink pa je patrola bivših partizanov kot tudi zastopnikov ostalih organizacij položila ob spomenik vence. V kulturnem programu, ki jo sledil sta igrali godbi na pihala iz Domžal in Zagorja, razen tega pa sta zapela nekaj pesmi tudi pevska zbora DPD »Svoboda« iz Domžal in Ihana. Na sporedu iso bile tudi recitacije. Po končani slovesnosti so so ljudje vrnili v Blagovico k odkritju spominske plošče padlim borcem. Predsednik krajevnega odbora v Blagovici Tone Florjančič je v svojem govoru dejal. »Brez krvi padlih, mi ne bi dočakali svobode«. Po tem govoru je Franc Avbelj-Lojko odkril spominsko ploščo. Tudi tu so zastopniki množičnih organizacij položili vence, nakar je pevski zbor zapel še Internacionalo. Popoldne se je zbralo pred gasilskim domom v Blagovici precej ljudi. Prostovoljno gasilsko društvo je ob 15-ob-letnici obstoja razvilo prapor, kateremu je kumoval Franc Avbelj-Lojko. Razen njega sta kumovala tudi rojaka iz ZDA Franc Oglar in Alojz Ravnikar. Po razvitju prapora je bila povorka, v kateri so sodelovale tudi narodne noše. Sledil je še kulturno športni Spored. S tem je bilo zaključeno praznovanje Dneva borcev v domžalski občini, ta dogodek pa bo ostal vsem, ki so danes prisostvovali temu slavju, v trajnem spominu. —t— 55 let dela Dobračevo, 8. julija. Danes so gasilci PGD Dobračeva razvili svoj društveni prapor in praznovali clbenem tudi 55-letnlco ustanovitve društva. V imenu Okrajne gasilske zveze je pozdravil tamkajšnje gasilce sekretar Janko štefe. E. Prometna nesreča Kranj, 8. julija. Danes opoldan je prišlo na cesti Kranj—Bled v kraju Zlato polje do prometne nesreče. Povzročila sta jo motorist Janez Hudobivnik iz Izole in 10-letni otrok na kolesu Stojanovič Čedo iz Zlatega polja. Na kraj prometne nesreče so kmalu prispeli organi javne varnosti, ki so ugotovili, da je nesrečo zakrivil neprevidni otrok. Končno besedo pa bo izreklo sodišče. Nesreča je zahtevala lažje telesne poškodbe in neznatno materialno škodo. Pismo brigadirjev z otoka Mladinska delovna brigada na otoku Stenjak Okrajni komite LMS Kranj je poslal na ureditev otoka Stenjak mladinsko delovno brigado »Ivana Slavca-Jokla«, ki jo sestavlja 54 mladincev vajeniških šol iz Kranja, Radovljice in Zirov. Otok Stenjak leži v bližini Brionov. Za časa Avstrije in Italije je bil last nekega avstrijskega grofa, ki je imel na otoku svoj kamnolom, odkoder je izvažal najboljši kamen po vsej Evropi. Otok je bil zelo zapuščen. Ze več let ni nihče živel na njem. Ko pa je brigada na njem postavila svoje taborišče, se je njegov izgled spremenil. Ob nedeljah nas obiskujejo mornarji in puljski izletniki. Ze v začetku smo naleteli na velike težave zaradi organizacije. Poslati 54 mladih ljudi na otok z dvema lopatama in enim krampom, dovolj jasno priča, kako je bila akcija slabo organizirana. Ob prihodu brigadirjev ni bilo niti čolna, s katerim bi vzpostavili zvezo z najbližjo vasjo. Vse te in še mnoge druge težave smo hitro premagali. Postavili smo šotore ob obali, bližnjo razrušeno hišo smo spremenili v kuhinjo in skladišče. Na otoku sta še dve taki hiši, ki jih bomo popravili in izročili Društvu prijateljev mladine. Zaradi pomanjkanja orodja smo morali prenašati kamenje in prst na deskah. Z rokami smo pulili travo in grmičevje. Kljub temu smo veliko naredili: 2460 metrov poti in popravili 75 kubikov podrtega kamenitoga zidu in drugo. Zanimivo je tekmovanje med četami za večjo storilnost. Sedaj vodita 3. in 4. četa. Tudi med posamezniki je težko določiti najboljšega. Pohvaljenih je bilo že 34 brigadirjev. Poleg rednega dela pa imamo tudi debatne ure, na katerih razpravljamo o notranjih in zunanjih političnih ter gospodarskih problemih. Priljubljena so tudi športna tekmovanja. Čete tekmujejo med seboj v odbojki,'plavanju, šahu in waterpoolu. Z življenjem :n organizacijo so brigadirji zelo zadovoljni, kar dokazuje, da nekateri še naprej želijo ostati v brigadi. MRKAIC Mladinska brigada »Staneta Žagarja« drugič udarna Koprivnik, 7. julija. Na praznik Dneva borcev so imeli tudi mladinci v brigadi »Staneta Žagarja« na Gorjušah lepo slavje. Ta dan je brigada za svoje uspešno delo prejela že drugič naslov udarne brigade. MLADINSKA DELOVNA BRIGADA Z JESENIC NA JELOVICI Jesenice, 7. julija. Občinski komite mladinske organizacije na Jesenicah je dal pobudo za formiranje delovne brigade med učenci Metalurške industrijske šole. Medtem, ko so odšli učenci bivšega III. razreda na delo v železarno, so formirali učenci I. in II. razreda delovno brigado, ki je odšla v četrtek na enomesečno delo gozdne ceste Lipnica—Jelovica. Brigada šteje 50 mladincev in nosi ime po narodnem heroju Matiji Verdniku-To-mažu. CENE RIBNIKAR: Caplji (les) S tem bo klub obenem omogočal tudi dvig njihove strokovne usposobljenosti in ustvarjalnosti. Klub združuje slikarje, kiparje, izde- lovalce umetno - obrtnih predmetov, profesorje in učitelje tovrstnih veščin, arhitekte, gradbene tehnike, tehnične risarje, načrtovalce vzorcev, scenografe, dekorater je, aranžerje, fotografe iD druge sorodne oblikovalce. Vanj «e bodo vključili tudi umetnostni in kulturni zgodovinarji ter kritiki likovnih stvaritev. Izredni član kluba pa lahko postane vsak ljubitelj umetnosti nfl Gorenjskem. Klub bo deloval v najtesnejših stikih z množičnimi organizacijami ter kul-turno-prosvetnimi društvi in pa seveda z republiškim Združenjem likovnih delavcev. Organiziral bo kolektive m individualne potujoče razstave in skrbel za vodstvo likovnih sekcij in krožkov pri kulturno-prosvetnih društvih-S tem da vključuje arhitekte in gradbenike, bo omogočil estetsko, domaćinskomu miljeju in sodobnemu življenju ustrezaj očo ureditev gorenjskih naselij, prirodno znamenitih predelov in posameznih arhitektonskih objektov-Vzgajal bo gradbeni okus med ljudmi, ki se često na lastno pest lotevaj0 stavbarsko neokusnih preureditev-Klub bo nadalje skrbel za kvalitetno sceno gledaliških odrov, organiziral tovrstne tečaje, pazil na estetski videz izložb in vodil boj proti kvaziumetni-škim dekoraterskim in umetno obrtnim izdelkom, ki so plod povprečnosti. Člani kluba imajo v načrtu tudi razstave galerijsko-muzejskega značaja, likovno-vzgojna in umetnostno-zgodovinska predavanja s skioptičnimi slikami, dia^ filmi itd., propagiranje prirodnih znamenitosti, osnovanje stalnih umetnostnih galerij in še mnogo drugih nalog-Pospeševali' bodo tudi dokumentarno in umetnostno fotografijo in nudili pomoč šolskim krožkom za risanje. Delo Kluba likovnih delavcev ho imelo torej zelo širok obseg. Nikdar se ne bo smel zapirati vase, saj to povsem izključuje njegova vzgojna vloga-Našemu delovnemu človeku bo moral posredovati široko kulturno razgledanost, da bo znal vsako stvar sam pravilno vrednotiti, da bo postal samoza-vestnejši in mu nihče ne bo mogel vsiljevati umetniško nekvalitetnih del. V" ta namen bo potrebna tudi denarna pomoč, ki se bo prej ali slej uspešno obrestovala. Občinski odbori, zlasti tisti na podeželju, bodo morali tudi za to področje družbene dejavnosti odmeriti več sredstev. Nastop „LADA" na Primskovem Nastop ansambla narodnih pesmi in plesov »LADO« iz Zagreba v Zadružnem domu na Primskovem, sodi brez dvoma med najuspešnejše in najlepše točke, s katerimi je bil zaključen programski načrt v zvezi s počastitvijo Dneva vstaje jugoslovanskih narodov. Ansambel »LADO« — čeprav je razmeroma mlad — si je z nastopi izven naših meja utrdil svetovni sloves. Leta 1954 je na tekmovanju plesnih ansamblov v LIangollenu v Angliji zasedel prvo mesto. Tudi turneja po Belgiji konec preteklega in v začetku letošnjega leta je zabeležila vrsto zavidljivih uspehov, o katerih se tudi tamkajšnji tisk v svojih poročilih in kritikah navdušeno izraža. Nastop ansambla na Primskovem pa sodi prav gotovo med najlepša kulturna doživetja zadnjih let. Takšnega mnenja so bili tudi številni gledalci, ki so z navdušenjem sledili umetniškim izvajanjem, in se hkrati spraševali, kako je mogoče doseči tolikšno skladnost in uglajenost v skupinskih plesih. Zasluga za tolikšen uspeh gre vsekakor tenkočutno sestavljertemu programu in pa plesni tradiciji, ki je zakoreninjena v jugoslovanskih narodih. — Ta dva elementa predstavljata trdno osnovo, na katero je s spretno koreografijo grajena vrsta ostalih elementov, ki dajejo izvajanju svojevrstni umetniški izraz. Na splošno je moč trditi, da naloga koreografa ni bila lahka, kajti iz zbora nastopajočih je moral izluščiti in oplemeniti ritmične kvalitete in jih potencirati do skraj- PRVA RAZSTAVA NA TRSTENIKU Letos je bil na Trsteniku krajevni praznik posebno slovesen. — V šoli smo imeli razstavo, kakršne še ni doživela naša vas. Obiskovalci razstave so dali vse priznanje razstavljenim predmetom in učitelj stvu. Nekateri ljudje so si razstavo ogledali celo po večkrat. Starši so veseli uspeha svojih otrok, zavedajoč se, da je njihova mladina zaupana vestnim vzgojiteljem. Domačin nih možnosti harmonije. Mnogoštevilni slikoviti kostumi, šarm nastopajoči)* in končno učinkovita glasbena spremljava, dajejo programu dokončno obliko, ki predstavlja pravcati folklorni zaklad. Vsekakor pa so uspehi »LADA* plod dolgotrajnega in napornega dela. S svojim nastopom pa je ansambel »LADO« ponovno potrdil svoj, že ka' legendarni sloves, hkrati pa skeptikom, ki z omalovaževanjem gledaje na umetniške vrednote narodneg* blaga, na prepričljiv način dokazal' da je moč pod izkušenim umetniškim vodstvom in tenkim posluhom za starodavna folklorna izročila, izluščiti 11 narodnega blaga utajeno elementarno silo ljudske umetnine. Sa-Sa Tečaj za politehnično vzgojo Kamnik, 7. julija. Pred dnevi je bila na kamniški gimnaziji lepa slovesnost ob otvoritvi te" čaja za politehnično vzgojo, ki ga Pr*' •reja s sodelovanjem prosvetnih organizacij Glavni odbor Ljudske tehni'ke Slovenije za vodilno osebje iz vse re" publike. K tečaju se je prijavilo 32 udeležencev. V navzočnosti člana J*" vršnega sveta LRS in predsednik' glavnega odbora LTS tov. Milka G»r' šiča, ljudskega poslanca Alfreda J»n' ka in upravnika pedagoškega cent** LRS tov. Henrika Zdešarja, je im€* uvodni govor ravnatelj kamniške gimnazije Avguštin Lah. O pomem1 tehničnega izobraževanja s posebni1^ ozirom na obvezno šolo pa je govori tov. Goršič. V svojem referatu je ze' lo nazorno razložil sodobne poglede na našo šolo in vzgojo kadrov ter obele" žil naloge prosvetnih delavcev na tem področju. Nato so si gostje ogleda1 razstavo slik in risb v avli gimnazi.1e' ki so jo kot malo galerijo odprli isy dan. Razstavljene so risbe dijakov ni*' jc gimnazije z raznimi živalskimi ^ pokrajinskimi motivi, ki kažejo Pra' vilno otrokovo gledanje in izvirnost obdelovanju. Razstavo je uredil Pr° ' Ferdo Majer. Z. 2 Glas KRANJ, 9. JULIJA 1956 Gorenjske TRIGLAV (KRANJ) : JLA (GARNIZON) SKOFJA LOKA 6:2 (1:0) V četrtek popoldan je bila na igrišču v Medvodah nogometna tekma za pokal maršala .Tita med enajstorico nogometašev »Triglava« iz Kranja in moštvom garnizona iz Škofje Loke. Isti moštvi sta v tekmovanju za pokal maršala Tita že nekaj dni pred tem pomerili svoje moči. Vendar je bila zaradi nepravilnega poteka, tekma upravičeno razveljavljena. Omenimo naj le, da je v prvem srečanju v škof ji Loki zmagal garnizon s 3:2. V četrtkovem ponovnem srečanju pa so zmagali zasluženo Kranjčani. Ze v prvem polčasu so imeli vrsto priložnosti in precej več od igre, čeprav so igrali proti soncu. Dosegli so tudi vrsto kotov, medtem ko so njihovi nasprotniki le enkrat streljali enak kazenski strel. Kljub tolikšni premoči Pa je le Mihelčiču uspelo v prvem Polčasu poriniti usnje v nasprotnikovo rnrežo. V drugem polčasu so Kranjčani po Marijanu Brezarju in Janku Stularju Prišli v vodstvo že s 3:0. Kmalu za tem Pa je sodnik Perko iz Ljubljane, ki je vodil tekmo na zadovoljstvo vseh, prisodil v korist garnizona Škofja Loka enajstmetrovko. Vratar Kranjčanov preciznega kazenskega strela ni mogel braniti. Zatem so nasprotniki Kranjčanov prevzeli za kratek čas igro v svoje roke. Teh nekaj minut je bil tudi edini del igre, v katerem so gospodarili na igrišču nogometaši iz Loke !in zasluženo dosegli drugi gol. Toda čim bolj se je bližal konec tekme, tem bolj so zaradi boljše kondicije Prevladovali na igrišču Kranjčani. Dosegli so še 3 gole, in sicer Marijan Brezar 1, Anton Brezar pa 2. Za to- Prvič v zgodovini___ Kranjčani prvaki hrvatsko-slovenske plavalne lige za leto 1955 liko prejetih golov pa je v precejšnji meri kriv tudi vratar garnizona, saj bi lahko ubranil najmanj 2 strela. Opra-vičuje ga le dejstvo, da mu je sijalo v oči sonce, saj se je v prvem polčasu prav dobro izkazal. S tem pa ne mislimo reči, da Kranjčani niso zaslužili zmage. Napak pa bi bilo, če bi pri poročanju nogometnih tekem ne omenili tudi gledalcev. Namreč to pot se jih je v Medvodah zbralo rekordno število (okoli 1000) in marsikdo se je vprašal, od kod tem gledalcem športna kultura in kultu ra nasploh. Takim primerom — nešportnim izrazom gledalcev — bi morali enkrat za vselej narediti konec. Pri tem moramo misliti na mladino, kateri naj bi bil šport prvo in najkoristnejše razvedrilo, česar pa med takimi gledalci ne bomo nikdar mogli doseči. FaBo V četrtek so kranjski plavalci, člani PK »Triglav« odplavali v Ljubljani finalno srečanje za prvenstvo hrvatsko - slovenske lige, ki je veljalo še za preteklo leto. Z veliko požrtvovalnostjo, borbenostjo in seveda tudi znanjem, jim je uspelo to, kar doslej še ni doseglo nobeno slovensko pla- dimo, da je to največji uspeh med številnimi blestečimi rezultati, ki so jih dosegli plavalci iz Kranja. Popoldan je bilo tekmovanje v skokih. Kranjčani so zgubili srečanje v tej disciplini s presenetljivo tesnim rezultatom 12:10, zlasti pa je presenetila Sonja Rubinič (Kranj) z zma- NOGOMET Zmagal je Mengeš Kamnik, 8. julija. V okviru športnih iger ob proslavi 60-letniice tovarne Titan v Kamniku je bil danes dopoldan na športnem stadionu v Mekinjah nogometni brzoturnir, Pri katerem so sodelovali ŠK Mengeš in sindikalna moštva tovarn »Titan«, »Podjetje Kamnik« in »Usnjar«. Tovarna »Titan« je poklonila lep pokali za zmagovalca. V napetih in zanimivih igrah so bili doseženi naslednji rezultati: TITAN : PODJETJE KAMNIK 2:1 (0:1) MENGEŠ : USNJAR 2:1 (0:1) PODJETJE KAMNIK : USNJAR 1:0 (0:0) MENGEŠ : TITAN 3:0 (3:0) Mengešani so v odločilni tekmi lepo zaigrali in si že v prvem polčasu zagotovili zmago. Zasluženo so osvojili pokal. »TRIGLAV« : »JESENICE« 6:0 (1:0) »NOVA GORICA« : »TRIGLAV« (pionirji) 3:2 (0:0) Telovadni nastop v Jaršah TVD »Partizan« iz Jarš je že prejšnjo nedeljo priredilo telovadni nastop, združen z razvitjem prapora. Predsednik društva je pred pričet-kom nastopa pozdravil vse goste, med njimi tudi Franca Avblja-Lojka. Pozdravil je tudi vse nastopajoče, ki so se postrojili pred tribuno. V govoru pa je orisal dejavnost tega mladega društva, ki je bilo ustanovljeno šele julija 1952. leta in ki ima v svojih vrstah največ pionirjev. Med drugim se je zahvalil tudi delovnemu kolektivu tovarnie »Induplati«, ki je mladim telovadcem vseskozi nudil precejšnjo pomoč. Poudaril je, da se društvo še vedno bori s težavami, saj nima niti telovadnice niti vaditeljev. Govoru je sledilo razvitje prapora, kateremu je kumo val Franc Avbelj-Lojko. Nastop, ki so ga izvajali pionirji in mladinci iz raznih krajev bližnje okolice, je lepo uspel, kar je dokazal buren aplavz številnih gledalcev. Š. K. BARBKA KONCILIJA valno moštvo izven Ljubljane. Premagali so najboljši ljubljanski klub ZPK »Ljubljana«. Rezultat 92:88 je sicer zelo tesen, vendar kljub temu, da Kranjčani niso tekmovali v popolni postavi in da so imeli pri plavalnih točkah tudi precej smole, lahko tr- go nad državno reprezentantko Branko Rubinič iz Ljubljane. Zvečer je bilo tekmovanje v plavanju in waterpolu. Ze po prvi disciplini, 400 m prosto ženske, kjer je zmagala Koncilijeva (Triglav) so prišli Kranjčani v vodstvo. V naslednji Športne prireditve v Cerkljah PORAZ JESENIČANOV Pred dnevi je švedska mladinska namiznoieniška reprezentanca na Jesenicah premagala Igralce namiznoteni-škega kluba Jesenice s 5:0. Domači igralci so razen Strumbla, ki je srečanje zgubil z 2:1, zgubili vsi z 2:0. PRVENSTVO GORENJSKIH AKADEMIKOV Kranj, 8. julija. Včeraj sta se pomerili, ekipi akademikov iz Kranja in Tržiča v borbi za naslov prvaka Gorenjske v plavanju, odbojki in namiznem tenisu. V vseh srečanjih so bili zmagovalci Kranjčani. V plavanju so zmagali v vseh slogih. V odbojki so zmagali s 3:1, v namiznem tenisu ipa s 5:4. športne prireditve v Cerkljah Cerklje, 8. julija. Danes dopoldne je Avto-moto društvo Cerklje izvedlo za sivoje člane ocenjevalno-patrollno vožnjo na relaciji Cerklje, Visoko, Preddvor, Kranj, Šenčur, Brniki in Cerklje. Razen pravilne vožnje so morali vozači tudi streljati na Visokem z vojaško puško, v Šenčurju in Cerkljah pa z zračno. Najboljši čas in največ krogov sli je priboril Stane Bobnar iz Cerkelj ter s 44 točkami osvojih prvo mesto kot nagrajenec prejel od društva lep prehodni pokal. Drugo mesto je zasedel Ciril Ku-ster, Cerklje 33 točk, III. mesto Janez Patrolni tek v Žirovnici TUDI ŠAHISTI SO TEKMOVALI V okviru prireditev praznovanja krajevnega praznika je bilo v Žirovnici tekmovanje strelcev - kolesarjev. Tekmovali so na 4 km dolgi progi, med vožnjo pa so streljali z zračno in vojaško puško. Tekmovalo je 8 ekip. Rezultati: 1. I. ekipa ŠD iz Žirovnice, čas 20,48 in 111 točk; 2. Zveza borcev Žirovnica 24,14 i.n 63; 3. II. ekipa Strelske družine 24,17 in 47 itd. Zmagovalna ekipa si je priborila prehodni pokal. V počastitev krajevnega praznika Žirovnice je priredila šahovska sekcija »Svobode Fr. Prešeren Žirovnica« dvoboj z obmejno enoto JLA na 11 deskah. Zmagalo je domače društvo z rezultatom 12V-2 : 9V2. I. D. AVTO-MOTO DIRKE POD GOLICO Avto-moto klub z Jesenic je priredil danes predpoldan avto-jmoto tekme. Tekmovalna proga je bila z Jesenic do Planine pod Golico. Tekmovalo je 30 motoristov. Prvo mesto je zasedel predsednik kluba Davorin Šest z Jesenic. Tekmam je prisostvovalo lepo število gledalcev, kar je dokaz, da se ljudje zanimajo za delo jeseniškega kluba. U. Oblak, Cerklje 24 točk. Pet najboljših vozačev je prejelo na popoldanski svečanosti lične diplome. TEKMOVANJE PIONIRJEV NA SKIRCAH V popoldanskih urah je društvo organiziralo za mlajše in starejše pionirje tekmovanje na sklircah v Cerkljah v dolžini 200 m. Pri starejših pionirjih je dosegel najboljši čas Tratnik iz Cerkelj 55 sek, drugi Grilc 48 sek., tretji Jagodic vsi iz Cerkelj. Mlajši pionirji: I. mesto Sleme, II. Kadunc in III. Mikič. Vsi najboljši so bili lepo nagrajeni. LEPO USPELE KOLESARSKE DIRKE Društvo je v popoldanskih urah organiziralo kolesarsko krožne dirke na relaciji Cerklje, Polica, Brniki, Cerklje. Vseh tekmovalcev je bilo 19 in to iz Kranja, Vodic, Šenčurja iin Cerkelj. Proga je bila dolga 2700 m, vsak pa jo je moral prevozili dvakrat. I. mesto je osvojil Janez Zibel iz Vodic (čas 10 minut), II. Franc Sitar, Šenčur 10.10 minut, III. mesto Milan Kuster, Vodice 10 minut. Najboljši kolesarji so prejeli kot praktična darila plašče in zračnice. Vsa športna tekmovanja so tamkajšnji .prebivalci z navdušenjem sprejeli. Carman OBVEZNIKI PREDVOJASKE VZGOJE NA TABORENJU Nekaj nad 180 pripadnikov predvo-jaške vzgoje z Jesenic je odšlo v sredo na 10-dnevno taboren je v Mojstrano. Jeseniški odred, ki je bil na raznih prireditvah in tekmovanjih med prvimi, je to taborenje zaslužil. Tabor je lepo urejen in ga vodi komandant odreda, rezervni kapetan Franc Plat-ner. Pripadnikom predvojaške vzgoje bo taborenje v Mojstrani koristilo kot priprava za skorajšnjo službo v naši armadi. U. plavalni disciplini pa so vodstvo prevzeli Ljubljančani in ga obdržali do zaključka vseh plavalnih disciplin. Med kranjskimi plavalci moramo ob prvem startu v letošnji sezoni pohvaliti celotno ekipo. Odlika kranjskih plavalcev je bila to pot v homogenosti moštva, kar daje za prihodnost še več upanja za uspehe. Morda bi lahko iz-v/.eli le obe štafeti, moško 4 krat 200 m in žensko 4 krat 100 m mešano. Namreč medtem ko je bilo pričakovati, da bodo člani kranjskega plavalnega kluba zmagovalci, pa so si članice prvič priborile zmago nad plavalkami iz Ljubljane. Skupno število točk po skokih in plavalnih disciplinah je bilo neodločeno 82:82. Torej o zmagovalcu je odločala waterpolo tekma. Ljubljančani, prepričani v zmago, so že malo manj kot javno slavili ta svoj uspeh. Toda žoga je okrogla in ne samo to. Rezultat končnega srečanja waterpolo tekme 4:3 ni odraz tistega, kar se je dogajalo v bazenu. Kranjčani so to pot pokazali, da so za letošnjo sezono precej bolje pripravljeni kot njihovi konkurenti iz Ljubljane. Hitrejši v plavanju in boljši v taktitki, bi morali zmagati z 2 če ne 3 goli razlike. Dejstvo, da so številni gledalci z največjim odobravanjem zapuščali k -pališče na Kolezlji v Ljubljani, dok' -zuje, da je bilo to zanje res velik sporni užitek in prav tako, da je zmaga v tem srečanju za Kranjčane res pomemben uspeh. Mito Trefalt NOVA PLAVALNA ŠOLA Uspehi kranjskih plavalcev so iz leta v leto pomembnejši. Za uspehe PK »Triglav« pa„ imajo zasluge predvsem mladi plavalci, ki jih je plavalni klub vzgajal v vsakoletni redni plavalni šoli. Tudi letos bo plavalni klub organiziral plavalno šolo, katere pričetek bo v ponedeljek, 9. julija. Plavalni učitelji bodo člani PK »Triglav«, šola pa bo trajala 3 tedne. Prav bi bilo, da starši, katerih otroci še ne znajo plavali, pošljejo le-te v to šolo, saj je plavanje šport, ki ne. koristi samo zdravju in telesni moči. Vsi interesenti naj prijavijo svoje otroke pri blagajni Mestnega kopališča Kranj, kjer bodo dobili tudi vse podrobnejše informacije. Plavalni dvoboj „Triglav" : »Kamnik« DOSEDAJ 61 — 25 KRANJ, 8. julija. Danes popoldne so se na mestnem kopališču v Kranju pomerili ekipi »Triglav« in »Kamnik« v prvem dvoboju slovenske lige. Bil je prvi del dvoboja, to je tekma se je končala z izdatno zmago Kranjčanov 19:1 (11:0). Kranjčani so zaigrali zelo lepo in koristno. Pri skakalcih pa je zmagal Dejan šink 58.28 točk pred Miškom Kranjcem 40.98 točk. Pri ženskah pa je zmagala Sonja Rubinič 40.69 točk pred Marjano Marinko 16.72 točk. Ko to poročamo, se večerni dvoboj še nadaljuje. M. r NAŠA GENERACIJA V (počastitev Dneva borcev in vstaje jugoslovanskih narodov, so se pomerili v Avto-moto dirkah pionirji ŠAH AVERBACH V KAMNIKU — Sovjetski velemojster Jurij Averbach je na dan »Dan borcev« odigral v Kamniku simultanko proti 32 nasprotnikom. Velemojster je prispel v Kamnik v spremstvu velemojstra Pirca in zastopnika JŠZ tov. Šiške. Po izročitvi spominskih daril s strani prireditelja DPKD »Solidarnosti« in domžalske »Svobode«, je ob velikem zanimanju občinstva velemojster Averbach začel s simultanko. Igral je zelo previdno in Počasi, ker so mu nasprotniki nudili ogorčen odpor. Zal se prireditve niso Udeležili najmočnejši šahisti iz Domžal in Komende, pač pa so bile častno zastopane šahovske sekcije iz Podgorja. Duplice in Godiča. Šele po štirih urah igre je velemojster zabeležil tri zmage. Simultanka je trajala skoraj ur. Velemojster je dosegel 25 zmag, 3 poraze in 4 remije, kar je za kamniške šahiste zelo časten uspeh. Zmagala sta mladinca Trbižan in Troha iz Kamnika ter starosta šahistov iz Duplice Lovro Jakomin; neodločen rezultat pa so dosegli: predsednik šahovske sekcije »Solidarnosti Ludvik Matoh, kapetan Sladic, Borut Ocepek in Marijan Ogrinc iz Podgorja. Velemojster Averbach je po igri izjavil, da je bil trdno prepričan, da ne bo izgubil nobene partije. Visok nivo šahovske igre v Kamniku pa ga je presenetil. Ze po otvoritvenih potezah je videl, da bo imel težko delo, ker so skoro vsi nasprotniki točno odgovarjali po teoriji. V večini iger je odločitev padla šele po trdovratni borbi v končnici. Z. Ob lOO-leiiiiei rojstva največjega revolucionarja tehnike Življenje in delo Nikole Tesla Ko se je pred 100 leti, 10. julija 1856. leta v borni liški vasi Smiljan pravoslavnemu duhovniku rodilo slabotno in bolehno dete, prav gotovo nihče ni niti pomislil, da se bo iz njega razvil velik izumitelj, za čigar izume mu je in bo ves svet dolžan zahvalo. Mali Nikola bi prav gotovo postal svečenik, ko pa je zbolel za kolero, mu je oče obljubil da bo po ozdravljenju lahko šel študirat tehniko. Tu se pričenja njegova ustvarjalna pot, za katero je dobil podlago v gimnaziji in v bogati zbirki očetovih knjig, ter tako prestopil prag najboljše visoke tehnične šole takratne Avstro-ogrske — v Gradcu. Ze kot 20-letni študent se često ni zadovoljil z izumi na področju elektrotehnike, pa niti z Grammovim dinamp-strojem, ki je leta 1877 predstavljal najpopolnejši generator za proizvodnjo električnega toka, ki pa ni bil uporaben za prenos elektrike na večje razdalje. V mislih je že imel sliko generatorja za trofazni tok, ki ga danes poznamo pod imenom Teslov vrtilni tok. Za uresničitev načrta pa so bila predvsem potrebna finančna sredstva, ki jih Tesla ni imel. Srečo je poskušal pri raznih evropskih družbah, a njegovih načrtov niso hoteli uresničiti. Pod takšnimi okolnostmi se je končno odločil za pot v Ameriko, kjer je navzlic številnim razočaranjem vendar našel tla za svoje ustvarjalno delo. Leta 1843 se je zaposlil v Edison ovi električni družbi v New Yorku, kasneje pa v Te- slovi električni družbi, kjer je tudi prijavil prve patente za prenos električne energije. Temu je v naslednjiih letih sledila vrsta patentov, ki so dopolnjevali praktično izvedbo naprav za proizvodnjo, prenos in uporabo trofaz-nega električnega toka. Ta veliki Teslov izum so prvič uporabili za zgra- ditev hidrocentrale na reki Nekar. Kmalu zatem pa za podobno hidrocentralo na slapu Niagari. Z denarjem, ki ga je za ta izum dobil, si je Tesla v New Yorku zgradil svoj laboratorij, kjer je presenečal svet z vedno novimi izumi. Nikola Tesla ni le oče radio-tehnike, temveč je tudi ustvarjalec brezžičnega prenosa energije. Malokomu je znano, da je že leta 1899 napravil model male ladje, ki jo je z brezžičnim upravljanjem na daljavo vodil po vodi.. Kljub tolikšnim pomembnim izumom, ki jih je daroval človeštvu, pa je moral ta veliki izumitelj na svoja stara leta trpeti pomanjkanje. Da bi se prehranil, je bil prisiljen prodajni svoje patente, s katerimi so se okoriščali drugi v svojo korist. Nikola Tesla je bil vedno človek in velik Jugoslovan. Pred našo osvobodilno borbo nam je vseskozi stal ob strani in v svojem testamentu je vse svoje laboratorijske naprave, ki so neizmerne zgodovinske vrednosti, zapustil svoji domovini. Prav ti dokumenti in vsa njegova zapuščina pa bodo končno pojasnili svetu, kdo je bil Nikola Tesla. Danes imamo šele možnosti, da ga predstavimo svetu takšnega kot je bil ter da se s tem oddolžimo svojemu največjemu rojaku, ki v takratnih razmerah ni mogel svojih idej realizirati doma, v svoji domovini, temveč v tujini. NIKOLA TESLA (1888) MILOŠ MACAROL KRANJ, 9. JTJLIJA 1966 G'asGorenjske 3 ^485 4$^N 7523 III. festival jugoslovanske kinematografije v Puli (Od našega posebnega dopisnika) Od 14. do 25. julija bo v Puli III. filmski festival domačega filma pod pokroviteljstvom predsednika Republike Josipa Broza - Tita in v organizaciji mesta Pule, uredništva »Vjesnika u sredu« in Društva filmskih delavcev Hrvatske. Ta filmska manifestacija ima nacionalno obeležje in dovoljuje konkurenco samo jugoslovanskim filmom, izdelanim v zadnjem letu. Z nagrajevanjem jugoslovanskih dokumentarnih in umetniških filmov ieli ta festival dati priznanje našim umetnikom za njihov trud in uspeh. Filmski festival v Puli želi popularizirati filmsko kulturo in seznaniti obiskovalce z napori za uveljavljanje naše najmlajše umetnosti. Delavci vseh poklicev filmske proizvodnje bodo na tem festivalu našli priložnost, da v medsebojnih stikih razpravljajo o številnih problemih naše kinematografije. Vsi ljudje, ki ljubijo naš film, pa bodo na tej prireditvi lahko srečali in spoznali tiste, ki ustvarjajo jugoslovanske filme. Ta živi, neposredni stik publike in ustvarjalcev v pulski areni, bo vesel dogodek za ene in druge. Za filmski festival v Puli nikakor ne drži, da se izmika prikazovanju tujih filmov. Ti izpolnjujejo večino repertoarja, seveda pa jim konkurenca ni dovoljena. Zelja prirediteljev je, da bi občinstvo gledalo naše filme z vsaj takim spoštovanjem kot gleda tuje, čeprav imajo še mnogo pomanjkljivosti, katerih jim pa ne moremo v taki meri zameriti. Udeleženci letošnjega filmskega festivala bodo po vsej verjetnosti lahko videli nekaj vrhunskih stvaritev svetovne kinematografije kot so n. pr. »Svet tišine«, »Rdeči balon«, »Streha«, »Carmen Jones«, veliki sovjetski cinemascope film »Ilja Muro-mec« itd. Prireditev v Puli bo obiskalo tudi veliko število inozemskih filmskih umetnikov, distributerjev, novinarjev itd. MILAN LJUBIC Gledališka arena v Puli S SODIŠČA ZABODEL GA JE C. R. iz Tržiča se je pred sodiščem v Kranju zagovarjal, ker je letos konec aprila v Tržiču s čevljarskim nožem zabodel B. M. dvakrat v levo roko in enkrat v hrbet. Navajal je, da je dejanje storil v silobranu. Ugotovljeno je bilo, da obdolženi C. R. ni bil v nikaki neposredni nevarnosti, ko je z nožem zabodel poškodovanca, pač pa je poškodovanec bežal pred njim in ko ga je dohitel, ga je zabodel, ne da bi bil pri tem sam ogrožen. Kazen dva meseca zapora naj bo v opozorilo ne samo C. R., pač pa tudi vsem tistim, ki so navajeni sami obračunavati v sporih s sodržavljani. L. TO SE NI IZPLAČALO Kar priznajmo, nič ni napačnega peljati se z avtomobilom. Še toliko lepši pa je občutek, če je človek sam v stanju upravljati vozilo. Razume se, da je treba za to neko znanje in predvsem izpit. Tega pa ni upošteval K. A., ki je brez vsakih pomislekov sedel za volan tujega tovornega avtomobila, misleč, da bo prekomerno zaužiti alkohol nadomestil potrebne šoferske sposobnosti. Vinjeni kolega je bil takoj pripravljen pognati motor z ročico in »šofer« je že obvladal vozilo. Kar Doplsulte v „Glas Goranlskc" šlo je kakih 50 m do prve bližnje ograje, ki kar ni hotela »popustiti« v celoti. Avtomobil je obstal poškodovan, prav tako pa tudi ograja ni ostala cela. Za to dejanje se je K. A. zagovarjal pred sodiščem v Kranju, kjer je bil obsojen na 2 meseca zapora pogojno za dve leti ter ha plačilo odškodnine za avtomobil v znesku 6100 din In za ograjo 2420 din. 50 m vožnje s tujim avtom brez šoferskega izpita in v vinjenem stanju se pa res ni izplačalo za 9000 din, če upoštevamo še sodne stroške. L. ČUDNA OBRT Pavel Kalan iz Jame je po poklicu sicer ključavničar, specializiral pa se je tudi na »organizacijo« dinamo motorčkov. Posel je šel kar dobro od rok. Dne 8. januarja 1956 je izpred gostilne v Podreči vzel s koles dva dinamo motorčka, ne da bi bii opažen. Dne 13. II. letos je svoj podvig ponovil še z večjim uspehom. Pred gostilno »Gaštej« v Kranju je »nabavil« dva motorčka, pred bifejem »Agro-servis« pa je ukradel s koles še dva. Vse bi bilo v redu, če ne bi pri njem našli dinamo motorčkov, če . . . itd. Sodišče v Kranju je obdolženca obsodilo na 2 meseca in 21 dni zapora, pri čemer je upoštevalo, da so vsi oškodovanci dobili nazaj svoje dinamo motorčke, da je obdolženec dejanje priznal in da doslej še ni bil kaznovan. Žirovniška šola slavila tri obletnice Žirovnica, 8. julija. V Žirovnici je poteklo 155 let, od-ker je bil prvi pouk v Rodinah (zasebna farna šola), jeseni je bila sedanja šolska stavba stara 60 let in 6 let imajo že nižjo gimnazijo, zato sta se učiteljska zbora osnovne šole in nižje gimnazije odločila, da skupaj z učenci in dijaki proslavijo te obletnice. V ta namen so odprli lepo šolsko razstavo, kjer so pokazali uspehe celoletnega dela. Mnogo je bilo razstavljenih ročnih del, ki so jih naredila dekleta pod vodstvom učiteljice Ive Jalen, čeprav so s poukom ročnih del pričeli šele v II. semestru. Lepe so bile tudi risbe in lesorezi. Med zvezki s šolskimi nalogami in risbami so bila tudi mnoga učila, prirodopisne zbirke otrok in drugo. Vsem staršem je bilo zelo ustreženo, da smo po večletnem presledku pričeli s poukom dekliških ročnih del. Lepo je uspela ob koncu leta tudi zaključna akademija, kjer so pokazali učenci in dijaki nekaj sličic iz razrednega dela. Vmes pa je bilo slišati petje učencev in gimnazijskega pevskega zbora. Slovesnost so zaključili s telovadnim nastopom in razdelitvijo nagrad najboljšim učencem, ki so dobili v dar knji ge, gimnazijci pa tudi hranilne knji žice po 500 din, dar Elektro - Žirovnice. Najboljši učenci z obeh šol so bili tu di pogoščeni, kar je oskrbel Šolski odbor. Ob tej priložnosti bi bili vsi Zirov-čani veseli, ako bi mogli nadaljevati z začeto stavbo nove šolske zgradbe. _ J. D. Mladinski voditelji v Bohinju Kakor lani, je tudi letos CK LMS organiziral ob Bohinjskem jezeru seminar za predsednike občinskih komitejev LMS. Seminar je Pod Voglom, v nekdanjem mladinskem domu, ki bo kakor kaže, spet postal mladinski dom. Pretekli ponedeljek so se zbrali mladinci in mladinke iz vseh krajev Slovenije na seminarju. Program seminarja je precej obsežen, tako da imajo mladinci ves dan dovolj dela in počitka. V teh dneh so udeleženci absol-virali že nekaj predavanj, med drugim predavanje o družbeni vlogi in karakterju LM ter o njenih najvažnejših političnih in vzgojnih nalogah. Predaval je predsesdnik CK LMS Franček Mirtič. V četrtek dopoldne pa je predavala Vida Tomšič, organizacijski sekretar CK ZKS, o problemih naše socialistične prakse. V zvezi s tem je posebno podčrtala pomen zavestnih in organiziranih subjektivnih sil v izgradnji socializma. Za to predavanje je bilo med mladinskimi voditelji veliko zanimanje. Isti dan sta obiskala tabor tudi predsednik Republiškega odbora »Partizana« Mitja Ribičič in predsednik Republiškega odbora Zveze športov Leopold Krese ter imela z mladino razgovor o raznih problemih v teh društvih. Seminar bo trajal do 15. julija. Med tem časom bodo obravnavali še pomembna vprašanja o naši gospodarski politiki (predavanje tovariša Viktorja Avblja), o socialističnem gibanju v svetu bo predaval doktor Hočevar, o fiziologiji in psihologiji mladega človeka pa bo predaval univerzitetni profesor dr. Leo Zlebnik. —k —e — Mali oglasi Dežni plašč, izgubljen v sredo okrog 19. ure od Mengša do Britofa pri Kranju proti nagradi vrniti na upravo lista. Preklicujem blok št. 26392, izdan v Komisijski trgovini v Kranju dne 12. 5. 1956. Na oddelku za kemijo Univerze v Ljubljani je diplomiral Mirko Pogačnik. KAD čestita. Na oddelku za rudarstvo Univerze v Ljubljani je diplomiral Janez Grašič. KAD čestita. Na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral Ivan Krč. — Čestitamo! V najem se da za več let 2 njivi na Primskovem ob radio postaji t iz- IFIAIft T£ DNI BOMO HI lili " GLEDALI KINO »RADIO« JESENICE 10. julija bolgarski film »Pod jarmom«. 11. do 13. ameriški zabavni film »Na divjem zapadu«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 11. julija bolgarski film »Pod jarmom«. 12. in 13. ameriški barvni kavbojski film »Borba za zemljo«. — Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. KINO ŽIROVNICA 11. julija ameriški barvni kavbojski film »Borba za zemljo«. Predstava ob 20.30 uri. KINO DOVJE - MOJSTRANA 10. julija ameriški barvni kavbojski film »Borba za zemljo«. Predstava ob 20. uri. KINO »SORA« ŠKOFJA LOKA 10. do 11. julija švedski film »Samo mati«. meri 6700 kvadrat, m. Reflektanti naj se zglasijo osebno ali pismeno pri Martinu Podkrižnik, Kranj, Golniška cesta 21 do 31. avgusta 1956. Kupim elektromotor do 1 KS 1400 obratov. Naslov v upravi lista. Prodam hrušev mošt — Alojz Cven-kelj, Ljubno 70. Prodam zapravljivček, poizve se Gostilna Breg. Prodam motorno kolo 98 ccm močnejše konstrukcije, registrirano, Prim-skovo 80. Podpisani Sajovic Franc, posestnik Britof f>8 p. Kranj preklicujem in obžalujem neresnične trditve o Antonu Otreban iz Britofa pri Kranju in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od kazenskega postopka. Sajovic Franc — Britof 48 p. Kranj. 5. julija sem izgubila jopico (svetlo-slva volnena) od savskega mostu do gostilne na Gašteju. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na upravo lista. Krapinska tekst, industrija Krapina razpisuje natečaj za sprejem 10 tehnikov za predi Ino stroko in 3 tehnike — kemlčarje. Prednost imajo tehniki, ki so odslužili vojaški rok in imajo prakso v predilnicah za volno in bombaž. Tehniki bi se izučili za mojstre in nadmojstre za novo predilnico volne in česanega prediva. Praksa bi trajala 8 mesecev doma in eventuelno r inozemstvu. V ponudbi je treba označiti dosedanjo prakso in predložiti prepis šolskega spričevala o dovršeni tekstilni šoli. Kupim sadno stiskalnico za 80 litrov. Naslov v upravi lista. Izgubila sem 2. 7. 1956 zapestno ure pred Sindikalnim domom. Najditelj* prosim, da jo proti nagradi vrne. — Naslov v upravi lista. Iščem službo kot pomožni bolničar. Naslov v upravi lista. Učenca za tiskarja sprejme podjetje »Gorenjski tisk« Kranj. RAZPIS »Komisija za razpis mesta direktorja podjetja »Zeleznina« Kranj razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ štev. 34-371/55) in 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-424/53) MESTO DIREKTORJA PODJETJA »ZELEZNINA« KRANJ Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. Ekonomska srednja šola z večletno komercialno prakso v že-lezninarski ali kemični stroki. 2. Trgovski pomočnik z večletno prakso v železninarski stroki, od tega večletno prakso na vodilnem položaju. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 31. julija 1956«. RAZPIS »Komisija za razpis mesta direktorja podjetja »Zvezda« Kranj razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih .odborov (Uradni list FLRJ štev. 34-371/55) in 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-424/53) MESTO DIREKTORJA PODJETJA »ZVEZDA« KRANJ Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. Inženir kemije z večletno prakso v tekstilni stroki. 2. Ekonomist z večletno prakso na vodilnih položajih v gospodarskih organizacijah. 3. Tekstilni tehnik — apreter z večletno prakso. 4. Visoko kvalificirani tekstilni delavec z večletno prakso na vodilnih položajih v gospodarstvu. Pravilno kolekovano prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 26. julija 1956«. E.LcJhndor}} ■ Možje okrog ognja poj o svoje lepe, globoko v srce segajoče pesmi, prežete s sladko, otožno melanholijo. Monotono zategnje-no plove ponavljajoča se kitica kvišku k zvezdam. In tako prepevajo še ob temnordeči žerjavici, ko legam k počitku. Rahlo se pozibava mrežnica pod menoj. Rezki dim gorečega lesa, ki me spominja čudovitih, nepozabnih nočevanj v pragozdu, me ščegeta v nos. Zunaj na dvorišču poj o možje tako opojno, tako mehko in prehajajo tako nenadno hitro v divje, zveneče melodije, kot znajo to samo Južni Amerikanci, če so povrhu tega še Španci. Otožne ljubavne pesmi in tresoči tenor me zaziblje v globoko spanje. POT V MUZO Ozračje je redko in nepopisno vroče. Podnebje pokrajine, po kateri se precej počasi vozimo v Fordovih tovornjakih, je za Evropejca med najzlokobnejšimi, kajti tenka plast vzdušja vznemirja živčni sistem in ga spravlja v trajno napetost, ki vodi na rob blaznosti. Strahotna vročina pa, ki jo izžareva nebo kot bi kapljalo raztopljeno steklo, mrvi telo z razbičanimi živci v njem kot mehko cunjo. Sleherno kapljo tekočine iztisne iz njega, izsesa sleherno mrvico potu, ki se nazadnje odlaga na koži v suhih kristalčkih in tenkih slanih plasteh. Čeprav se vozimo in se mi zalo ni treba dosti gibati, je moja koža vneta povsod, razen na nepokritih in zato bolj utrjenih mestih. Povsod, kjer se stika v dveh plasteh, je pokrita z ognjenimi mehurčki, ki žgo kot živ ogenj, če premaknem roko ali nogo. Pa sem mislil, da sem proti takim otroškim boleznim dovolj zavarovan! Kaj me čalka šele v Muzu ali Chocu? Pet let — pri moji veri! Saj bo zadostovalo že pet dni, da spravi mene in celo druge, ki so krepkejši od mene, pod zemljo v tej prokleti deželi! Desetorica vojakov čepi za nami in zbija šale. Njihov poročnik — njegova koža je kot mleko in čokolada — sedi ob šoferju in čita iz zamaščene knijge kljub skokom starega Forda. Cesta vodi po skalovitih, izsušenih dolinah, po visokih planotah, po-žgan'ih od sončne pripeke ter spet po globetih, dolgih, ozko in globoko zajedenih v skorjo gora, tako da je v njih večen somrak. »Goddamn«, kolne Billy, ki sedi na deski poleg mene in šklepeče z zobmi, kadarkoli zavozimo v tako globel. Sam pa se reži zlobno in glasno, da odmeva od skalnih sten; Jules leži zvit v ki opek kot stisnjena mumija nepremično ob nogah Ko-lumbijcev, le oči se čudovito živahno bliskajo. Od časa do časa hupajo avtomobili, da bi svarili tiste, ki nam prihajajo nasproti, kajti izogibati bi se drug drugemu na tej cesti ne mogli, saj bi se celo pešec ne mogel pritisniti med skalno steno in avtomobilom. Vselej, kadar privozimo spet v polno sončno svetlobo, nehote pokrijemo vsi oči z roko, kajti vselej se nam zazdi, da nam udarja nasproti ognjeni dah iz peklenskega žrela. . . . godba je nekaj čudovitega! Človeka, ki je ravnokar še bil v telesnih in duševnih mukah, dvigne, vlije mu novega poguma, da postane spet vesel. — Nič več ne čutim žgočega slanega potu v očeh! Tudi bolečine v zgibih so izginile in nič več ne mislim na tisto, kar ima še priti! Napolnim si pipo in krepko povlečem iz nje dim ostrega črnega tobaka ter prisluhnem Hvpotitu. Pravkar si je obesil na ramo harmoniko. Nikdar še, tako se mi zdi, nisem slišal lepših melodij, kot so preprosti »tangos« in »zambacuecas«, ki jih rjavi možak z melanholičnim indijanskim obrazom izvablja svojemu že dodobra pokvarjenemu instrumentu. Pa sem vendar že poslušal koncerte v slovitem Metropolitanskem gledališču v New Yorku. Turobno, molčeče zagrizeno razpoloženje se je po prvih akordih nagloma obrnilo in še dolge ure potem smo spet ljudje. Predno se je-oglasila harmonika, smo bili prihuljene, obupane, z usodo sprte beštije ali v najboljšem slučaju sužnji, potujoči v strahu in trepetu svoji neznani usodi nasproti. Zdaj pa smo spet postali ljudje. Vsekrižem kadimo, si ogledujemo prakrajino, pripovedujemo si vse mogoče. Venomer drdrajo avtomobili proti severu. Po zarjavelih planotah z redkim zelenjem, po močvirnih poljih se vozimo, tako da seže s slano skorjo pokrita močvara do osi pri kolesih In nas dostikrat obrizga čez in čez. Včasih leže majhne vasice ob cesti, v mlakužah ob njih se igrajo s Črnimi prašiči goli otroci. Včasih drdramo v oblakih prahu po kratkih ulicah ali majnih trgih, kjer so se ravno zbrali ljudje k živahnim, pisanim sejmom ... V eni takih vasic, »tambo« Imenovanih, se ustavimo, da se odpočijemo in nasitimo. Taborni ognji zagore in zapresketajo. Ozračje se naglo ohlaja. Nihče nam ne brani potikati se po tambu, ki se sestoji iz nekaj kočic, oibdanlh z vrtički, v katerih raste zelenjava za vsakdanjo uporabo in nekaj cvetlic. Kmalu sem iztaknil kočo, kjer je na pragu sedela zelo lepa, mlada ženska razmršenih, razpuščenih las in oblečena samo v ogrinjalo iz katuma. »Buenas noehes, senora, lepa kot luna, sladka kot med, tako cvetoča kot najlepša roža na vrtu palače njegove ekselence v Bogoti de Santa Fe«, začnem in polnim svojo pipo. Veselo me motri. »Kako, ali se gringi uče doma takih besed? Valgame me dios!« zamrmra in pokaže pri tem dve vrsti zob, ki bi za njihove enakomerne bisere plačala hollvudska diva sto-tisoč dolarjev. »Senora, najlepša v vsej Kolumbiji,« nadaljujem, »ko se bom čez pet let vračal po tej poti — svoboden in bogat — vam bom podaril vse, česar si boste želeli, kajti vi niste samo lepi, ampak tudi dobrotijiivi z ubogim tujcem!« Z roko zamahne po muhah, ki naju brenče obletavajo in odgovarja. Ali se motim? AH ne zveni iz besed nežno sočutje? Ah pa sem le nadut, na svojo zmago domišljav bedak? »Pet let! Ti revež ubogi! Ubogi fant! Če boste še živi tedaj!« »Zakaj bi pa tedaj ne bil več živ? Kaj v rudnikih res vse pomrje? Vse že ne!« Pomiga mi, naj sedem k mji in ko to storim in se je njeno kot srnino vitko telo pomaknilo čisto blizu k moni, zašepeta: »Pri nas, v onih tambih, ki leže ob cesti v Muzo, je takle pregovor: — V Muzu jih umrje mnogo, v Choou jih ostane malo!« »Kdo ve, senora!« Tesneje se primakne k meni. Na nebu se blešče zvezde. Iz bližnjega pragozda se vali lesketajoča se sopara. V neposredni bližini je čisto temno, le oči lepe Ladinke se blešče vlažno in njeni zobje so nizi biserov. »Zakaj greste tja? Revež! In jaz — niti skriti vas ne morem, kazni so pretežke in našli bi vas vendarle! — Nežno poboža njena reka mojo. »Ubogi fant, zakaj si podpisal?« šepeče komaj slišno. Od nekod, z vrta nekje, opojno zadiši in harmonika igra »la paloma«! 4 Glas Gorenjski KRANJ, 9. JULIJA 1956