PRAZGODOVINSKA KAMNITA IN KOŠČENA
TOLKALA, DRGALA, SAMOZVENEČI
IDIOFONI, ROPOTULJE IN BRNIVKE
Od kamna in školjke do strun
Mira Omerzel Terlep
IZVLEČEK
Prazgodovinska tolkala, drgala, ropo-
tulje, samozveneči idiofoni in brnivke iz
kamna, kosti, gline in kovine so inštrumenti,
ki se jim bosta morali v bodoče podrobneje
posvečati muzikologija in še mlada veda
arheoetnomuzikologija. Avtorica nas seznanja
z njihovo proučenostjo v tujini in podaja
primerjave s tovrstnimi arheološkimi najdbami
na slovenskih tleh. «
ABSTRACT
Prehistoric percussion instruments,
scrapers, rattles, idiophones and bullroarers
made of stone, bone, clay and metal are
instruments which deserve to be studied in
greater detail by musicology and by the as
yet young science of archaeological ethnomu-
sicology in the future. The author introduces
us to the research that has been carried out
on these instruments and provides compari-
sons with relevant archaeological finds from
the Slovene territory.
OD PRAZGODOVINSKIH DO LJUDSKIH IDIOFONOV:
TOLKALA IN DRGALA
Med naloge etnomuzikologije bo v bodoče nedvomno sodil natančen
pregled in študij prazgodovinskih kamnitih in koščenih artefaktov, pa tudi pretres
kovinskih in glinenih arheoloških najdb možnih glasbil iz mlajših obdobij. Bodoče
študije tolkal, drgal, strgal, samozveneah idiofonov in prostih aerofonov (bmivk)
bodo gotovo odprle in odkrile nova poglavja v zgodovini glasbe.
Med najpreprostejša glasbila in najstarejša tolkala lahko prištevamo tako
obdelane kot tudi neobdelane kamne, kamnite predmete in celo kamnito orodje,
če je služilo v tolkalno zvočne namene. Možno je bilo seveda tolči oziroma igrati
tudi s kostjo ob kost, s kostjo ob kamen ipd... Tovrstna preprosta zvočna praksa
Za pomoč se zahvaljujem arheologu mag. Antonu Veluščku z Inštituta za arheologijo
ZRC SAZU.
153
Mira Omerzel Terlep
Fiscali iz voüili ptičjih uln iz najdišča Geissenklösterle G- Hahn in S. Munzel, 1995). ¦ Flutes
made of hollow bird ulnae from the Geissenklösterle site (J. Hahn and S. Munzel, 1995). ¦
Sifflets faits a partir des cubitus creux des oiseaux découverts a GeisserJdösterle
( J. Hahn et S. Munzel, 1995).
je na osnovi arheoloških najdb težko ugotovljiva. Se težje je razmišljati o
morebitnih lesenih tolkalih, ki se do danes niso mogla ohraniti. Tako kamnita
kot lesena preprosta glasbila, ki jih lahko štejemo med prototipe sodobrüh tokal,
bi utegnili uporabljati že naši fosilni (paleolitski) predniki.
Taka glasbila pa so težko določljiva in interpretativno dvomljiva. Pogosto
so na kamnitem orodju sicer vidni sledovi udarjanja, strganja in tolčenja. Vidne
obrabe so lahko rezultat običajnega dela ali zvočno-ritmične rabe. Tolkala iz
kamna in kosti (in lesa?), enostavna aU umetelno okrašena, so verjetno uporabljali
od prazgodovinskih kultur dalje po vsem svetu. Med najstarejša kamnita tolkala
na primer sodi tudi prazgodovinsko glasbilo "litofon", sestavljeno iz enajstih
različno dolgih palic, iz južnega Vietnama (protomalajska kultura; točna datacija
ni povsem mogoča).^ Iz bronaste dobe naj bi izvirali tudi prvi veliki kamniti
"gongi" A. Büchner navaja prazgodovinski gong (žal brez točne datacije) iz
Venezuele, narejen iz rjavozelenega nefrita. Dokazoval naj bi, da je prazgodovniski
človek že preučeval različne kamenine in njihove tonske kvalitete.^ J. Campbell
pa nas preseneča z zelo zanimivo domnevo: stalaktiti in stalagmiti svetišča Pech
Merle, enega največjih poslikanih jamskih svetišč, naj bi služili kot nekakšni
gongi!* Bi lahko bilo med najdenimi artefakti na današnjem slovenskem etničnem
ozemlju tudi kakšno takšno tolkalno glasbilo?
1 Palice so dolge do enega metra, široke do 15 cm in debele okoli 6 cm. Na obeh koncih so zaokrožene,
torej namensko obdelane. Po A. Schaeffnerju naj bi imele zanimivo zvočno kvaliteto in tudi svojstveno uglasitev
ter zvonovom sorodno zvenenje. Z zvočnostjo omenjenega litofona so se ukvarjali Jaap Kunst, Andreas Schaeffner,
Constantin Brailou. (Glej Paul CoUaer, 1979, str. 10.)
2 Prav tam.
3 Alexander Buchner, 1981, str. 20.
4 Joseph Campbell, 1983, str. 58.
154
Od kamna in školjke do stmn
Koščeni drgali iz Ribic'a, BiH (1, 2), koščena drgalna cev iz Gradine pri Prozoru, BiH (3),
kamnito drgalo z vklesano ribo iz Lepenskega Vira, Srbija (4), kamnito drgalo-amulet iz
Lepenskega Vira, Srbija (5), podolžna piščal iz zoba. Hrvaška (6), nazobčana bmivka, BiH
(7) in brneči disk iz Jezerine, BiH (8) (K. Galin, 1988). ¦ Bone scrapers from Ribič, Bosrua-
Herzegovina (1, 2), tubular bone scraper from Gradina near Prozor, Bosnia-Herzegovina (3),
stone scraper with incised fish from Lepenski Vir, Serbia (4), stone scraper-amulet from
Lepenski Vir, Serbia (5), vertically held flute made from a tooth, Croatia (6), toothed
bullroarer, Bosnia-Herzegovina (7) and roaring disc from Jezerina, Bosnia-Herzegovina (8)
(K. Gahn, 1988). ¦ Racleurs en os trouvés a Ribič, Bosnie et Herzégovine (1, 2), le tuyau
racleur en os de Gradina pres de Prozor, Bosnie et Herzégovine (3), le racleur en pierre avec
motif de poisson de Lepenski vir, Serbie (4), le racleur en pierre-amulette de Lepenski Vir,
Serbie (5), le sifflet longitudinal d'une dent, Croatie (6), le rhombe dentelé, Bosnie et
Herzégovine (7) et le disque-rhombe de Jezerina, Bosnie et Herzégovine (8) (K. Galin, 1988).
Posebno pozornost bi si zaslužila idiofonska drgala^ ali drgalne cevi,
predhodniki t. i. drgalrdh bobnov. Podobno kot najpreprostejša kamnita ali
koščena tolkala iz kamnov, plošč ali palic jih lahko zasledimo od paleolitskega
obdobja dalje. Primer predstavljata preluknjani ptičji ukd iz mlajšega paleoHtika
5 Po Sach - Hombostlovi klasifikaciji št. 131.
155
Mira Omerzel Terlep
(Geissenklösterle), ki naj bi bili piščaU,'' in imata med luknjami tri do štiri močno
zglajene zareze. To kaže na istočasno rabo tovrstnih piščali v funkcfiji drgala ali
zvočnega praskala.
Po A. Buchnerju naj bi v paleolitskem najdišču Pekama na Moravskem
(paleolitik?) našli nazobčano koščeno drgalo, ki naj bi fosilnemu človeku služilo
za ritmično-zvočne efekte.'' Avtor je objavu fotografijo drgala in možnega glasbila,
starega 15.000 let.«
Najstarejša znana koščena drgala v obliki cevi so pripravljena iz
podolgovatih cevastih kosti, v katere so vrezane različno globoke zareze. Po njih
se je lahko drgnilo ali strgalo z drugim trdim predmetom, s kostjo, kamnom,
leseno palico... in tako ustvarjalo ritmične zvoke.' K. Galin v študiji o prazgodo-
vinskih glasbilih na tleh nekdanje Jugoslavije (1988) navaja drgala iz nazobčanih
kosti iz Ripača pri Bihaču (1200 pred našim štetjem) in drgalo iz koščene cevi z
vrezanimi kanali iz Gradine pri Prozorju iz bronaste dobe (okoli 2000 do 900
pred našim štetjem). Meni, da se je z drgnjenjem drugih trdih predmetov po
koščeruh kanalih proizvajalo zvok.^" Avtor tudi meni, da so kamniti ali koščeni
idiofoni služili od prazgodovine dalje kot kultno - magično in ritmično zvočno
orodje oziroma glasbeni inštrumenti."
Tudi koščena drgala iz mlajših zgodovinskih obdobij se, podobno kot
koščene piščali, tipološko ne razlikujejo od prazgodovinskih drgal.'^ Prav tako
ni razlike med prazgodovinskimi drgali z evropskih območij in območij nekdanje
Jugoslavije." K. Galin prisoja tolkalom oziroma drgalom v obliki ali s simbolom
ribe analogno vlogo klicalcev dežja, pa naj gre za avstralska, novogvinejska,
melanezijska ali polinezijska tolkala." Nosilci paleoUtske kulturne stopnje
sevemoavstralske obale naj bi (še?) izdelovali palična tolkala, drgala in bmivke
tudi v obliki ribe.'^ Ta glasbila naj bi po analogiji voda - dež - plodnost služila
kot obredna glasbila za klicanje dežja. Tudi artefakt iz protoneolitske kulture
Lepenskega vira, ki je kamnito drgalo, veUko 60 cm, na katerem je vrisana oblika
ribe in je po celotni površini "okrašeno" z nejasnimi, nerazumljivimi
6 Glej Joachim Hahn, Susanne Munzel 1995, str. 9 in Mira Omerzel Terlep, Etnolog 57/1996, št. 6, str.
235-294.
^ Alexander Buchner, 1981, str. 19.
8 Prav tam. Str. 21.
5 Glej tudi Curt Sachs 1940, str. 43. Tovrstna drgala je sicer mogoče držati tudi i\ad preprosto "resonančno
skrinjo": nad luknjo v zemlji, ki nastali zvok okrepi in svojstveno obarva, ali (kasneje) nad posodo, ki okrepi
zvok. Morda pa še kako drugače, nam neznano! Tako uporabljajo drgala, preprosta zvočila in tihe stnmske
priprave še danes nekatera naravna ljudstva in plemena v Afriki.
10 Str. 128.
11 Prav tam, str. 126-127 in tabele.
12 Primerjaj na primer tudi drgala iz Mehike (Curt Sachs 1940, str. 38).
13 Glej Krešimir Galin 1988.
1* Glej hidi Paul Collaer, 1974, str. 86.
15 Glej Paul Collaer, 1974, str. 90.
156
Od kamna in školjke do strun
Koščena ribica iz najdišča Riparo Gaban;
pozni mezolitik, zgodnji neolitik (R. Clark,
1989). ¦ Bone fish from the Riparo Gaban site;
late Mesolithic, early Neolithic (R. Clark, 1989).
¦ Poisson en os trouvé a Riparo Gaban, fin
mésolithique, début néolithique
(R. Clark, 1989).
Indijanska bmivka (bororo) v obliki ribe,
Brazilija (A. Buchner, 1981). ¦ Indian
bullroarer (Bororo) in the form of a fish,
Brasil (A. Buchner, 1981). ¦ Rhombe indien
(bororo) en forme de poisson,
Brésil (A. Buchner,1981).
"skrivnostnimi" znaki/*^ naj bi po mnenju K. Galina služil v podobne namene.
Zdrsane poškodbe lahko potrjujejo rabo izdelka kot možnega obrednega glasbila
oziroma zvočnega drgala, po katerem se je drgnilo, praskalo, strgalo ali tolklo.
Avtor sodi, da je služil kot kultno-ritualno drgalo.'^ Dva druga primerka idiofonov
balkanskega območja pa K. Galin šteje med drgalne amulete,^* ki naj bi si jih
ljudje obešali okoU vratu.
Tovrstne kosti z zarezami in morebitne glasbene inštrumente lahko
primerjamo s tipološko skoraj identičninu prazgodovinskimi in staroveškimi
"zvočnimi orodji" iz različnih delov sveta. Analogije iz različnih kultur nam
ponovno pomagajo pri iskanju prvobitnih in morda arhetipskih človekovih
glasbenih in filozofsko religioznih idej. Razlage z analogijami so sicer lahko
pravilne, lahko pa tudi niso.
Koščeno drgalo^'' ima tako kot piščal falično obliko in ima zato skozi
različna zgodovinska obdobja zato pomembno vlogo v erotsko - plodnostnih
obredih in tudi v pogrebnih slovesnostih,^" v katerih naj bi strgan] e po kosteh
16 Glej Krešimir Galin, 1988, str. 126-128; Lepenski Vir in Dragoslav Srejovič 1979.
17 Riba je precej razširjen simbol med različrumi človeškimi združbami in glasbila v obliki ribe ali s
simbolom ribe so izdelana kot bmivke, drgala ali vodni bobni. (Glej tudi Paul CoUaer 1974, str. 90.) Hitro
drsanje s tolkalom ali palico po ribinih zarezah pri petju v neodvisnem ritmu, pri avstralskih domorodcih na
primer, ponazarja hitro gibanje ribe. Beri tudi poglavje pričujočega dela o bmivkah.
18 Krešimir Galin, 1988, str.128.
19 Samuel Marti, 1970, foto str. 53.
20 Curt Sachs, 1940, risba str. 41.
157
Mira On\erzel Terlep
Brnivke v obHkah rib, Nova Gvineja (P. Collaer, 1974). ¦ Bullroarer in the form of a fish, New
Guinea (P. Collaer, 1974). ¦ Rhombes en forme de poisson. Nouvelle Guinée (P. Collaer, 1974).
zagotavljalo nadaljevanje življenja in ponovno rojstvo. V stari Mehiki naj bi
sužnji pred žrtvovanjem igrali na koščena drgala iz človeških ali jelenovih kosti.
Z njimi so pospremili na zadnjo pot darovane žrtve: človeka ali žival.^^ Tudi iz
azteške kulture so še znana cevasta koščena drgala (ok. 1350-1521).^^
MogoUon kultura iz severovzhodne Arizone (področje Rio Grande) izpričuje
zanimiva koščena strgala.^^ S. Marti je prepričan, da so z zarezami obdelana
rebra, lopatice, cevaste kosti, rogovja in primerek spodnje čel j ustnice^* z veliko
gotovostjo služila kot glasbila.^^ Drgalne bobne iz kosti z različno globokimi
zarezami, po katerih se drgne s paličicami, poznajo tudi v Aziji in Afriki.^^ Koptski
(predkrščanski) muzej v Kairu hrani lepo izdelane "drgalne kastanjete": ploščata
koščena delčka z zarezami v obliki meseca.
Arheološke najdbe po celem svetu potrjujejo možnost rabe tovrstnih
koščenih priprav kot glasbil in nas opozarjajo na prezrto in nerazumljivo v
21 Prav tam. Str. 143.
22 Samuel Marti, 1970, str. 52, foto str. 53. Po opisih Spancev naj bi se imenovala omichicahkaztli. Lep
primerek hrani Museum of the American Indians v New Yorku. To so glasbila iz človeške bedme kosti z
globokimi zarezami, po katerih naj bi prav tako drsali s palico pri obredih plodnosti, da bi si z zvoki iz koščenih
drgal zagotovili nadaljnje življenje vrste, ki ji je kost pripadala. Alexander Buchner pa meni, da so drgala,
različna tolkala in ropotulje (zlasti glinene s kroglicami v notranjosti posode iz obdobja neolitika) služila za
ritmično "izganjanje zlega" in zato tudi za zdravljenje. Ritualna preprosta glasbila si v zgodovinskih obdobjih
pridobijo vlogo otroških igrač. (1981, str. 19) O azteških drgalih - glasbilih je najmanj dvoma, saj smo o azteškem
življenju dobro poučeni tudi z dvema kodeksoma, ki pričata o azteških obredih in glasbilih: Codex Borbonicus
in Codex Florentinus iz let 1558-1560.
23 Hrani jih Arizona State Museum, University of Arizona, Tuscon; glej Samuel Marti 1970, str. 30 - 31.
24 Žal ne pove natančno, katerim vrstam pripadajo citirane kosti; omenja le, da gre najpogosteje za
ptičje kosti, lisičje golenice in zgornje stegenjske kosti drugih živali.
25 Po letu 1200 so na področju Rio Grande tovrstne najdbe mnogo številnejše, v Coloradu pa v 4.
stoletju. Redkejše so na področju Arizone iz obdobja med leti 600-800.
26 Glej npr Alain Daniélou 1978.
158
Od kamna in školjke do strun
Koščena drgala iz Arizone, Rio Grande; kultura Mogollon (S. Marta', 1970). ¦ Bone scrapers from
Arizona, Rio Grande; Mogollon cultiu-e (S. Marti, 1970). ¦ Racleurs d'Arizona, Rio Grande; la
culture de Mogollon ( S. Marti, 1970).
Starejših prazgodovinskih kulturah. V mezolitiku in neolitiku so koščeni
kamniti predmeti z zarezami, kanali in tudi estetskimi okraski pogostejši in
interpretativno lažje določljivi. P. Graziosi v študiji o mezoHtski in neolitski
kulturi najdišča Riparo Gaban (Trento) objavlja fotografijo svinjskega femurja z
159
Mira Omerzel Terlep
Jelenji členek v obliki jelenje glave z drgalnimi (?) zarezami - zvočni amulet (?), najdišče Riparo
Gaban; neolitik (R Graziosi, 1975). ¦ Deer falanx in the form of a deer head with scraping (?)
incisions - soimd amulet (?), Riparo Gaban site ; Neolithic (P. Graziosi, 1975). ¦ Cheville de cerf
en forme de tete de cerf, présentant les entailles a racler (?) - une amulette sonore (?) trouvée a
Riparo Gaban; néolithique (P. Graziosi, 1975).
160
Od kamna in školjke do strun
Morebitna (obredna?) drgala iz svinjskih femurjev iz najdišča Riparo Gaban; neoUtik
(P. Graziosi, 1975). ¦ Assumed (ritual?) scrapers made from pig femvus from the Riparo Gaban
site ; Neolithic (P. Graziosi, 1975). ¦ Racleurs éventuels (rituels?) faits en fémur de porc
de Riparo Gaban; néolithique (P. Graziosi, 1975).
Drgalo iz človeške stegnenične kosti, Mehika; azteška kultura (med 1350 in 1521). Museiun
of American Indian, Haye- Stiftung, New York (S. Marta', 1970). ¦ Scraper made from a hiunan
thighbone, Mexico; Aztec culture (between 1350 and 1521). Museum of American Indian,
Haye- Staftung, New York (S. Marti, 1970). ¦ American Indian, Haye-Stiftung,
New York (S. Marti, 1970).
161
Mira Omerzel Terlep
zarezami.^'' Tudi jelenji členek, ki je oblikovan v obliki jelenje glave in ima na
vsaki strani nosnega korena po štiri zareze, bi lahko služil kot koščeno drgalo.
Predmet ima na eni strani luknjo za obešanje, zato je deklariran kot amulet.
Zvočna raba amuleta bi utegnila potrjevati predmet tudi kot zvočni amulet.
PRAZGODOVINSKA KOŠČENA DRGALA NA SLOVENSKIH TLEH
Med drgala, najdena na slovenskih tleh,bi lahko uvrstili zanimiv in dobro
ohranjen koščen primerek z zarezami iz tibije drobnice iz Ajdovske jame pri Nemški
vasi ter morda drgalo iz Špehovke pri G. DoUču.^** Arheologi sicer menijo, da so
predmeti z vrezi lahko služili tudi kot pripomočki za izdelavo biserov ali
razmaščevanje kit. Primerek iz jame Špehovke pod Tisnikom, v kateri so arheologi
izkopaU aurignacienske, pa tudi gravettienske in mezolitske plasti in najdbe, bi
utegnil biti drgalo. "Gre za precej oglajen odlomek oglajene kosti, verjetno
jamskega medveda, ki ima na debelejšem robu štiri prečne žlebove... iz razdalj
med žlebovi ne moremo sklepati na kakršnokoli smiselno razporeditev...
Imenovati predmet strgalo,^** kakor je to storil Srečko Brodar, najbrž ni pravilno.
Pravilnega imena, ker ne vemo, za kaj in kako so ga uporabljali, pa tudi ne
najdemo. Nekaj podobnega so našli v jami Drachenloch."^" Drgalo je izdelano iz
femurja jamskega medveda. Žlebovi so široki od 2-8 mm. M. Brodar citira O.
Abla, ki meni, da bi po teh žlebovih lahko vlekli kite, ki so jih hoteli razmastiti.
Vendar je žleb na "strgalu" iz najdišča Drachenloch mnogo širši od žlebov na
"strgalu" iz Špehovke, ti pa so širši od žlebov strgala iz Ajdovske jame. Zato "je
vprašljivo, če sta obe orodji sluzih istemu namenu."^^ Res je, primerek "drgala"
iz jame Špehovke je kot glasbilo najbolj vprašljiv. Lahko bi služil samo enemu
namenu aU obema.
Drugi primerek precej dobro ohranjenega zvočnega drgala je iz Ajdovske
jame. Drgalo je dolgo 13,7 cm, na njem je 16 prečnih vrezov.^^ Vida Pohar piše o
Ajdovski jami z obronkov krškega hribovja (pozrü neolitik oziroma začetek
eneoHtika) "...da je jama... služila kot podzenmo pokopališče in prostor, kjer so
okoliški prebivalci opravljali kultne obrede..."^^ V grobovih so našli tudi obesek
(amulet?) iz medvedjega nastavka za krempelj in obesek - fragment (amulet?) iz
zgornje čeljustnice volka."^* Vida Pohar meni, da so "morda v času pokopov v
27 Paolo Graziosi, 1975, str. 269,250-251.
28 Glej Mitja Brodar, 1993, str. 17, tab. 6/7.
29 v ariieološkem smislu, ne glasbenem.
30 Prav tam.
31 Prav tam.
32 Paola Korošec, 1975, str. 202; glej tab. 1/7.
33 Okoliški prebivalci so umrlim za popotnico najpogosteje prilagali kose mesa drobnice, divjega zajca, psa,
domačega goveda in rjavega medveda. Kostni ostanki jamskega medveda so redki... Vida Pohar, 1988, str. 85-88.
3* Prav tam.
162
Od kamna in školjke do strun
Drgalo (13,7 cm) iz kultnega grobišča iz svetišča Ajdovska jama pri Nemški vasi z obronkov
Krškega hribovja; pozni neohtik, začetek eneoHtika (P. Korošec, 1967). ¦ Scraper (13,7 cm) from
a cult burial-place in the Ajdovska jama temple near Nemška vas on the fringes of Krško hills;
late Neolithic, early Eneohthic (P. Korošec, 1967). ¦ Racleur (13,7 cm) du sanctuaire d'Ajdovska
jama, pres de Nemška vas dans les contreforts des montagnes de Krško hribovje, néoUthique
tardif, début d'énéolithique (P. Korošec, 1967).
levem hodniku izvajali pogreiine slovesnosti, in žrtvovanja v sprednjem delu desnega
hodnika."-'^ Radiokarbonska analiza zoglenelih predmetov kulturnih plasti pa
uvršča drgalo v čas pred okoH 5600 leti.'"' Tudi Paola Korošec zatrjuje: "Da je ta
rov^^ in ostali del jame služil v kultne namene, to je kot grobišče, govori razen
delov človeških skeletov lončenina, ki je imela prav tako kultni namen, pa nakit,
pojav večplastne proge pepela, oglja ter žgane ilovice, ki je ostanek kurišča... Na
takih mestih so bile nakopičene tudi najdbe. Medtem ko sodijo te h grobnemu
kultu, so kurišča ostanki kultnih ali podobnih obredov. Tudi cerealije, ki smo jih
našli pri tem izkopavanju, sodijo k obredom v zvezi s posmrtnim življenjem..."^
Ajdovska jama naj bi bila torej skoraj gotovo kultni prostor. To potrjujejo tudi
takšne najdbe, kot so kamniti disk s črticami oziroma nekakšen lunin koledar,''
lončena posoda (hrana!), oljenke in koščeno zvočno drgalo, ki bi lahko služilo za
obredne posmrtne obrede.
35 Prav tam, sh. 94.
36 Prav tam.
37 Misleč na levi hodnik.
38 Paola Korošec, 1975, str. 187. In nadaljuje, da "že iz analize posameznih tipov izhaja, da so v tem delu
jame zelo dolgo pokopavali. Če upoštevamo najnižje najdbe nakita in orodja, ki so bile na sami površini plasti
s ploščatimi kamni, kot ločeno kultumo celoto, je gotovo, da so svoj zadnji mir v tem rovu našli novi nosilci
skupine, ki je bila časovno paralelna s skupino lineame keramike srednjega Podonavja. Glede na to, da tej plasti
sledi plast z elementi, ki časovno ustrezajo najstarejši stopnji MSK oziroma najstarejši fazi lengyelskega kulturnega
kroga, je gotovo, da ni bilo med njimi večjega časovnega razmaka. Da tudi pozneje, vse do izginotja elementov
tega kroga in dalje, ni prišlo do prekinitve pokopavanja v jami, dokazuje prisotnost vseh njegovih stopenj ter
prisotnost elementov kultur, ki so se formulirale na tej stari avtohtoni zasnovi."
39 Prav tam, tab. III/l.
163
Mira Omerzel Terlep
Ali se koščeno drgalo iz kultnega grobišča in svetišča Ajdovska jama, po
obliki identično drgalom iz Gradine pri Prozorju, drgalom iz obdobja med drugim
in prvim tisočletjem pred našim štejem (bronasta doba) in azteškim drgalom iz
obdobja med 13. in 15. stoletjem našega štetja, navezuje na posmrtne šege, sorodne
šegam prazgodovinskih in staroveških kultur drugod po svetu, v katerih so imela
koščena drgala pomembno vlogo kot vez med človekovimi religioznimi
predstavami in arhetipskimi dejanji? Omenjeno problematiko je treba še raziskati.
SAMOZVENEČI IDIOFONI IN ROPOTULJE
Med najzgodnejše idiofone lahko prištevamo nanizane školjke, zobe
ali preluknjane kosti, ki pri hoji pozvanjajo in žvenketajo in lahko, zlasti pri
intenzivnih gibno-zvočnih obrednih opravilih, ustvarjajo zvočno kuliso. Ali kot
pravi P. Korošec, "tudi nekateri manjši ploščati kamni, ki so bili preluknjani, so
lahko služili kot amuleti, manj verjetno pa kot nakit."^" Lahko bi pristavili, da so
morda služili tudi kot zvočni amuleti.
Med prazgodovinska idiofonska glasbila sodijo tudi ropotulje različnih
oblik. K. Galin jih deli na "uporabne ropotulje" v obliki posode z nogo aU brez, v
kateri so kamenčki ali glinene krogUce, ki ob udarjanju ob stene posode ropotajo,
ter na ropotulje v obliki idola ah obeska. Ropotulje so lahko antropomorfne,
zoomorfne (najpogosteje v obliki ptice; so prototip glinenih figuric in žvrgolcev
naše dobe?) ali v obliki votle figure.'^^ A. Buchner omenja glinene ropotulje v obliki
posode iz obdobja neolitika (okoli 2000 let pred našim štetjem), ki so jih našli v
otroškem grobu (Vychvatince, Moldova). Buchner pristavlja, da so v halštatskem
in latenskem obdobju glinene ropotulje znane po vsej Evropi, medtem ko so
kamenodobni ljudje uporabljali predvsem koščena zvočna drgala. Glinene posode
- ropotulje naj bi se uporabljale predvsem pri obrednih plesih kot ritmičen
inštrument, drugače pa tudi kot otroške zvočne igrače.*^
Med najzanimivejše glinene ropotulje sodi glinasta antropomorfna posoda
(idol) z Ljubljanskega barja iz obdobja bakrene dobe (ok. 3000 pred našim štetjem).
Lepo izdelana posoda s poškodovano nogo ima obliko človeške figure z izrisano
stilizirano obleko. Ker nima več dna, so notranje glinene ali kamene krogHce, ki
so posodo spreminjale v ropotuljo, izpadle.*^
K. Galin objavlja v omenjeni študiji o arheoloških najdbah glasbenih
"O 1969, str. 20. Po Sachs-Hombostlovi klasifikaciji št. 1.
« Krešimir Galin, 1988, str. 130-132.
42 Alexander Buchner, 1981, str.l9.
43 Glej Paola Korošec in Josip Korošec 1969, foto tab. 107, risba tab. 1, tab. 2. Tudi posode, objavljene v
fotografski tabeli tab. 106 (zlasti foto 2 in 3, risbe pa tabela 3/4, 2.), bi po moje utegnile služiti kot glinene
ropotulje. Beri tudi Krešimir Galin 1988, str. 131. Po njegovem naj bi bile barjanske ropotulje iz obdobja 1800-
1700 B.C. Vendar jih arheologi uvrščajo v tretje tisočletje pred našim štetjem. (Glej razstavni katalog VUČEDOL
treče tisuclječe p Ji.e./VUČEDOL three thoiisand years b.c., Zagreb 1988, tabela str. 40.)
164
Od kamna in školjke do strun
Glinasta antropomorfna ropotulja. Ljubljansko
barje; ok. 3000 pr. n. št. (P. in J. Korošec, 1967).
¦ Anthropomorphic clay rattle, Ljubljana
Marsh; ar. 3000 BC (P. and J. Korošec, 1967).
¦ Hochet anthropomorphique en argile.
Ljubljansko barje, environ 3000 av. J.-C.
(P. et J. Korošec, 1967).
inštrumentov na balkanskih tleh še antropomorfno oblikovano glineno ropotuljo in
bikonično glineno amulet - ropotuljo z Ljubljanskega barja.^ V bronasti dobi in rimskem
obdobju so koščeni ali kovinski idiofoni številnejši, tako na slovenskih tleh kot
tudi drugod po svetu, vendar so najdbe arheoetnomuzikološko še nepregledane in
neklasificirane.
Glinene ropotulje različnih oblik (zlasti ropotulje iz železne in bakrene dobe)
so prazgodovinski predniki vrste zgodovinskih ropotulj in glinenih glasbil (na
primer glinenih žvrgolcev, pa tudi zvoncev, to je glinenih posodic s kembljem).
Navajam le nekaj primerov tovrstnih zvočnih priprav in opozarjam na potrebo
po natančnejšem pregledu arheoloških najdb različnih starosti in na potrebo po
sistematičnem študiju razvoja glasbu od prazgodovine do danes.
OD PRAZGODOVINSKE DO LJUDSKE BRNIVKE IN STRUNE
Poleg koščenih piščali in drgal so vsaj od mlajšega paleolitika dalje imele
pomembno vlogo tudi brnivke: koščene ali kamnite, (morda tudi lesene?). Štejemo
jih po Sachs-Hombostlovi klasifikaciji med preproste aerofone in v poddružino
vrtečih se zrakovnih glasbil.*^ Bmivke sestavljajo vrteče in bmeče ploščice (tip
danes bolj znanega avstralskega buUroarerja), vrteče palice ali bmeči in vrteči se
disk. S prostimi zrakovnimi glasbili se proizvaja zvok z vrtenjem po zraku ali po
tleh. Slednjim pravimo vrtavke in so običajno iz več delov sestavljene zvočne
priprave. V prazgodovinski glasbeni zbirki zvočnih priprav so znane le prve,
zato se bomo ustavili samo pri njih.
Bmivke iz živalskih prstnih členkov so na videz podobne prstnočlenskim
44 Krešimir Galin, 1988, str. 21, risbe št. 21,22.
45 Pod števuko 412.22. (Glej Zmaga Kumer, 1983, Systematik der Musikinstrumente nach Sachs -
Hombostel, str. 214.)
165
Mira Omerzel Terlep
žvižgavkam,'^ vendar imajo bmivke luknjo prebito ali predrto skozi kostno
kompakto členka na obeh straneh. Skozi luknjo v kosti je mogoče potegniti kožnat
trak, vrv, rastlinsko vlakno... Bmivke so bile zelo verjetno znane že v srednjem
in mlajšem paleolitiku. Glasbilo, ki ga sestavlja predmet podolgovate sploščene
oblike na različno dolgi "struni", je lahko pripravljeno iz vrvi in podolgovate
kosti z eno luknjo, najpogosteje na distalnem koncu, iz prstnega členka z
luknjo prebito skozi kompakto na obeh straneh ali iz kamnite oz. koščene
ploščice (morda tudi lesene?), diska ali konice z luknjo v sredini ali na
distalnem koncu. Med možne bmivke sodijo tudi preluknjan živalski kanin,
ki ga je moč obesiti na vrvico, in različni viseči amuleti, ki z vrtenjem po zraku
postanejo zveneči amuleti.
Vrv se najpogosteje vrti nad glavo. Morda pa tudi kako drugače? Navezan
predmet se vrti v dveh smereh: horizontalno v smeri vrtenja in istočasno tudi
vertikalno na smer vrtenja oziroma okoli svoje osi. Zato je potrebno vrvico s
predmetom pred vrtenjem nekajkrat zaviti v smeri osi. Od dolžine vrvi, ki jo lahko
razumemo kot struno, je odvisen ton: čim daljša je vrv, tem nižji je zven bmivke,
čim krajša je vrv, tem višje se priprava oglasi. Višina tona je odvisna tudi od
velikosti (dolžine, širine, debeline in teže) navezanega predmeta, deloma pa tudi
od moči vrtenja. Hitrost in intenziteta vrtenja pogojujeta glasnost nastalega
bmečega zvena.
V. T. Dobosi v študiji o okrasju in glasbenih inštrumentih iz madžarskih
paleolitskih najdišč omenja zanimive predmete, ki bi utegnili biti tudi amuletni
predmeti, čuringe (kultni predmeti) ali bmivke. Izredna je na primer tanka
ploščica iz zglajenega mamutovega zoba, ki je mestoma rdeče obarvana. Isto velja
tudi za skrbno zglajen oz. zloščen numulit*'' s križem iz neandertalskega
srednjepaleolitskega najdišča Tata, ki mu pripisuje kultno-magičen pomen v
kulturi lovcev. To naj bi simboliziralo mitičen odnos lovcev Tate do njihovega
najpomembnejšega vira hrane - mamuta.*« Oba predmeta V. T. Dobosi primerja
s kultno-magičnimi predmeti avstralskih Aboriginov, imenovanimi čuringa.*'
Aborigini naj bi najdlje ohranili "primitiven" (bolje: naraven) način življenja
predhodnic civilizacij evropskega tipa.
Čuringa z luknjo, vrteča ploščica ali bmivka, znana kot bullroarer pri
avstalskih domorodcih, je čuringa v akciji, ki na primer v Avstraliji pooseblja
glas mrtvih. Brnivke so torej lahko "sveti" obredni predmeti za ustvarjanje
obrednega zvoka, ki izhajajo iz najpreprostejših kamnitih ali koščenih oblik.
Čuringe in bmivke so skrbno varovani sveti predmeti, ki jih avstralski
domorodci ohranjajo iz generacije v generacijo. Skupaj s totemističnimi gravurami
46 Glej sestavek in slikovno prilogo o koščeruh glasbilih Mire Omerzel - Terlep v Etnologu 6/ 1996, št. 6,
str. 235-294.
*7 Rod fosilnih terciarnih korenonožcev.
48 v. T. Dobosi, 1985, str, 7-8, si. 8.
49 Prav tam, str. 9.
166
Od kamna in školjke do strun
Čuringa iz osrednje Avstralije (P. CoUaer, 1974). ¦ Churinga (bullroarer) from central Australia
(P. Collaer, 1974). ¦ Tschouringa d'Australie centrale (P. CoUaer, 1974)
naj bi predstavljali nekakšne "spiritualne zemljevide" časa, prostora in duhovnih
predstav, ki omogočajo nadzivetje in sožitje z vsem živim. Predstavljajo tudi nesmrtno
telo ter mistično vez med ljudmi in mitičnimi predniki. V kulturi avstralskih
Aboriginov, v družbi brez lastništva, so edino čuringe osebna lastnina. In vsak
tovrstni predmet ima svoj pripadajoči zvok, pesem, obred, ples.
P. Collaer je prepričan, da čuringe izvirajo iz paleolitskih kultur človekove
zgodovine.^" V. T. Dobosi omenja poučne diskusije med etnologi in arheologi na
Madžarskem (vodilna diskutanta sta G. Róheim, V. Zolnay) o pomenu paleolitske
imietnosti in o domneviuh čuringah in bmivkah. Diskusije naj bi pripeljale do
ugotovitev, da gre pri tovrstnih ovalno okroglih kamnih aH kosteh, pri katerih
lahko opazimo svojevrstno zglajenost zaradi rabe za predmete plodnostne magije
50 Prav tam, str. 162-163.
167
Mira Omerzel Terlep
(kulta). Pridružujem se nmeriju, da naj bi obdelani predmeti, ki jih lahko
razumemo tudi kot najstarejše umetnostne izdelke,'^ imeli predvsem
spiritualno vsebino in z njo posebno vrednost za živeče, še zlasti v "povezavi
z mrtvimi" in torej s transcendentalnimi svetovi. Če sprejmemo avstralskim
domorodcem vsaj približno analogne umetniško-filozofske in religiozne
predstave, ki so sorodne tudi predstavam afriških, ameriških aU oceanijskih
etničnih skupin, potem številni paleoUtski predmeti ne morejo biti nič drugega
kot predmeti čuringe in bmivke, povezane s totemističnimi predstavami in
predvsem s totemi živali, ki so bile najpomembnejši prehrambeni vir prebivalcev.
Z govorečo (brnečo) čuringo ali brnivko žival ali njen duh "govori", sporoča in omogoča
preživetje ter nadaljevanje življenja. J. Campbell je pod objavljeno sliko obeh
omenjenih madžarskih najdb (iz najdišča Tate) pripisal, da predmeta odražata
tudi porajajoči smiseF^ za čudežno.^^
Z. Horusitky pa meni, da so falange z luknjami (kot aerofone)^* lahko
uporabljali paleolitski lovci tudi za signalizacijo, saj naj bi domnevno imeU
dovršen signalni sistem, soroden sistemu današnjih naravnih ljudstev. Tako
menijo nekateri. Paleolitski aerofoni naj bi po njegovem mnenju služili kot
priprave za magično vplivanje na vreme aU v lovski totemistični magiji.^'^
Za glasbeno zgodovino so zarümivi predvsem magični predmeti na vrvici
- bmivke, s katerinü bi bilo mogoče, po analogiji avstralskih buUroarerjev, warra
munge, murlu - murluja ah novogvinejskega bunguja ipd.,^^ ustvariti zvok
nevidnih (mrtvih? prednikov? ubitih živali?), ki predstavlja pri današnjih
ljudstvih paleoHtske kultume stopnje tudi utelešenje duše, kar je glavna naloga
bmivk.'^ Aboriginom predstavlja vrteča ploščica Starega očeta (duha umrlih).
Ko z zastrašujočimi zvoki kroži in brenči nad glavami, se njeni zvoki "bojujejo"
proti zlim duhovom aU zlim silam in ljudem vračajo (nazaj) življenje. P. Collaer
celo merü, da so bmivke najstarejše glasbilo sveta.'** C. Sachs pa je prepričan,
da briiivke v obliki vrtečih predmetov na vrvici pozna večina "primitivnih"^'
51 v. T Dobosi, 1985, str. 10.
52 Verjetno v smislu porajajoče zavesti.
53 Joseph Campbell, 1983, str. 57.
54 Kot žvižgavke aH bmivke?
55 Podobno kot to poznajo severnoameriška indijanska plemena Dakota, Uitoti; Z. Horusitky 1955, str.
137-138. Vendar pa bi falange v prazgodovinskih obdobjih lahko služile tudi kot igrače pri igri s spretnostnim
natikanjem kosti na palice oziroma pri igri z natikanjem palic v luknje kosti, ki morajo biti seveda primemo
velike. O možnih tovrstnih igračah pričajo koščene igrače ameriške Kunda kulture. Po tej logiki so seveda lahko
igrače z luknjami za spretnostno natikanje tudi naše domnevne koščene piščali in bmivke oziroma kosti z
(dovolj velikimi) luknjami.
56 Bmivke tipa bullroarer poznajo tudi severno- in južnoameriški domorodci, Melanezijci, Indonezija,
Bušmani, Eskimi in Evropejci; slednji brneči predmet privežejo na leseno držalo in si tako olajšajo vrtenje. Glej
tudi Curt Sachs 1962, str. 241: Schwirrholz.
57 Zato brnivko, npr. pri Aboriginih, izdelajo že nerojenemu otroku in mu jo izročijo ob zvokih bmivk
in petju v času iniciacijskih obredov.
58 Paul Collaer, 1974, str. 160.
59 Boljši je izraz naravnih.
168
Od kamna in školjke do strun
ljudstev sveta in sicer najpogosteje v povezavi s predstavo, da nevidni brenčeči
zvok predstavlja glasove prednikov in vzpostavlja stik z duhovi in dušami.«'
Zato so z vrtenjem "svetih predmetov" in njegovimi glasovi iz enega sveta (sveta
živih) poskušali vplivati na drug svet (na svet umrlih).
Imamo ponovno opraviti z arhetipskim občečloveškim razmišljanjem,
ki je doma na različnih koncih sveta in v različnih časovnih obdobjih od
najstarejše človekove kulturne zgodovine dalje? Preseneča pa dejstvo, da bmeče
ploščice poznajo številne civilizacije in kulture na vseh kontinentih."
Bmivke se na različnih koncih sveta najpogosteje pojavljajo v obliki ribe.
To so predmeti iz kamna ali kosti v obliki ribe ali bmivke z vrisano ali vdolbeno
obliko ribe,*^ s skrivnostnimi simboli ali z vrisanimi ribjimi obrisi.
Po C. Sachsu riba v človeških civilizacijah pogosto predstavlja moč
plodnosti.*"' Za intenziviranje tega pomena je brnivka (bullroarer) pogosto
obarvana rdeče, z barvo življenjske sile - krvi. Analogiji riba - voda - dež -
plodnost ali brnenje = grmenje - dež - plodnost vodita inštmment h kultu
plodnosti in vremenski magiji.
Bmivka sodi tudi med tista redka glasbila, ki imajo vlogo v vsakodnevni
praktični rabi. Z bmivkami sodobni Malajci na primer plašijo slone s platnaž.
Živali so na bmeče in cvileče zvoke zelo občutljive in so zato plašne. Tudi o
tovrstni rabi glasbila še velja razmišljati. Na Slovenskem pa je zabeležen podatek,
da so z glasbilom (v 20. stoletju), sestavljenim iz vrtečih deščic, plašili kure ali
vrabce."
K. Galin navaja več arheoloških najdb koščenih bmivk (buUroarerjev): iz
neolitskega obdobja (okoli 6000-4600 pred našim štetjem) iz okolice Zadra, iz najdišča
Danilo v okolici Šibenika (5500-4500 pred našim štetjem) ter primerek iz bronaste
dobe iz VeHke Gorice pri Zagrebu (med 1000 in 900 pred našim štetjem). Brez
točnih datacij omenja še najdbe iz Bosne in Hercegovine (neolitsko iz Ober,
bronastodobno iz Donje Doline ob Savi pri Bosanski Gradiški), lesen primerek
iz Srbije (najdišče Vlasac), iz pozne železne dobe iz Bosne (najdišče Mahrevič iz
okolice Čajnice) in aurignacienski artefakt - koščeno konico z luknjo iz Potočke
zijalke.*"^ Avtor v omenjeni študiji*"* navaja tudi koščen amulet - bmeči disk (na
M Curt Sachs, 1940, Str 40.
61 C. Sachs piše:"...lahko razumemo, da je orodje, kot na primer kladivo, izumljeno povsod na določeni
stopnji človeške evolucije razvoja, od rabe gole pesti, kamna v pesti in kamna na lesenem držalu, kar je povsem
logično in naravno. Toda buli - roarer? Je res povsem razumljivo, da mora vsako človeško pleme iznajti ovalno
deščico pripeto na struno (vrv) vrtečo se nad glavo s posebnimi magičnimi nameni? Je prepričljivo, da je v toku
naravne evolucije tak bullroarer univerzalno združen z obliko ribe, in da so paleolitski lovci v Franciji kot tudi
modemi Eskimi prišli na idejo, da nazobčajo njen rob?" (1940, str. 62-63.)
62 Glej tudi Krešimir Galin 1988, str. 126-128, sl.l2.
63 Curt Sachs, 1940, str. 42; glej tudi poglavje o strgalih pričujočega sestavka.
M Zmaga Kumer, 1986, str. 29.
65 Krešimir Galin, 1988, str. 135-136.
66 Prav tam.
769
Mira Omerzel Terlep
Paleolitska koščena konica z luknjo, najstarejša bmivka v Sloveniji in na Balkanu; starost ok.
35.000 let (M. Brodar, 1983). ¦ Palaeolithic bone point with a hole, the oldest bullroarer in
Slovenia and the Balkans; approx. age 35,000 years (M. Brodar, 1983). ¦ Embout d'os a un trou,
le rhombe le plus ancien de Slovéiue et des Balkans; âge: environ 35.000 ans (M. Brodar, 1983)
primer brnivko iz Lepenskega vira) in dekorativen kamniti disk z dvema
luknjama.*^^ Brneči diski so glasbila, ki so prav tako še precej neraziskana in
čakajo na arheoetnomuzikološke osvetlitve. Po mnenju P. CoUaerja naj bi bile
tudi bmivke znane od paleolitika dalje.^
A - Prazgodovinske bmivke na slovenskih tleh
Med prazgodovinske bmeče ploščice na slovenskih tieh bi lahko prišteli že
omenjene preluknjane falange s skoz in skoz preluknjano prstnočlensko kostno
kompakto pa tudi preluknjane kanine (kot amulet - bmivke). V bodoče bo
potrebno pregledati tovrstne neolitske, eneolitske in mezolitske arheološke in
tudi mlajše zgodovinske najdbe ter pretresti razvoj bmivk do današnjih dni. K.
Galin prišteva med bmivke tudi aurignacienski artefakt iz Potočke zijalke,''' kar
je zelo zanimivo, novo in svojstveno. Koščena konica z luknjo"^ (iz okoU 35.000 let
pred sedanjostjo) naj bi bila po Galinovem mnenju najstarejša bmivka na tleh
nekdanje Jugoslavije.Lahko pa jo prištevamo med najstarejše brnivke na
Slovenskem. Brez dvoma pa mu lahko pritrdimo, da bi tako veHka koščena konica
lahko služila kot močno obrambno ah napadalno orodje tistega časa. S konico,
navezano na kožno vrv, pa bi lahko fosilni človek ustvarjal zvoke zelo podobne
67 Radius 5,5 cm, debelina 0,9 cm.
68 Paul Collaer, 1974, str. 160. Glej tudi fotografije leserüh brrüvk v obliki rib in poslikanih s simboli in
stüizacijo ribjih oblik.
69 Krešimir Galin, 1988, str. 135, si. 35.
70 Glej Srečko in Mitja Brodar, 1983, št. 75; po mnenju Mitje Brodarja (1985, str. 44) je luknja nedvomno
človeško delo.
71 Krešimir Galin, 1988, str. 135,139.
170
Od kamna in školjke do strun
zavijanju vetrov ali grmenju
Med svojstvene bmivke bi lahko morda šteli tudi skoz in skoz preluknjan
fragment rebra jamskega medveda/' in levo čel j ustnico izredno velikega in
povsem odraslega jamskega medveda iz Potočke zijalke/* katere rogelj je približno
20 mm od roba očitno namemo prevrtan (luknja je povsem okrogla) v premeru
6 mmP S. in M. Brodar pravita, "da je namen preluknjanosti jasen. Mandibula je
bila bržkone obešena na vrvici, ali kot lovska trofeja ali morda kot totem ob
ognjišču."^*" Pristavljam, da bi velka mandibula mogla biti tuditotemsko-magični
zvočni amulet oziroma bmivka: instrument, ki simbolizira glas (moč?) odraslega
medveda.
Poleg tega je zanimiv rogelj z luknjo iz Divjih bab.^ Ploščat rogelj jamskega
medveda z luknjo je kot ustvarjen za prazgodovinsko bmivko, ki seveda uporabe
roglja kot amuleta ne izključuje, temveč le potrjuje. Tudi primerek diafize mladega
femurja iz Divjih bab 1 z vhodno-izhodno luknjo na distalnem delu kosti bi
lahko služil kot bmivka.^*
Daleč najzanimivejši in estetsko najlepši pa je mezolitski primerek bmivke
v obliki koščene ribice iz jame Mala Triglavca blizu Divače.^' Jama naj bi bila
obljudena od približno 8000 do 800 let pred našim štetjem in naj bi bua zaradi
bogatih arheoloških koščenih in kamnitih ter roženih predmetov pomembnejše
arheološko najdišče na območju jugovzhodnih Alp in Krasa. Ribica datira v
kultumo plast iz mezolitskega obdobja oziroma iz prehodnega obdobja iz stare
kamene dobe v mlajšo kameno dobo aH neoUtik. Sodi v t.i. predneolitsko kulturo.^
Velika je 11 cm, našel pa jo je leta 1984 dr. France Leben z Inštituta za arheologijo
ZRC SAZU. Namesto očesa ima luknjo. Tam, kjer so ribičina usta, je polkrožna
odprtina, ki je bila prvotno lahko tudi zaprta okroglina in je kot ustvarjena za
vrvico bmivke. Vrvico bi bilo sicer enako mogoče potegniti tudi skozi očesno
odprtino. Izdelana je iz koščka kosti v obliki ribe, na kateri so vrisane tudi črtice
in pike (luske? simboU?). Dr. Leben je ob odkritju tega predmeta menil, da bi
lahko služila kot nožiček, ker ima ostre robove, aU kot okrasek ali amulet.'^^ Vendar
mislim, da je ribica skoraj gotovo lahko služila neolitskim Kraševcem kot zvočni
72 Avtor piše, da se je v Vrbniku na otoku Krku za podoben instrument ohranilo zanimivo ime: grmaoica
aligrmljavica. Glasbilo ima tudi bmivkam podobno vlogo, kot smo jo opisali, in je verjetno prežitek plodnostne
magije ali simpatetične magije za klicanje dežja. (Glej Krešimir Galin 1988, str. 136.)
73 Srečko in Mitja Brodar 1983, str. 155.
74 Dolga okoU 33,5 cm.
75 Glej Srečko in Mitja Brodar, 1983, str. 156-157.
76 Prav tam. Str. 157.
77 Mitja Brodar 1985, str. 44, tab. 5/3.
78 Ivan Turk, Janez Dirjec, Boris Kavur, 1997, str. 166.
79 Glej Enciklopedijo Slovenije 6, Ljubljana 1992, geslo Mala Triglavca, str. 383.
80 France Üben, 1988, str. 71.
81 France Leben, 1986, str. 21. Po mnenju Franceta Lehna je bil Kraševec, ki je živel pred jamo, že
obdelovalec zemlje in trgovec in je znal obdelovati kože.
171
Mira Omerzel Terlep
Zvočni amulet-bmivka-koščena ribica iz male Triglavce pri Divači iz prehodnega obdobja med
mezolitikom in neolitikom (7000 pr.n.št. - 800 pr.n.št.) (foto F. Stele; fototeka Inštituta za
arheologijo ZRC SAZU). ¦ Sound amulet- bullroarer - bone fish from Mala Triglavca near
Divača, from the transition period between the Mesolithic and Neolithic (7000 BC - 800 BC)
(photo F. Stele; Picture library of the Institute for Archaeology, Scientific Research Centre,
amulet - brnivka. Morda tudi v že opisom podobnih obredih plodnosti za
rodovitnost zemlje in sicer po analogiji riba - voda - dež ali glas nevihte (grmenja)
- dež - voda - plodnost. Zvočni preizkus predmeta kmalu po njegovi najdbi*^ je
dokazal zanimiv in glasen ter težko opisljiv brneč zven.**^ Bmivke v obliki ribe še
danes izdelujejo in uporabljajo v vsakdanjem življenju brazilski domorodci,
Eskimi, avstralski staroselci. Bmivke tipa bullroarer so podobno kot koščene
piščaH dobro znane na vseh kontinentih v kulturah naravnih ljudstev, in sicer
najpogosteje v obredjih za stik s spiritualnimi entitetami; so tabu in so povezane
s skrivnim vedenjem.
82 v jeseni 1984.
83 Spomnimo se tudi protoneoUtskega strgala iz Lepenskega Vira z vrisano obliko ribe (po Krešimiru
Galinu 1988, str. 127, str. 12). Joseph Campbell objavlja privlačen in všečen koščen predmet iz Francije (Lespugue,
Haute - Garonne) v obliki ribe, z vrezanimi črticami v smeri koščic, ust, škrg iz poznega magdaleniena (iz časa
okoli 10.000 pred sedanjostjo) (1983, str. 132), ki sicer nima luknje za vrv za bmivke, vendar verjetno prav tako
sodi med ômnge, kiiltno-magične predmete v obredju plodnosti. R. Clark pa objavlja fotografijo ribice z vrezanimi
črticami in pikami, z očesom in škrgami (prav tako brez luknjice) iz najdišča Riparo Gaban in obdobja med
poznim mezolitikom in neolitikom (1988, str. 16). Mihael Budja navaja zbirko artefaktov iz najdišča Riparo
Gaban v dolini Adiže, "med katerimi velja posebej omeniti bogato okrašeno kameno, predvsem pa koščeno
antropomorfno in zoomorfno (riba) plastiko ter uporabne predmete {piščal) in orodje," (1993, sti. 178). Torej
tioje (možnih) glasbil na istem mestu! Ribica je ovalne oblike z ostrim gobcem in repom, zato so ji arheologi
pripisali pomen kopja. Po mojem mišljenju pa bi bila lahko tudi kultni predmet tipa čuringe v plodnostni
magiji.
172
Od kamna in školjke do strun
Velika čeljustnica jamskega medveda (33,5 cm) z luknjo v roglju, totemsko magični zvočni
amulet (?), Potočka zijalka. ¦ Big cave bear mandible (33,5 cm) with a hole in the crown, totemic
magical sound amulet (?), Potočka zijalka. ¦ Grande mandibule de l'ours des cavernes (33,5 cm)
avec un trou a son embout, amulette sonore totémique et magique (?), Potočka zijalka.
B - Bmivke na novoveških evropskih tleh
Bmivke danes pogosto najdemo v arhaičnih kulturah predvsem kot otroške
igrače.** Ko je inštrument izgubil magičen pomen in vlogo, ker so se predstave
in verovanja vezana nanju, spremenila, se je obdržal še kot otroška zvočna igrača
ali kot pravi W. Meyer, "kot poniknjeni kulturni element".*^ Vse do atomskega
veka se je ohranil tudi v Evropi, predvsem na alpskem območju in v
Skandinaviji, na jugu pa v balkanskih deželah do Grčije. W. Meyer piše tudi o
švicarskih srednjeveških bmivkah (od 11. do 15. stoletja) iz živalskih kosti,*^
predvsem iz svinjskih členkov in členkov drugih domačih živali z lepo
okrogUmi luknjami v kostni kompakti. Danes so bmivke pogostejše na evropskem
severu, v Skandinaviji, zlasti koščene. O njih poroča Cajsa Lund (1974,1985), ki
je preučevala koščena glasbila, med njimi brnivke iz svinjskih členkov, od
prazgodovine in vikinških časov do danes.*^
84 Paul Collaer 1974, Str 162.
85 Wemer Meyer, 1969, str. 38.
86 Prav tam, str. 37-38, risba str. 13; najdbe so iz Niderrealta, Schiedberga, Frohburga.
87 Cajsa Lund, 1985, str. 21. Avtorica je odkrila, da na Švedskem še danes preko 80% otroške populacije
pozna "bmečo kost" (ali brneči gumb), ki je prazgodovinskim bmivkam še dokaj identična zvočna priprava,
znanje izdelave in rabe pa se je prenašalo iz roda v rod. Večina ohok se s prazgodovinskim zvokom bmivk
povsem identificira.
173
Mira Omerzel Terlep
Bmivka iz kosti. Madžarska (B. Sârosi, 1967). ¦ Bor\e bullroarer, Hungary (B. Sarosi, 1967). ¦
Rhombe en os, Hongrie, (B. Sârosi, 1967).
Kost v modemi dobi lahko zamenjajo tudi dmgačni materiali: les, skril,
plastika ipd. O prvotnem namenu in pomenu koščeruh bmivk na evropskih
tleh žal ne vemo veliko. Etnologi in arheoetnomuzikologi so šele v zadnjem
desetletju pozomejši na to preprosto glasbilo, ki je verjetno imelo v preteklih
tisočletjih pomembnejšo vlogo. Bmivka je še v 20. stoletju lahko koščena, kamnita
ali lesena in tudi z navezanim ravnilom**** ali brnečim gumbom. Z. Kumer piše,
"...da so si šolarji včasih navezovali na vrvico ravnilo in ga v krogu vrteli po
zraku. Vrteti je treba precej hitro... Če ni bilo pri roki ravnila, je bila dobra navadna
deščica ali pa skodla - ko so bile strehe še lesene, krite s skodlami... Glasbilu so
rekli včasih na Štajerskem hrnkač, na Vipavskem (kjer je bilo znano še do zadnje
vojne) pa bmivka"^'^ drugod na Primorskem tudi brndalo, pa tudi gugalca in
zingolca?° Z Dolenjskega so tudi podatki o glasbilu sestavljenem iz drevesne
skorje dolge okoU pol metra, ki je na enem koncu privezana z vrvjo. Ko se pripravo
vrti po zraku, le ta "muka in brenči kot sršen".'''^ V Kobaridu poznajo (po Pleteršrdku)
glagol gukati v pomenu 'vrteti deščico na vrvici'. Drugod poznajo pač pripravo,
ne dajejo ji pa imena ali ne vedo več zanj. Enako, le tiše bmi tudi gumb, če mu
skozi potegneš nitko navzkriž... Prenekateri je s trnom pritrdil naramnice, da je
prišel do gumbov - so brenčeče glasbilo narejali iz majhne lesene ploščice, še raje
pa preluknjali ploščato kost. Najboljša je bila za ped dolga kost svinjske krače. V
Smartnem pod Šmamo goro so otroci imenovali tako koščeno glasbilo brklja. V
zgodnji pomladi jo je moral imeti vsak otrok in še v šoli ni bilo miru pred njimi."'^
Vendar se jih spominjajo le še starejše generacije. Daljnosežnejšega zgodovinskega
spomina o bmivkah na Slovenskem nimamo.
88 Zmaga Kumer, 1972, Str. 18-19.
89 Zmaga Kumer, 1972, str 18.
90 Zmaga Kumer, 1986, str 28.
91 Glej Zmaga Kumer 1983, str. 97; po podatkih Radoslava Hrovatina.
92 Glej Zmaga Kumer 1972, str. 18-19. Glasbilo sorodno vrtečim bmivkam -buUroarerjem so tudiždfc
iz Rogatca na Štajerskem: napet papir čez polovico oreha, v katerem je žima pritrjena na klinček, drugi konec pa
je privezan na palico. Pri vrtenju zvočne priprave po zraku se oglaša "kvakanje". Glej Zmaga Kumer 1972, str. 22.
174
Od kamna in školjke do stnm
Nemci imenjujejo bmivke "Waldteufen^ in naj bi služile za obredni trušč.
Spomin na bmivkin obredni trušč na evropskih tleh pa verjetno izhaja iz starejših
filozofsko-reUgioznih predstav in magičnega razumevanja obrednega zvoka. O
rabi bmivk ne vemo veliko tudi zato, ker jih ikonografski viri ne izpričujejo. So
bile bmivke sveti predmeti pozabljenih šeg in verovanj in skritih vedenj ali le
manj pomembne zvočne igrače?
Tudi dmgi tip bmivke, "brneči gumb" ali vrtavke iz kosti - cevaste kosti
ah živalskega prstnega členka - z luknjo ali dvema v sredini kosti,'* je znan od
starejše kamene dobe.'^
Švicarji so pripravljali bmivke iz svinjskih kosti še do leta 1960,'^ pa tudi
bmivke iz skodel in gumbov z eno ah dvema luknjama, skozi katere so diagonalno
potegniU vrv in konce zopet zavezah tako, da je vrv oblikovala osmico s kostjo
na sredini. Obe zanki so si nataknili na oba sredinca (velike kosti pa tudi na obe
nogi) in z natezanjem in popuščanjem vrvi ustvarjaH vrtenje predmeta na vrvi in
bmeče zvoke, ki so sicer tišji in zamolklejši od zvoka bmivk tipa bullroarer. Zato
so zvočno pripravo uporabljaU tudi podokručarji in z njenimi zvoki imitiraH
dekletu "razpoznavne zvoke vetrovnega vremena". Tudi Madžari so še v prvi
polovici 20. stoletja poznali brneče kosti kot otroške igrače.'^
Bmivka tipa bmeči gumb je na Slovenskem znana kot otroška igrača, vendar
je pripravljena iz vrvice in gumba. Koščene bmivke tega tipa Slovenci v drugi
polovici 20. stoletja nismo več poznaU.'** Napeta vrv bmivk je prototip stmne in
posredno torej prednik vseh stranskih glasbil. Glasbeni lok je prvič razpoznan
na paleolitski razsežni risbi v jami Les Trois Freres v Pirenejih; med tridesetimi
bizoni, desetimi konji, štirimi kozorogi in enim jelenom je pod nenavadnim
obrazom "paleolitskega božanstva" (?)'^ narisan mož v profilu, oblečen v živalsko
kožo, z naglavno masko bizona in z lokom (glasbenim?)^™ v ustih. Lahko bi šlo
za šamana pri delu (?), v ritualu lovske magije, ki s plesom^" "slavi" ti-ansformadjo
zavesti in odpira svoj um misteriju življenja in smrti. Skabia risba, štiri metre
nad tlemi, bi po J. Campbellu mogla voditi mlade iniciante v nadčutne efekte
iniciacijskih obredov.'"^
Problematiko idiofonov, drgal in brnivk (prostih aerofonov) ter
samozvenečih aerofonov na tem mestu le odpiram in opozarjam na potrebo po
93 Werner Meyer, 1969, Str. 38.
94 Glej na primer B. Bachmann-Geiser, 1981, str. 72.
95 Beri tudi Cajsa Lund, 1985.
96 v kantonu Valais (Wallis).
97 Glej BâlintSârosi, 1967, str. 68.
98 Glej Zmaga Kumer, 1986, str. 29.
99 v levem kotu zgoraj.
100 Gre za najstarejši tip loka - ustni lok. Glej tudi Alexander Budiner, 1981, str. 20-21.
101 Znan tudi kot plešoa gospodar živali ali Čarodej iz Les Trois Freres, risba pa kot God of Les Trois Freres.
102 Glej Joseph Campbell, 1983, str. 75-77.
175
Mira Omerzel Terlep
natančnejšem pregledu in študiju tovrstnih glasbü od prazgodovine dalje. Glasbü,
katerih dedič je tudi sodobni instrumentarij, ljudski in umetni.
OD NARAVNEGA ODMEVNIKA K ROGOVOM
Poleg naravnih tolkal, kamnov in kosti, naravnih piščali iz votlih kosti in
čeljustnic ter preprostih ropotulj, samozvenečih amuletov, visečih okoH vratu aH
drugih delov telesa, moramo omeniti še eno naravno glasbilo: fosilnega prednika
sodobnih rogov.
Školjko - rog poznajo skoraj vse civilizacije, ki jim je bila školjka dosegljiva,
od paleolitika dalje. Glasbilo ima ob stiani v steni pogosto manjšo luknjo, kar
mu omogoča lepše intoniranje in tvorbo višjih delnih tonov. Školjka in živalski
rog sta najstarejša naravna odmevnika in ojačevalca glasu, prototipa trobent
in sodobnih rogov. Po C. Sachsu^"' je potekal počasen razvoj od megafonov aH
ojačevalcev glasu h glasbenim inštrumentom. Naravne "trobente" - školjke
omogočajo tvorbo le enega aH dveh tonov. Po C. Sachsu naj bi naravne odmevnike
in rogove sprva uporabljaH za maskiranje glasu,^°* pri školjkah - rogovih pa naj
bi trobili na luknjice ob straneh^"^ ali na ožjem odrezanem koncu. Trobilni
ustnik je seveda poznejša iznajdba. Glasbilom brez ustnika aH z njim lahko
sledimo povsod po svetu od prazgodovinskih obdobij dalje. Če sije ledenodobni
prednik že izdelal izboljšave naravnega glasbila tako, da je ob strani školjko
navrtal, mu moramo priznati že visoko stopnjo tehničnega znanja in zvočne
zavesti. "Ves mlajši paleolitik zavzemajo luknje v zobeh in v školjčnih lupinah,
ki pa niso sporne," piše M. Brodar.^* Večinoma so te luknje sicer na izredno
majhnih školjčnih lupinah, ki so za glasbilo premajhne, vendar je treba natančno
pregledati prazgodovinske arheološke najdbe in kasnejše zgodovinske vire.
Od školjke, živalskega roga, trobljenja na votel zob, votio olesenelo cev
(bambus, votlo drevesno vejo, kanelo,...) aH kost vodi razvojna pot k zapletenejšim
inštrumentom iz lesa in kovine tudi sestavljenih obHk ter k velikim in umetelnim
alpskim rogovom, rogovom iz lubja, rogovom iz dveh lesenih polovic, kakršne
najdemo v ljudskih inštrumentarijih tudi na Slovenskem.
103 Curt Sachs, 1940, Str. 47.
104 Prav tam, str. 48.
105 Prav tam.
106 Mitja Brodar, 1985, str. 45.
176
Od kamna in školjke do stnin
VIRI IN LITERATURA
BUDJA, Mihael
1993: Neolitizacija Evrope. Slovenska perspektiva. Poročilo o raziskovanju palecUta,
neolita in eneolita v Sloverüji, XXVI, str. 163 -193, Ljubljana
BACHMANN - GEISER, Brigitte
1981: Die Volkmusikinstrumente der Schweiz, HEVI1/4, Leipzig
BRODAR, Srečko in Mitja
1983: Potočka zijalka visokogorska postaja aurignadenskih lovcev. Potočka zijalka eine
hochalpine Aurignacienjägerstation, Ljubljana
BRODAR, Mitja
1985: Luknje v fosilnih kosteh. Zbornik Ivana Rakovca, SAZU XXVI, str. 29 - 47 in
tabele, Ljubljana
1993: Paleolitske in mezolitske najdbe iz jame Špehovke pri Zgornjem Doliču,
Arheološki vestnik 44, str. 7 - 28, Ljubljana
BÜCHNER, Alexander
1981: Bunte Welt der Musikinstrumente, Praga
CAMPBELL, Joseph
1983: The Way of the Animal Powers, Historical Atlas of World Mythology, Vol. 1,
London
CLARK, Royston
1989: Towards the Integration of Social and Ecological Approaches to the Study of Early
Agriculture, the Begiiming of Agriculture, Intemational Series 496 (Symposia of the
Association for Envirorunental Archaeology, No. 8)
COLLAER, Paul
1974: Ozeanien, MGB I/l, Leipzig
1979: Südostasien, MGB 1/3, Leipzig
DANIÉLOU, Alain
1978: Südasien, MGB 1/4, Leipzig
DOBOSI, Viola T.
1985: Jewelry, Musical Instruments and Exotic Objects from the Hungarian Paleolithic,
Folia Archaeologica XXXVI, str. 7 - 29, Budapest
ENCIKLOPEDIJA Slovenije 6,1992, Ljubljana
GALIN, Krešimir
1988: Archeological Findings of Musical Instruments in Yugoslavia, Narodna lunjetnost,
S. 1.2, str. 123 -148, Zagreb
GRAZIOSI, Paolo
1975: Nuove maiüfestazione d' arte mesoUtica e neolitica nel riparo Gaban presso
Trento. Rivista di scienze preistoriche XXX, 1 - 2, str. 237 - 278
HAHN, Joachim in MUNZEL, Susanne
1995: Eine Knochenflöte aus dem Aurignacien des Geißenklösterle bei Blaubeuren, Alb -
Donau - Kreis, Fundberichte aus Baden - Wurtemberg, Band 20, str. 1 - 20, Stuttgart
HORUSriZKY, Z.
1955: Eine Knochenflöte aus der Höhle von Iställoskö, Acta Archaeologica V, str. 133 -
140, Budapest
KOROŠEC, Paola in KOROŠEC, Josip
1969: Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju. Arheološki katalogi
Sloverüje, Vol. in, zv. 3, Ljubljana
KOROŠEC, Paola
1975: Poročilo o raziskavah v Ajdovski janü 1967. leta. Poročilo o raziskovanju neolita in
eneolita v Sloverüji IV, str. 170 - 209, Ljubljana
KUMER, Zmaga
1983: Ljudska glasbila in godci (Systematik der Musikinstrumente iwch Sachs -
Hombostel, str. 206 - 218), Ljubljana
1986: Die Volkmusikinstnunente in Slowerüen, Ljubljana
177
Mira Omerzel Terlep
LEBEN, France
1988: Novoodkrite prazgodovinske plasti v jamah na BCrasu, Poročilo o raziskovanju
paleoUta, neolita in eneoUta v Sloveniji XVI, str. 65 - 76, Ljubljana
1986: Kraševci srednje kamene dobe. Teleks L. 42, št. 19 (8.5.86), str. 20 - 22
LUND, Cajsa
1985: Kindergeräte und Musikarchäologie, SIMP VII, str. 18 - 23, Stockholm
MARTI, Samuel
1970: Alt Amerika, MGB n/7, Leipzig
MEYER, Wemer
1969: Von Maultrommeln, Flöten vmd Knochenschwirren, Ein Beitrag der Mittelalter
Archäologie zur Geschichte Volksmusikinstrumente in der Schweiz, SIMP I, str. 33 - 38,
Leipzig
OMERZEL - TERLEP, Mira
1996: Koščene piščali, (Pričetek slovenske, evropske in svetovne inštrumetnalne
glasbene zgodovine). Etnolog 6/1996, str. 235 - 294, Ljubljana
1997^: Prazgodovinske koščene piščali. Kultura, februar, LI/1, str. 61 - 62, Ljubljana
1997': Tipologija koščenih žvižgavk, piščali in flavt ter domnevna paleoUtska pihala
Sloverüje / Typology of bone whistles, pipes and flutes and presumed paleoUthic wind
blowing instruments of Slovenia, Mousterienska "koščena piščal" in druge najdbe iz
Divjih bab 1 Slovenija / Mousterian "Bone Flute" and other Finds from Divje babe I
Cave Site - Slovenija, ed. Ivan Turk, Opera Instituti archaeologici Sloverüae, Vol. 2, str.
199-218, Ljubljana
1997': PaleoHtska umetnost in filozofija prvega zvoka, Muzikološki zbornik,
Musicological Aimual XXXIII, str. 23-47, Ljubljana
POHAR,Vida^
1988: Živalski kostni ostanki kot pridatki prazgodovinskih grobov v Ajdovski jami pri
Nemški vasi. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneoUta v Sloveniji XVI, str. 85
- 102, Ljubljana
SACHS, Curt
1940: The History of Musical Instruments, New York
1962: Reallexikon der Musikinstrumenten, Hildesheim
SArOSI, Bâlint
1967: Die VolksmusiWnstrumente Ungarns HEVI I/l, Leipzig
SREJOVIČ, Dragoslav
1979: Protoneolit - kultura Lepei\skog vira, Praistorija jugoslavensküi zemalja II, Neolit,
Str. 33 - 79, Sarajevo
TURK, Ivan
1988: Razmišljanja o bližnjih srečanjih med neandrtalcem in jamskim medvedom v
Divjih babah (I. del). Idrijski razgledi XXXIII/1, str. 73-80, Idrija
TURK, Ivan, DIRJEC, Janez, KAVUR, Boris
1997: Opis in razlaga nastanka domnevne koščene piščaU/Description and explanation
of the Origin suspected bone Flute; Mousterienska "koščena piščal" in druge najdbe iz
Divjih bab I v Sloveruji/ Mousterian "bone Flute" and other Finds from Divje babe I
Cave Site in Slovenia, Opera lostituti archaeologici Sloveniae, Vol. 2, str. 157-178,
Ljubljana
1988: VUČEDOL treče tisudječe p.n.e./VUČEDOL three thousand years b.c., (razstavni
katalog), Zagreb
HEVI - Handbuch der europäischen Volksmusikinstrumente
SIMP - Studia Instrumentorxm\ Musicae Popularis
MGB - Musikgeschichte in Büdem
178
Od kamna in školjke do stnm
BESEDA O AVTORICI
Mira Omerzel Terlep. dr., etnologinja in
muzikologinja, deluje kot umetnica in razi-
skovalka slovenske kultume dediščine. Njeno
raziskovalno delo in razprave so posvečeni
zlasti ljudskim glasbilom in pesmim, zvočni
identiteti slovenstva (serija člankov v reviji
Etnolog), vplivu zvoka na človeka in odnosu
med človekom in živaljo (Konji naše pravljice,
1996). Njena doktorska disertacija (1998) nosi
naslov Zgodovinski razvoj "predklasičnega"
ljudskega inštrumentarija od paleolitika do
našega časa na slovenskem etničnem ozemlju.
ABOUT THE AUTHOR
Dr. Mira Omerzel Terlep. ethnologist and
musicologist is an artist and researcher of the
Slovene cultural heritage. Her research work
and treaties are primarily dedicated to folk
instruments and songs, the soimd identity of
the Slovenes (a series of articles in the journal
Etnolog), the influence of soimd on man and
the relation between man and animal (Konji
naše pravljice, 1996). Her doctoral dissertation
(1998) is entitled Zgodovinski razvoj "predkla-
sičnega" ljudskega inštrumentarija od paleoli-
tika do našega časa na slovenskem etničnem
ozemlju. ("The historical development of "pre-
classical" folk instruments from tiie Palaeolithic
to the present in the Slovene ethnical territory")
SUMMARY
PREHISTORIC STONE AND BONE PERCUSSION INSTRUMENTS,
SCRAPERS, IDIOPHONES, RATTLES AND BULLROARERS
From stone and shells to strings
One of the tasks of ethnomusicology or the as yet young science of
archaeethnomusicology in the future will certainly be to elaborate an accurate
survey and the detailed study of prehistoric percussion instmments, scrapers,
rattles, idiophones and bullroarers, made of stone or bone and later also of clay
and metal. The oldest bullroarers and scrapers are made of bone or stone and in
Europe date from the Palaeolithic onwards (Pekama and Moravia - a toothed
scraper; Geissenklösterle - a flute with incisions, a scraper?), and from the Bronze
Age onwards they are especially numerous in the Balkans. Specimens from the
present-day Slovene ethnical territory that are of special interest are bone
bullroarers from the PaleoHthic (a perforated phalaiDC, a stone point with a hole,
which is perhaps the oldest bullroarer in the Balkans, a big left bear mandible
from Potočka zijalka and the crown of a mandible with a hole from the same
site) and scrapers (especially a bone scraper from the burial-place and temple of
Ajdovska jama with sixteen cross incisions which in shape is identical with the
Balkan Bronze Age and Aztec scrapers dating from the 13* to 15* century; most
probably it was used in the fumerai sound -rituals of the local population. Ahnost
identical scrapers, percussion instmments and bullroarers still figure as present-
days folk instmments in Ausfralia, New Guinea, Melanesia, Polynesia, South
America, Asia, Africa and Europe. Especially bulkoarers and scrapers dating
from the Palaeohthic Age are associated with the shape or symbol of a fish.
179
Mira Omerzel Terlep
Precious is also the find of a small bone fish from the Mala Triglavca Cave in the
Karst, which is most probably a sonorous and magical bullroarer from the
Mesolithic Age, as are the Httle fish, scraper and bone flute from the Riparo
Gaban site in Trento (Italy).
Both scrapers and flutes are phaUic-shaped and were in various historical
periods ages used in erotic or fertility rites and also in funeral rituals, in which
the scraping of bones was to ensure the continuation of life and rebirth. This is
the domain of cult and magical soimd amulets. Instrvunents in the form of longish
flat objects with cords - "strings" - of various lengths are also the oldest
predecessors of string instruments and analogous to the holy objects of the
Austrahan Aborigines, the "speaking" churingas (bullroarers) which have their
own sphitual content and special value for the living, especially in communicating
with dead ancestors and with the transcendental worlds (also as "the voice of
the ancestors"), associated with totemic beliefs. Beside natural percussion
instruments, bullroarers are ranked among the oldest musical instruments in
the world and are even today known on all continents. AH this indicates archetypal
general human considerations and a sound-producing awareness in different
ages, from the oldest hirnian cultural history and in different regions of the world
down to the Atomic Age. And down to the Atomic Age also survived soimd-
producing toys that are common in Europe as well as in Slovenia (tiny planks,
rulers or buttons on a string) or implements to scare away chicken.. Scrapers
and bullroarers are also foimd on all continents in the shape of a fish or featuring
a fish symbol. The analogy fish-water-rain-fertüity or roaring -thunder-rain-
fertility locates the instrument in fertiHty cults and weather magic (today stul
aMve in the island of Krk, where a bullroarer is called "grmavica" or "thunderer").
Among the earUest idiophones we may coimt arranged rows of shells, teeth
and perforated bones. To the prehistoric idiophones also belong rattles of different
shapes, perhaps the most interesting among them is the anthropomorphic clay
rattle from the Ljubljana Marsh which dates from the 3"* millermium BC. Iron-
Age and Bronze-Age rattles are also the prehistoric predecessors of a range of
historical rattles and clay instruments, for instance clay chirpers, and also bells.
Practically no research has been carried out on these issues and they deserve to
be the subject of research in the future.
180
Od kamna in školjke do strvm
RESUME
INSTRUMENTS PREHISTORIQUES A PERCUSSION EN PIERRE ET
EN OS, RACLEURS, IDIOPHONES AUTOSONNANTS, HOCHETS ET
RHOMBES
De la pierre et de la coquille a la corde
Une des principales tâches de l'ethnomusicologie et de la jeune science qu'est
l'archéoethnomusicologie seront sans doute l'examen précis et l'étude des percu-
ssions préhistoriques, des racleurs, des hochets, des idiophones autosonnants et
des rhombes, en pierre ou en os, ainsi que des instruments a percussion plus
récents en argile ou en métal. Les rhombes et les racleurs les plus anciens sont
faits en os et en pierre et on les rencontre sur le territoire européen depuis le
paléohthique (Pekama en Boheme - racleur denté; Geissenklösterle - chalumeau
mortaise, racleur?). A partir de l'âge de bronze, ils sont de plus en plus nombreux
aussi sur le territoire des Balkans. On a trouvé sur le territoire ethnique slovene
actuel de tres intéressants rhombes en os, qui datent du paléolithique (une
phalange percée, un bout de l'os avec un trou, qui est peut-etre le rhombe le plus
ancien aux Balkans; une grande mandibule gauche d'ours, trouvée a Potočka
zijalka et l'embout de mandibule a im trou, du meme Ueu) et les racleurs (surtout
le racleur en os trouvé dans le sanctuaire d'Ajdovska jama, qui présente six
entailles transversales et dont la forme est identique a celle des racleurs balka-
niques de l'âge de bronze et des racleurs des Azteques entre le 13eme et le 15eme
siecle; il a probablement été utilisé dans les rites posthumes des habitants de ces
lieux). Aujourd'hui encore, on peut trouver presque les memes racleurs, instru-
ments a percussion et rhombes parmi les instrimients populaires d'Australie,
Nouvelle Guinée, Mélanésie, Polynésie, Amérique du Sud, Asie, Afrique, et Euro-
pe. Surtout les rhombes et les racleurs sont Ués, depuis l'âge du paléolithique, a
la forme ou au symbole du poisson. La découverte du petit poisson en os de la
grotte de Mala Triglavica a Karst est tres précieuse: c'est tres probablement un
rhombe au son magique du mésolithique, comme le sont également le poisson,
le racleur et le chalxmneau en os trouvés a Riparo Gaban/Trento.
Tant le racleur que le chalimieau sont de forme phallique et étaient utilisés
a travers les différentes périodes historiques lors de rites erotiques et de fécondité,
ainsi que dans les cérémonies fiméraires pendant lesquelles le raclement des os
devait assurer la continuité de la vie et une nouvelle naissance. Il s'agit d'amulettes
sonores cultuelo-magiques. Les instruments consistant en objets plats et oblongs
munis des cordelettes de longueurs variables - «la corde», sont les prédécesseurs
les plus anciens des instruments a cordes; ils sont analogues aux objets sacrés
des Aborigenes austrahens, les tschouringas «parlants» (buUroarers), qui ont un
contenu spirituel et une valeur particuhere pour les vivants, surtout dans leur
commvmication avec les ancetres et les mondes transcendantaux («comme la voix
181
Mira Omerzel Terlep
des ancetres aussi») liés aux conceptions totémiques. Outre les instruments a
percussion naturels, les rhombes sont les instnmients les plus anciens du monde:
ils sont connus jusqu'a présent sur tous les continents. S'agit-il donc d'un
archétype humain de penser et d'une conscience sonore qui a parcouru des
époques différentes, depuis la plus ancienne histoire culturelle de l'homme, aux
différents coins du monde? Et jusqu'a l'ere atomique, on les connaît en Europe et
en Slovénie sous forme de jouets sonores d'enfants (plaques, regles, boutons sur
une corde) ou comme objets destinés a effrayer les poules. Les racleurs et les
rhombes sous forme ou comme symbole du poisson sont connus sur tous les
continents. Les analogies poisson-eau-pluie-fécondité ou bien bourdonnement-
tormerre-pluie-fécondité menent cet instnmient musical au culte de la fécondité
et a la magie du temps (cela se perpétue aujourd'hui encore sur l'île de Krk ou le
rhombe s'appelle «grmavica» - fr. tonnerre).
Les idiophones les plus anciens sont les coquilles enfilées, ou les dents, ou
les os percés. Les instruments idiophoniques les plus anciens sont également des
hochets de différentes formes, dont l'exemplaire le plus intéressant est peut etre
le hochet d'argile des marais de Ljubljana ( Ljubljansko barje ) du 3eme millénaire
av.J.-C. Les hochets des âges de fer et de bronze sont également les prédécesseurs
de toute une gamme de hochets historiques et d'instnrments en argile, par exemple
les gazouilleurs et les cloches en argile. Ce sont des themes tout a fait non élaborés
qui exigent toute notre attention dans l'averür.
182