LetoV.	TRST, v sredo dne 30. maja 1900.	Štev. 15.
fat/uh.
Brij e trikrat na mesec, z
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. I»azzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. "»i

Mati: Ivanka le predi in trdno nit naredi, da bo trajna obleka narodna. — — Ivanka prede, kolovrato vrti; že trideset let pri njem sedi. Š a 1 j i V e C : Ivanka, iz tvojih niti ne bo krila, ker jih reže tuja sila.

8ti. 2.
BRIVEC
Politika zadnjih deset duij, ali kako Nemci in Poljaki sodijo o Čehih.
Že davno zastarela in onemogla »frau« Desnica je v hudih stiskah, ker nje naj-čilejši udje, Mladočehi, niso več zanesljivi iu pokorni psički.
Poljaki trdijo, da niso oni zapustili Cehov, marveč, da Cehi zapuščajo Poljake. Bode že res, ker Poljaki so bili vedno mirni in zvesti sluge vsake vlade, zato se ne more zahtevati, da bi šli za razposajenimi Cehi.
Nemško katoliška stranka pa, ne da iiiti mezinca za češki jezik, ona se dobro počuti kakor prepotrebni »žlaif« v slovenski desnici.
»Kolo Polskie« je imelo včeraj sejo. Govoril je vitez Gorski, največji straho-petnež in sovražnik češke obstrukcijc. Ta je Poljakom na dlani pokazal, kako bi se dalo mirno v poljskem »Kolu« živeti, piti in jesti, ko bi teh sitnih Cehov ne bilo. Poljaki so si ponudili med seboj prežieo duhana in obljubili molčati o vsem, oziroma da bi o sklepu teh bcšvihtigungs-hofratov ne zvedeli kaj Cehi.
Proti Cehom danes »krščanski« Dunaj se bori; kakor proti Židu, tako proti Cehu vse kriči; a težko bo češko glavo Dunaj-čanon razbet, če reveži sami brez Cehov v Beču nu more jo živet'.
PODLISTEK.
Popotne črtice.
(Napisal Rajtguzen) »Očetov dom! ti na slovo!« sem si mislil s Prešernom na zadnje velike počitnice, vzel sem popotno palico v roko in liajdi ogledovat si svojo slovensko domovino. Dijaška navada pa je, potovati »per pedes apostolorum« in z malone praznim žepom. Tudi jaz sem se oklenil te navade saj sem vedel, da so gospod ruinci na svetu, • teri dijaku-potniku radi pomagajo.
Obiskal sem belo Ljubljano kopal sem se v divuem blejskem jeziru, in potegnil sem tudi parkrat tisti čudodelni zvon, pohlevno si želeč, da bi mi mati Božja prihodnje leto obvarovala vseh cvajarjev in drajarjev. Še neko drugo željo sem imel na srcu, ktero pa raje zamolčim, sicer vtegne ta in oni zaničijivo reči:
»Petošolska ljubezen......«
Toda cilj mojega potovanja je bil Celovec, kjer je vžival moj prijatelj-sošolec
Korber je spet s fjakarjem tekel v Budapešt.). Finančni minister Bohm-Ba\verk je prišel ravnokar iz Krakove, morda je nesel vedno potrebnim Poljakom kakšen majhen žakljič — tolarjev. Vse mogoče — Poljaki znajo — za to dobivajo.
V	Španjski lepi deželi so kmetje že v lakoti zreli; nočejo plačati davkov vladi A kar je bolj čudno jo to, da zdaj narod kmeta sam sili naj s praznimi žepi vlade! se vsmili.
Ferdinand Bolgarski je v zadregi; rad bi šel v Pariz a prazno je v skledi, Desetino plačaj kmet — po starem, to je treba! Ne puntaj se, da bo zopet polna skleda.
V	Srbi kmetje se hudo jezijo ker jih pandurji gonijo v davkarijo. — Očetu Milanu se že silno mudi na parižko razstavo, le cvenka še ni. —
Zna sicer, pa...
Lahkovernega grofa je nekdo nalagal, Stari župnik duhove da klicati zna In da iz radovednosti bi si pomagal, Grof kaj brzo k duhovniku sam se poda.
»Slišal sem, da duhove vi klicati znate!« Že pri vratih zakliče grof razveseljen In odgovor mu bil je: »Da —sami priznate, Pa če tudi jih zovem—ne pride noben!«
..Silvester-"
.lože v vsej komodnosti zlati čas počitnic —pri svojem stricu. Energično sem torej ubral pot proti koroškej strani. Nočem pripovedovati dogodkov, ktere sem doživel na tem potu, le enega naj zabeležim kot prinos k zgodovini » visoke-nemške kulture.
Solnce je zahajalo, ko sem dospel nekega dne v nemško koroško vas. Moje vajene oči so spoznale hitro med drugimi hišami — farovž. In tja me je vleklo srce !
Tja dospevši, se predstavim duhovniku, mlademu iu rejenemu možu, kot »Gottfried Maier, ein wandrnder Študent.« Seveda je bilo ime izmišljeno, kajti hotel sem se kot» »pristen« Nemec prikupiti nemškemu duhovniku. Prijazno meje peljal v sobo, iu ne ravno napačna kuharica nama je prinesla, kruha, nekaj klobas in liter »mošta« na mizo. Vsak človek ima to slabost, da ne more trpeti te ali one jedi ali pijače. Tako tudi jaz. Samo pogled na mošt mi je razgrenil vso dobro voljo, da sem želel biti najmanj devet kilometrov daleč iz farovža. —•
Nasreftinove Inrk
(Poslovenil Silvester.)
K današnjem modernem ženskem vprašanju - pa ne k onem, o katerem se v novejšem času toliko piše in govori, ampak k onem, katero se tiče zakonskih mož, namreč, naj se li v važnih slučajih obrača mož po nasvetu svoje zakonske polovice ali ne — podaja nam arabski burkež Na-sredin kaj imeniten primer.
Nasredin, o katerem smo u drugem letniku Brivca slišali že marsikaj smešnega, živel je pred več sto leti v nekem mestecu, katerega jc glasoviti eetovodja Timurlenk oblegal in naposled tudi zasedel. Meščanom zdelo se je primerno, prikupiti se novemu gospodarju z darili. Tudi Nasredin sklene tako storiti.
Ker pa je bil ubog in je imel samo vrt, vpraša ženo, kateri izmed vrtnih pridelkov bi bil boljši za dar, fige ali tikve. Žena premišljuie nekaj časa, naposled pa se odloči za tikve, katero vsled velike j oblike za pogled boljši, kakor pa drobnejše I fige. Radi tega odloka vzame burgež -j fige, kajti kot praktičen filozof vprašal je i ženo le samo zato, da bi potem storil ravno j nasprotno, in jih ponese ter pokloni mo-, gočnemu Timurlenku. Toda kruti Tartar bil je preveč dobre volje in v svoje ter svojih dvorjanikov razveseljevanje veli Na-sredinu postaviti se k steni, nekaterim svojih služabnikov pa metati fige drugo za drugo šaljive ti v glavo.
Z neopisno težavo sem spravil vase nekaj požirkov grenke pijače; vljudnost j j v. tako zahtevala.
Nemški pop mi je začel pripovedovati o mogočnem germanstvu, navdušeno je slavil nemški »rajh« in fanatično jc trdil da more v »nemški« Avstriji edino le germanski jezik biti »štatšprahe«.
Jaz sem ga mirno poslušal, dasiravno je grozno vrelo v meni — ko je pa začel psovati Slovence, da so »ein barbari-sches »Bauernvolk« in »elendes Gsind'l«, tu se mi je raztopil žolč okoli srca in s krepkim glasom sem mu zabrusil v obraz: »Pfui iiber euoh elende deutsche Htinde ! Hoch die Slaven!«
Učinek svojih besedi nisem čakal, temveč sem zgrabil palico in klobuk in letel iz fai\;VŽa. Za slovo mi je priletelo debelo poleno v hrbet, in »bindešer Hund« je vdarilo ua moje uho. No, jaz se nisem mnogo zmenil zato, v svesti si, da je dobil german precejšnjo lekcijo.
To je torej tisti dogodek.
A kaj stori naš šaljivec. Mirno pri čakuje prve fige in ko mu srečno prileti i ob glavo in se na čelu raztreši, vzklikne burkež: »Oh, hvala Bogu!« Tako stori pri drugi in tretji, a dalje ne pride, kajti Timurlenk ga začuden vpraša, kaj pomenijo te besede. Nasredin mu pripoveduje, kako sta se doma razgovarjala z ženo, kako mu je ona svetovala in kako je storil ravno nasprotno. Svoje pripovedovanje pa konča z besedami »Glej, mogočni Timurlenk, kako sem imel prav, da so nisem odločil za tikve! kajti pomisli le, kakšna bi bila zdaj moja glava, ako bi bil ženo ubogal. Menim da s tikvami ali pa s figami bombadiran biti ni sve eno!«
Timurlenku se šala tako dopade, da Nasrcdiua dobrovoljno odslovi in mu v žep potisne visoko darilo.
Na mostu v Rojanu.
Luna ljubezniva
sladke sanje sniva,
doli pa na mostu
parček v pustu je in postu.
Bila res krama je noč ko sedela sta nekoč tam ob potu za vasjo, na mostieu prav ljubo.
»Tiho!« ji zašepeta: »Ljuba! policista dva gresta proti nama zdej, bosta kmalu tukaj, glej «
Cez dva dni sem dospel v Celovec. Prijatelj Jože je bil skoro nor od veselja ko me je zagledal, kajti ni se me nadejal. Ko sem so nekoliko očedil in okrepčal šla sva s prijateljem gledat mesto. Nič kaj dobro se nisem počutil pri tem sprehod u. Govorica je večinoma nemška, napisi sami nemški, razum enega na tiskarni družbe sv. Mohorja — in še ta dvoježičen. Žalostno!
Nemški heulovci so obhajali tisti dan v Celovcu svoj »Volksfest.« Na severno
—	zahodni strani mesta, pri takozvanih »Kindenviesah« je flafotalo nekaj zastav
—	največ frankfurtarskih in med tem zastavami je bilo postavljeno en par barak, v kterih so producirali hajlovski komedijanti svoje neumnosti.
Zanimala nas je baraka z napisom »Die lachende Menschheit«; imela je dva vhoda, za moške in ženske. Plačala sva 20 vin. vstopnine, vstopila noter in čakala nestrpno, kaj bode. Od ženskega dela nas je ločilo platno. Ko so bili prostori že vsi
»Besi, beži! pravi ona, »to sta zvita pantalona!« »To sta tista dva divjaka« reče on, »Mihec in Jaka !«
»Naj obiščeta potok!« »»Ne!«« mu reče »»O moj bo! Ce kaj žalga jima sfriš, precej naj te vzame piš!««
Če pustila bi me bila, šla v potok bi brez vabila. Te iu take on si misli ker zelo jo ima v čisli.
Policist ju kmal' doteče »Dober večer!« jima reče. Mislil je, da ga ozdravi, če ponižno ga pozdravi
Le strupa si ji nalil v eašo svojo in ga spil; ker prijel enga divjaka On tako je, da še plitka.
Nji vsa čast gre iuo slava, da divjaka sta še zdrava, Ko li nežno si pa le, oj slovansko ti dekle!
Za vzgled si jo vzemi, per tot diserimina rerum. gospod! Zatorej popusti mi jezo in srd! Omeči srce si! Ne bodi več trd!
Da te slikam, ne zameri, Vsak po svoji dela veril
Nebodigatreba — ac. —
natlačeni, nam veli komedijant, naj zremo na platno ; velik čudež da se bode zgodil.
Vse je vprlo željno pogled na platno, ktero je na enkrat padlo, in pred seboj smo imeli nebroj nemških žen in devic. — Seveda je sledil temu velikanski smeh, da sva si morala tiščati ušesa. No, »špaš« je bil dober!
Med tem se je zmračilo in < semtrtja so se culi heul-klici. Nejevoljno sva odšla.
Dva dni sem se mudil v Celovcu, potem pa sem jo pobrisal dalje. Med srečami in nesrečami sem dospel do Beljaka. Tam pa me je zapustilo vse veselje do potovanja, tožilo se mi je po domu in vrh tega so me noge bolele, da skoraj nisem mogel več gibati. Milo sem ogledoval na kolodvoru železnico, češ kako prijetno bi se peljalo sedaj »per cuk«, domu! Tu sem zagledal redarja (ali vsaj nekaj podobnega) in zdaj se mi je porodila v glavi misel, sicer neumna, da vendar pametna.
»Kaj bi bilo,« sem si mislil, »ko bi
Strupeno oko.
(Sličica iz sodnije)
—	Pomilujem Vas, gospa, vzdihnil je gospod Zehtar.
—	Kedo Vas kaj vpraša, stari slepar, potep, pijavka zavrnila ga je gospa Šči-pavka in bi bila gotovo še kakšen lep pridevek pridjala, da ji ni gospod Zehtar prav resno zažugal: »Gospa, ali neveste, da razžaliti takega kakor sem jaz in to na sodišču se kaznuje s težko večletno ječo in postom«.
Gospod Zehtar si je v tem zapel svojo suknjo za eno luknjo više ter pričakoval utis svojih besedij.
Gospa Sč i pavka se ni prav nič vstra-' šila te grožnje marveč je glasno izrekla svoje menenje Zehtarju, da naj se nikar ne dela nedolžnega in da bi znala to z raznimi pričami potrditi ; zato se ji pa po-zdeva. da je uradništvo čez mero potrpežljivo in leno, drugače bi bil že davno na vislicah stegnil grešne kopita. —
Se precej prijetna gospa Sčipovka, se je v tem tako unela, da bi bila še dalje jezik brusila ob Zehtarja, da jo ni v tem poklical sodni sluga v bližnjo sobo pred sodnika.
Gospa Sčipavka je bila prodajalka in udova ob enem, to moramo vedeti. Gospod Zehtar, mož štiridesetih let, nič kaj odkritega obličja, bil je več let pri gospej na stanovanju in na »košti«; vse za mesečnih 15 gld. a vrh tega je še 10 gld. na dolgu ostal. Zatožen je bil, da se po dobroti ne more nič iz njega dobiti. —
se pustil ti Josipe! peljati na »šub« domu?« in začel sem se nemir nojobrača ti, samo da bi opozoril redarja na-se, kar se mi je tudi posrečilo. Redar je stopil k meni, in ko sem mu na njegova vprašanja boljo kakor sem mogel zmedeno odgovarjal, me je kar povabil, naj bi ga malce spremljal.
Vlačil me je nekoliko časa okoli, od Kajfeža do Pilateža in konečni rezultat je bil. da sem nekaj ur pozneje veselo »fural« domu proti solnčni Gorici — seveda v častni družbi takozvanega »šub-flrarja.« Smejal sem se na tihem državi ki take potepuhe zastonj prevaja po božjem svetu.
V Gorico dospevSi so me nekaj časa vlačili iz kraja v kraj, dali somi drugega »šubfirarja«, kateri se mi je ponudil, da me bode radovoljno spremljal na županstvo rojstne vasi. Jaz sem mu seveda to blago-dušno dovolil, v žepu pa sem mu naredil figo, misleč si: Čakaj, ti redarska duša »šubfirarska«, jaz te bom že »narihtal, da me boš pomnil pet let in pol!
Gospod Žehtar nima stalnega posla,! kakor nor tekal gor in dol, ter sam seboj vendar je še pred desetimi leti pridno študiral govoril: O ti osel zabiti, kamela ti
za »medha«
— Gospa Ščipavka trdi, da dobiva od svojih neizvršenih študija toliko nepoštenega dobička, da se mora nekaj o rem poročati. — Ona je trdila dalje, da je gospod Žehtar pridobil nezmotljivo gotovost pogleda v dijagnozi jetičnih bolnikov. On proračuni že v naprej, ali je človek že »načet« od te bolezni, in x6 tudi dan njegovega odhoda iz tega sveta. —
To svojo zmožnost uporablja gospod Zehtar s tem, da obiskuje sam take kof-tarije in gostilne kjer strežejo jetični nali-varji in natakarji. Dokler se Zehtar do prijateljstva ne spozna z postrežnikom plačuje točno kakor vsaki drugi. Potem pa, ko ostaja natakarju po Zehtarjevem gotovem računu samo šest do osem tednov življenja, začne tudi on piti na kredo, in to zavlačuje toliko časa, dokler je ubogi natakar stegnil pete, i stem vzel seboj tudi dolžno knjižico. Zdaj po zviti Zehtar obrne žlico, ter prične pripovedovati drugim gostom, kako, da je bil pokojni dobra duša, in da pri vsej varčnosti, mu je bil pred časom posodil 30 gld., katere bode gotovo zgubil, kajti iz onega sveta ni še nikdo prišel plačevat stare dolgove. — Gospa Ščipovka je imela pa še vedno trdno vero o Zehtarjevem zlobnem očesu. Ko je bil prišel nekega dne domu. je bil ves iz sebe in že se je bilo bati — na strašni samomor, ker gospod Žehtar je v svoji sobi
Nastopil sem žnjim zadnjo pot v domačo vas, ktera je bila oddaljena komaj dobro uro od mesta.
Ko sva imela že precejšen kos poti za seboj, sem poprosil svojega ljubenznji-vega spremljevalca, naj bi me pustil iti na »potrebo«. Bil je tako neumen, da mi je to res dovolil, jaz sem šel na »siran« v visoko turšieo, in med tem ko je on * gledal brezskrbno v stran, sem se spustil v tek in dirjal čez dru in stru. Gotovo je mislil, da sem imel grižo, kajti ko sem se čez nekoliko čaša ozrl, stal je še vedno na istem mestu in zrl v stran. „Bog te plačaj za tvojo neumnost," sem si mislil in tekel dalje, dokler nisem zavil za nek hrib.
Sedaj sem se čutil varnega. Toda domu, mi ni kazalo še iti; torej sem šel v bližnjo vas obiskat svojega sošolca; tam sem ostal dva dni. Ko se mi je zdelo, da je zrak čist sem se poslovil od svojega prijatelja in eno uro pozneje sem bil v domačemu krogu.
neumna... Ali sem bil neumen tepec... Kedaj se vrne enaka priložnost.
Gospa ga je prav zavpljivo spraševala kaj bi bil vzrok temu vznemirjenju, odgovoril je, da se je od enega znanca sposodil 10 gld., a da je dotičnega že drugi dan zadela kap. Žehtar se ni dal miru, zakaj si ni bil izposodil vsaj petdeset čukov, katere bi bil tako lahko dobil. Tožil je, da je nepraktičen in preveč idealne naravi. —
Se malo zgodbico je gospa Ščipavka povedala sodniku, namreč o onih podhla-čah svojega pokojnega soproga, katere je Zehtar brez nje vednosti nesel na zastav-Ijavnico k Dušiču ; zastavni listek je bil zopet zastavil in še zadnji rumeni papirček prodal. Tako so šle spodnje hlače k vragu tožila je Sčipavka in si brisala s predpasnikom. Saj mi sicer ni bilo toliko zaradi hlač, kakor to, ker so bile tudi one pod-hlače spomin na mojega ranjkega. Koliko krat se je Matevž jezil če se je trak odtrgal ali gumba zgubila (tožiteljica se takoj zravna, ko začuje, da se Žehtar kar na glas posmehuje...) O ta zavbar gospod me ne bo tudi zaradi onih deset goldinar jev, katere je iz mojega žepa zvabil. Me
ne bo konec..... tu imam še močno pest in
tudi prsa imam hvala Bogu še močna; jaz dojim sama svojegn otroka gospod rihtar. —
»Kaj imate vi na vse to ugovarjati gospod Zehtarj«, vpraša sodnik.
»Res je, da ji dolgujem, ali od mene jih ne dobi več, ker nimam nič, kar prav obžalujem«.
Ce bode pa ona še dalje mene »šin-fala« potem pa pridem na dan z rečmi, ki ji ne bodo všeč«.
—	»Kaj boš ti suha kost, kaj veš ti o meni, zagrozi mu Ščipavka«.
—	»Takih izrazov ue dovolim, seže sodnik vmes«. —
Ne maram dobro gospo javno izpostavljati, se zamuzne škodoželjni Žehtar, drugače bi moral zahtevati obravnavo pri zaprtih vratih, ako bi že do tega prišlo«.
Gospej Ščipavki za vrč kri in kaj rada bi svoje pesti ohladila na Žehtarjevi bradi, vendar šilom zaduši ogenj ter stopi resno pred sodnika: »Vaša milost, gospod rihtar, nikar ne mislite, da sera s tem suhim sar-delonom imela kedaj opravila. Bog obvaruj pred tem vsako dekle. Veste kaj je bilo, sramota in neumnost je bila res, a hudega nič. — Ker se je ta škric veste gospod rihtar, štulil za zdravnika, tako sem
pri zadnjem otroku, bil je težki porod... rekla babici: če vže mora biti zraven še en dohtar, saj je tudi moj Žehtar dohtar ...no in tako je tega le — poklicala! — Zato sem ga pa cel mesec zastonj ravnala, Vse lase bi si izpulila, ko si tega domislim«. —
! Sodnik je ostrim pogledom pomeril Zehtarja in mu prisodil, da mora izplačati petindvajset goldinarjev z obrestmi, in da bode zaradi zastavljenih podhlač, nova kazenska obravnava.
—	Vaša milost' rekla je vjokana Ščipavka, Vaša gnada, nikdo ni vzrok smrti mojega pokojnega kakor ta le-ti. —
—	Kako to mislite ?
—	Ker se je bil zadnje dni sposodil dva goldinarja — a od onega časa ni bilo več zdravja v njem. Zapriseženi Vam, ta človek ima strupeno oko, če tudi komu kaj posodi. —
Naročilo ,,Brivcu."
Brivec pride v Štore brit, dela vtegneš dost' dost' tako da bodeš ga vesel kadar briti boš začel.
Le obri vse kosmatače jaz že vem, da ni drngače, da bodejo poznali red, moraš jih obrit' popred.
Obrij vse mlade in stare, kateri so iz tote fare; tudi tujce tam dobiš če obriti jih želiš. —
Vzemi britev, škarje in strgačo, da jim bodeš prav poplačo; — eno kilo žajfe ni zadosti, da jih navčiš modrosti.
Kakor vodijo Hrvati purane, tako so procesije v Štorah zbraue, kadar mertveca nos b, ali
ni v resnici krasno ? —
Tu vam delajo tako drajno kadar neso truplo rajno, naj bo švasar al kovač ni nobeden nič drugač.
Ne zamerte mi to pesem saj je stvar gotovo resen7, če hočete pa v redu bit' Vas želim pri mir' postit'
Popotnik.
K
Poezija in proza.
Koj na noge! Pritecite dlakoeepci, kar vas je! Hitro sodbo izrecite, pesnik poln vinca je! Tudi ve ne »zamudite, ki jezične vas zovč; brž' jezike zabrusite . zgubil pesnik glavo je !
Bil je deževen dan in en cestni vogel v Atenah. Na cestnem voglu so bila neka stara zaprta vrata in na teh vratih je sedela neka starka; mokra je bila tako, da ji je cel5 od nosa teklo ... Lopa ni bila, ali njena grdoča je skrivala vse njene duševne pomanjkljivosti in lepote. Njen mož jo je zapustil, odpotovavši v Ameriko, in radi tega se je udala s dušo in telesom tihej pijači... Tu je torej sedela in po šnopsu smrdela in od nje je... kapalo.
Ali glej! — Pred njo je stopil pesnik, oči svoje v navdušenej blaznosti vrteči, pogledal jo v nebo, pogledal v zemljo, kjer je stolovala starka kakor kaka žabja tašča in njegovo lepo — pijano dušo stresel je sveti, glas... Sel je domov, sel za mizo in napisal lepo pesem o Arijadni, ktero teži bog Bab, ker jo je zapustil Tezej....
Prototip Arijadnin pa je dobil od tiste mokre »seje« tak nahod, da se mu je še bolj cedilo iz nosa, nego kedaj popred...
»Povž-«
Nasvet.
Dekle, hočeš se ženiti, Oh poslušaj moj nasvet, Srečnemu ni lahko biti, Preveč je okrogel svet.
Možka roba — slaba roba Ženski to -pregovor je, Ker še včasi sklede boba Vredna ni — to pravi se.
Mož, glej, ki se sam ponudi Hvali te in se hlini, Taki kmalu se ostudi, Norec je, nič vreden ni.
Tacega, ki te nevesto Rad bi zarad srebra le, Kar poženi ga na cesto, Kje drugod naj ženi se.
Ce ti tretji spet prisega, Da te ljubi, tisočkrat, Naj ti to le ne prilega, Drugim je že več stokrat.
Vendar rekla boš: „kaj vraga ! Kakšnega naj vzamem si?" Oh, le čakaj moja draga, Kmalu bom povedal ti.
Pride mož' lep, mladj postaven, Velik ne in majhen ne, Ne preslog in ne preraven, To potem že nekaj je,
Bode se ti izpovedal Mirno, lahko, iz srca, Poleg pa v oči ti gledal, To je roba, ki velja.
Ce ima vrh tega roke Pride in če pod palcem kaj In če vidi rad otroke : Takemu brž prstan daj.
Taka dobra bo ženitev, Ako Bog še zdravja da, Jaz pa mislim v dopolnitev, D nasvet moj kaj velja.
Silvester.
o
oo
Tutti — frutti.
Neovržen faktum je, da so vsi zaljubljenci neumni; neštetokrat se je to že dokazalo i v knjigi i v življenju. Opazuj j zaljubljenega mladeniča! Ves nor je od I ljubezni; zmiraj zdihuje po »njenih« rožnatih ustnicah, po njenih črnih očeh in kostanjevo-črnih laseh; neumorno poveličuje »stas« dasiravno je morda tanjša od bilke; »bujna« prsa njena se mu vedno v ustnih in peresu... In ako mu je morda »ona« nemilostna, ali pa noče pokazati svoje ljubezni, — sveti Bog, tu sa začnejo jeremijade! O jerum, jerum...
Res pomilovanja vredni so ubogi re-daktorij, ki imajo opraviti s takimi ljudmi, posebno če so malce nervozni... Ni šala! zaljubljenci namreč grozno pesnikujejo, da se Bogu usmilili. Tak zatelebani mlečno-zobnež sede in kar »v petih minutah« napiše cele strani v čast »zorni krasni mladenki« .— seveda v verzih! In kaj mislite, da gledajo kaj na obliko? Kaj še vraga! Zakaj je pa dekadenca na sveta! Ubogi Pegaz, ubogi urednik, ki mora to čitati!
Imel sem »prijatelja« — nomina sunt
odiosa, — ki je napisal slavospev svoji : Rozi v čisti prozi, ktero je potem razdelil , v kitice, tu in tam besede nekoliko har-moniziral — in pesem je bila gotova, in celo v dekadenci! In kako zmagovalno me je pogledal, ko mi jo je prebral češ; Kaj boš ti, vsakdanji prozajist, mi, mi !
Pardon! Zgoraj sem rekel, da so vsi zaljubljenci neumni. »Temu ni tako,« ugovarjam sam sebi, kakor pravijo z malimi izjemami skoro vsi protidopisniki: temu ni tako! So na tem božjem svetu tudi pa-
metni zaljubljenci; ali prosim zaljubljenega bralca ali bralko, naj se takoj šteje ne med nje, kajti taki zaljubljenci so redke izjeme, gotovo redkejše kakor ocvirki v kmetovi skledi.
Imam drugega prijatelja, recimo, da se imenuje Pero Pedrovski.... Ta moj prijatelj je taka bela vrana. Že od tretje j šole som jo ljubi, vstrajno, brez prenehanja. In ktfj mislite, da njo to kaj briga? j Kaj še! Ošabno gre mimo njega; da bi dobil od nje prijazen pogled, moj Bog, tega si še misliti ne upa.... Pa vendar nič ne zdihuje, še manj pa joče. Srečen je da jo le vsake kvatre enkrat od daleč vidi...
Nisem ga videl bolj srečnega kakor te dni, ko je zvedel za njeno ime, za ktero se je zastonj trudil. Radosten je prihitel k meni, me je objel in rekel: »Pomisli, dragi, Antonija se imenuje. Ah kako krasno ime!« Kak dragi bi v tem slučaju 1 sedel za pult in koval (v pravem pomenu besede!) pesmi kakor:
Ah Antonija....
Tvoja fizigndmija,
Prsi tvoje kipeče i.... itd, itd.
Moj Pero pa tega ni storil; tudi ni zdihoval po njenih ustnicah, očeh, nosku ličicah e tutti quanti, ampak vzel knjigo in šel se učit v božjo naravo. Svetoval bi vsem zatelebancem, naj ga posnemajo. Z Bogom!
Parovič.
Idila.
V sobi sedela je sama, nestrpno je čakala zdaj : v očevo izbo njen dragi je ravnokar stopil sedaj...
In prišel čez nekaj je časa veselega lica iz nje... in hišo dekleta je hitro zapustil, veselo bitfe...
_ »Sem mislil, da pride po dekle!« • jezil se je stari baron. A dragi si je- izposodil pri njemu stopetdeset kron.
„Povž."
„Šuster-kuba".
(Satira.)
Nikdo več ni mogel utajiti teh skrivnostnih prikazni. Ko so vrabci mimo gotove hiše v neki tržaški ulici leteli, nakrat so padali omamljeni na tla in poginili v
par minil tali. Tudi psi, ki so prišli v bližino one hiše, če tudi krepki in zdravi, stegnili so vse štiri od sebe in so žalostno poginili. Večje živali kakor konji, če so mimo vozili postali so naenkrat plašni, da je bila res velika nevarnost za mimoidoče ljudi. —
Ljudje sami so, v bližini te hiše zble-devali na smrt, in so debelimi očmi gledali, od kje ta neznanski smrad. — Nekaterim se je kar zdelo, da v bližini skrite eoprnice žive, ljudi ovrejo in na ražnju peko. — Ali tudi to ni mogoče, saj so ljudje vse kote preiskali in sledu, pravega vzroka le ni bilo najti.
Ker pa pod solneem ni nič skritega, tako se je našel neki večer tudi provzro-čitelj tega nevarnega zasmradovanja.
Bil je neki jesenski večer, ko se je zmuznil iz one sumljive hiše, oziraje se plaho na vse strani, čevljar Peter Cipe, ter bežal na pomol sv. Karla. Tam se je ustavil potegnil iz spodnje suknje leseno »škatljo«, da jo zažene v morje, a v tem se stegne neznana roka po škatlji in v tem hipu obkolijo podplatarja Cipo štirje možaki držeč ga žarama. Vpili so nanj kakor besni: Smrdač, imamo smrdača — v morje ž njim !
Peter Cipe ves prestrašen ni prišel do besede. V tem so možje odprli pod enim feralom škatljo. V nji zagledajo dva snopiča zakrivljenih trdomehkih palčie gotovo so bile iz jako strupenega lesa ali druge tvarine, ker od samega neznosnega duha padel je eden onih na kolena in kakor iz sebe začel je fantazirati: Nazaj, nazaj, co-prniee gredo — na metlah jezdijo. Hal6, halo! S težavo so znorelega moža spravili k sebi. Maščevalci bi bili radi takoj nesrečnega Cipeta zagnali s škatljo vred v temne valove, a ker bi taka linhjustiea znala imeti še neprilike, boljše je, da ga zroče pravici. — A zgodilo se je drugače. Čez nekaj tednov stal je Peter Cipe pred sodnikom kakor tožitelj a na mizi je bila tudi ona lesena škatlja z napisom »Šušter kuba«.
—	Tak vražji škandal, a vse to za-ividi .smrdečih smodk, in pokazal je Cipe na škatljo. — Zatoženi so povesili glave in si še bolj natančno ogledali leseno posodo. — Za Boga prav gotovi »štinkade-ros«, zajeclja jeden kedo bi to mislil.
—	Gospodje meni se je hujša predla kakor vam zaradi teh nesrečnih smodk. —
Poslušajte »dobil sem te smodke od prijatelja, katerega so bile rešile življenje na poti med Avstralijo in Trstom, — kakor mi je sem pozneje pripovedoval. —
Ladija se je bila razbila na neznanih obalih in dotičnik je padel v morje z 900 smodkami, katere je imel privezano na životu. Zašel je bil med kan!bale — ljudi-žrdee. Divjaki so takoj zakurili ogenj, da bi potopljenca spekli V tem namreč, ko so v ogenj pihali, da bi bolje gorelo začeli sa pušiti smodke. Kanibalei so kar žrli dim in vlekli, da jih je bilo kar groza gledati. Cez par minut so se jim oči bli-ščale, tiščali so za trebuh in plesali okoli ognja kakor besni, dokler ni eden za dru-drugim padel v plamen. Samo e len, je ostal še živ, ker ni mogel smodko vžgati, lotil sem se ga ter pobil. Tam so se cvrli divjaki, a to se imam zahvaliti tem štin-kaderos.
Drugi večer sem prižigal ostale smodke, da so gorele kakor »fagle« — in tako so me zagledali iz mimo potujoče ladije ter me rešili in spravili domu. — Jaz sem pozneje pisal onemu prijatelju, za lepi dar, ki mi ga je bil poklonil. On pa mi je odpisal, da mu je sicer žal, posebno, ker je prišlo do nedolžnih šusterkubov — do tožbe in velike nevolje v celem okraju. — Zatoženi to opravičenje zaslišavši, so bili takoj pripravljeni dati Petru Cipu zadoščenje. Stvar se je poravnala. Samo štinkaderos so ostale na sodni mizi — od vseh zapuščeni. —
Junak
»Ko smo enkrat prav dobro premika-stili Turke v Bosni,« pravil je star veteran veseli družbi, »zagledam v nekem jarku Turka ložati. Besen skočim k njemu in hop! mu presekam nogo.«
»Zakaj pa ne glave,« vpraša eden iz družbe.
»Boga mi, ker jo ni imel!« *
Zopet je pripovedoval tisti »junak«: »Enkrat španciram za časa vojne po Bosni. Kar na enkrat mi pridejo štirje osmani nasproti! In kaj mislite, gospoda, kaj sem naredil jaz tisti čas!«
»Kaj?« oglasi se jih ve iz družbe. »Boga mi, tekel sem!«
Rajtguzen.
Pri sv. Ivanu pod kostanjem.
Z e t k a : Slišiš Marička, povej no kako je bilo v Rojanu, ker jest ne hodim več na vaše veselice, kaj češ? Marička: Ljuba moja Zetka, kadar si hodila še ti pet, kedaj smo se pa ustrašle naj je zvonil Jurca ali Tonca. —
Zetka: Oh benedeti Jurca, ta vidiš je mož; nam ženskam je prav na srcu, kaj tebi nej. Kako lepo nas pozdravi in pogleda. M a r i č k a : Lop mož praviš, : akaj pa
ga niso zbrali /a poslanca. — Zetka: E molči, Gretarei niso zaspali
boš vidla čez tri leta. — M a r i č k a : Dobro, dobro, le drži njega. Čudim se samo, da ko je bil tvoj brat na Krasu nisi govorila tako. Zetka: Kaj češ, sestra mora iti za bratom. — Cuj popoludne pridem po rože k vam — M a r i č k a : Le pridi, le pridi jih boš že dobila. —
Ko je poldne odzvotli 1, je že bila Jur-čeva Zetka pri Marički na vrtu, da bi nabrale šopek vrtnih rož. »Cuj Zetka, kaj boš delala z mojimi cvetlicami, ki so zrasle na slovenskem vrtu, pojdi v Rojan. Jurca ti jih ne odreče, če jih ima. — Jaz ue-dajam cvetja takim dekletom, ki so obrnile hrbet narodu, in hodijo po eikorjo, jo zavrne narodno dekle. — Zetka je odšla in i si med potem mislila: mojega brata ne marajo fantje, zdaj bode še dekleta mene ogibale. —
Poslala je bila pozneje še setro po cvetje k Marički, a vrnila se je tudi ona prazna domu. —
. Vspomin."
Cehi, Poljaci in Nemci »brez razlike« so pri slavni vladi, pri staroslavni majci svoji. — Ta majka ima vse tudi Slovence brez vseh predsodkov rada : Poljace ima v kapi, Nemce v srci, Čnhe nosi v želodcu a Slovence v žepu.
Čudna so ta vstrijska ministerstva, ki vsako toliko ponujajo Slovanom, take zakone, katerih oni ne marajo ; kakor da bi bil zmožen slovanski želodec tudi kamenje prebavljati.
Kadar hoče vlada kanone ponuja nam bombone; kadar pa bi nam mogla pri-poznati košček prava, mesto bombonov nam dava svoj nemški lek: najgrenkejši pelinek!
Bursko poslanstvo na pohodu v Ameriki svarilo je Angleže: »ustavite se in premišljujte.«
In res Angleži so se že ustavili v zlatih dolinah ter premišljujejo koliko žepov zlata poneso domu. —
LETISRAII.
London. Ker je Rusija brez dovoljenja Angležev zasedla nekaj važnih pristanišč in otokov na Koreji, mislijo hrabri Angleži, poslati premagane Burce proti Rusom. —
Gradec. Profesor Štrekelj je slavnemu dijaštvu gratuliral* zaradi njih liberalnosti. — Čudimo se vse jedno, da se sinovi tako boje braniti svojega duševnega očeta. — Ljubljana. Bati se je, da napove Ljubljana vojno mestu Gradcu zaradi »Lev-čevega pravopisa«. Tugespošta je že poslala svoje adjutante na bojišče. — Ako ne pridejo Hrvatje Ljubljančanom na pomoč, se je bati najhujšega poraza. —
Trst. Od kar se je napovedala nova »abecedna vojna«, priporočamo, da Slovenci opuste svojo domačo govorico in se pridno lotijo učenja ruščine ; v tem se bode boj zbojeval a tudi Slovenci bodo imeli »svoj jezik«.
DOPISI.
Tuma-Gaberšeek
iredentarja.
»Primorski List« piše o napredni stranki, da postane še »iredentovska«. Znano je, da danes imajo toliko nemški kakor italijanski iredentovci še največ sreče, eelo v parlamentu. - Iredentovec pomeni danes v Avstriji »narodno radikalen« z pogledom čez reber. — Ako mislijo Sočani postati še bolj radikalni, ne bode narodu v škodo. Radovedni pa smo, kakšen radi kalizem nastane po tihi svatbi »Primorskega Lista« z »Gorico«. —
Skedenj v Paradi.
Za bolnike je »Igea« — za bolne že- j želodce — bo »farmacija« ; — za kratkovidne : »štirje fanali« — za vina žejne : — dve »novi šterm«, za zdaj z nabrežinsko' vodo pozneje — posebno o novih volitvah
Od SV. Jakoba. Kaj se ti pozdeva prijatelj, čemu je bil šel naš gospod Hrovatio na komisarjat, one dneve pred ono nedeljo, ko so imeli blagoslavljat »slovensko b a n d e r o.« Meni se pozdeva, da ga je svetjakobska »sakristija«, prisilila naj gre in naj zabrani, če je le mogoče »da ostane italjanska cerkev intagibile. Veruj mi, da je tako. Tudi kadar mu je predsednik zročil »zastavo« bi se je ne bil branil, da ne bi bili okoli njega znane oči, ki vse vidijo in nesejo »židovskemu listu v korito.« — Ali dragi moj, župnikom, je težko danes v Trstu, oni niso več gospodarji v cerkvi , tu ima »Piecolo« prvo besedo. —in če »laški governo« hoče, more se (udi župnik umakniti: — posebni če ni prav teh »ku-ražnih«.—Sicer pa o vseh teh stvareh bi znal povedati še najbolj natančno tisti »možiček«, ki hodi skoro vsak večer taro-kirat, k onemu loydovem uradniku, ki že od daleč diši po italjanskih makaronih di purissima farina. —
Jaz sem to zvedel, od kuharice, ki sveti znaemu gospodu« kedar sc vrača težkih nog domu.
Na vse zadnje imamo vendar tudi našo baudero v cerkvi, samo, samo — da ne pridejo miši do nje. —
Takomislim.
I. VIČIČ, krojač
v Trstu
ulica S. Maurizio štv. 11, II. .nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zadovoljil ost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
Bruni
nova tobakarne ulica S. Martiri štv. 12, prodaja znamke, koleke in pisarsko pripravo; dobi se tudi list „BRIVEC".
Slovenska šivilja
priporoča se cenj. sloven-
skem gospicam.
pa polne vina. —
Za ponočne parčke "bodo zasadili po postrežba, nizke C e 11 e
Točna
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, lu ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. hr.priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 z al >ž. kapitala.
Asihuracije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld.
POZOR!
Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst.
Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor: kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter | sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpi-' sanega. Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom. Nadejajo se obilo obiska beleži udani
Vekoslav Ples niča r.
Um in tovarna
bregu grmovje in ob cesti klopi za trudne ljudi. — Zvoniku tik sv. Lovrenca pobar- i vajo suknjo, da ne bode vedno žaloval po 1 nekdanjih gospodarjih. —
Tako je svet, drugi so že davno tc | stvari prosili — a še le Banelliju so obljubili. — Za vse te dobrote, bi morali Ske-
Ulica Commerciale 12 II. nad.
Trst
Krčma
ulica S. Marco štev. G. Trst.
sivi oeenas, za »eno marmorio«.
. . - ••> i .....	v ■ ■ ,	Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo ko-
denjci njih konsiljerja navciti vsaj sloven- slilno ^ sy	preskrbljeno vedno s j.rist-
uim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj - se tudi vedno O	mrzla jedila.	Udani
O O	j
An t. Babic.
HF" pohištva vsake vrste
MessaMro Levi Minzi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapetarijali, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao*
\ > >
Str. 8.
B.
v Gorici
Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni tli. - LJUBLJANA - Glavni trg,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša
v
Stiria kolesa in več drugih vrst koles. JJ^"" Ceniki na razpolago.
JTAV^a
Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pesmi in razne p o d učne nasvete za matere in h č e r-k e. Za vse leto velja 6 kron. Naslov :
Upravništvo ,.Slovenke" — Trst.
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Comznerciale 11.
Podružnica ravnofam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni cegi samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec,
»OOGOOOtOOOOOOD
„SIavisches Echo" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lav renči č, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša nevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista.
NOVAK MIHA
trgovec
nl:ci S. Catarina Si. 9. - trst - ulioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo iu drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani .
Novak Miha.
Prva slovenska trgovina i ž e 1 e ž j e m Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše štajersko železo, železne, cinkaste, počrnjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
ica 11 MIM
reg-istrovana zadruga z omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu nobeu denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje za^od in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ 88.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici iu hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah
T
Svoji k Svojim
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
i
<
i
Odlikovani fotografski atelier
A. JERKIČ
Gosposka ulica št. 7. - GORICA - Gosposka ulica št. 7.
v hiši ,,Goriške ljudske posojilnice".
HF" Novi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski Člani dobe pri obstoječih cenah 15'/«rabat.
Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno in najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenesene, da se jih ne moreš nagledati. Ponosni smemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši.
>
►
>