NOVICE
URADNE OBJAVE
OBCiN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER. 15. APR!LA 1974
51. 9
VSEBINA
Občina Koper
-	STATUT občine Koper
-	ODLOKodavkih občanov vobčini Koper
-	ODLOK o proračunu občine Koper za !cto 1974
Občinska volilna komisija
-	POROČILO o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Koper
Obalni svet Koper
-	SKLEP o ugotovitvi podpisnikov družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občinah fzola, Koper in Piran
-	SKLEP o soglasju k cenam geodetskih storitev Občina Sežana Občinska volilna komisija POROČILO o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Sežana
OBČINA KOPER
STATUT OBČINE KOPER
Izhajajoč iz tega
-	da so delovni ljudje in občani občine Koper ne glede na narodnost, sodelovali z narodi in narodnostmi Jugoslavije vnarodnoosvobo-dilnem boju in socialitični revoluciji, zrušili stari družbeni red, ki je temelji! na nacionalnem in gospodarskem zatiraju, neenakopravnosti in izkoriščanju, pregnali okupatorja in zaživeli vključeni v svojo svobodno socialistično državo;
-	daje boj, ki sc nenhno bije za svobodo in enakopravnost, za mir, družbeni napredek in socialistične samoupravne odnose dosegel svoj doslej najpopolnejši izraz v novi ustavni ureditvi ;
-	da je občina Koper iz velike zaostalosti ob osvoboditvi že doslej dosegla visoko stopnjo družbenega in gospodarskega razvoja in se uvrstila med najbolj razvite komune v SR Sloveniji;
-	da so v občini izredni naravni pogoji za nadaljnji napredek, ki ga omogoča zlasti lega ob morju kot prvem in najbolj odprtem slovenskem oknu v svet;
-	da je občina Koper z občinama Izola in Piran združena v regionalno skupnost kot posebno družbenopolitično skupnost, ki pomeni doslej najvišjo obliko medobčinskega sodelovanja med temi občinami;
-	da leži občina Koper ob državni meji in da na njenem območju živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske narodnosti, ki uživajo popolno enakopravnost ter tvorijo most med dvemasosednimadržavama in narodoma;
in da bi se zagotovi! in usmerjal nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v občini in osvoboditev dela, je skupščina občine Koper na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti kot skupki dogovor delovnih ljudi in občanov v občini dne 7. marca 1974 sprejela STATUT OBClNE KOPER
!. OBČINA KOPER
1.	člen
Občina Koper je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in. vseh delovnih ljudi.
Občina Koper je v sestavu Socialistične republike Slovenije.
2.	člen
V občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
Eri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v druge oblike samoupravnega združevanja, v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih
samoupravljanja.	3 ^ti
Območje občine Koper obsega naselja Abitanti, Ankaran, Babiči, Barižoni, Belvedur, Bertoki, Bezovica, Bočaji, Bonini, Boršt. Boša-
marin, Brezovica pri Gradinu, Brežcc pri Podgorju, Brič, Butari. Cepki, Cerej, Centur, Cežarji, Črni kal, Črnotiče, Dekani, Dilici, Do! pri Hrastovljah, Dvori, Eijeroga, Cabrovica pri Črnem kalu, Gaion, C)em, Gračišče, Gradin, Grinjan, Grintovec, Hrastovlje, Hrvatini, Jelarji, Kampe!, Karli, Kastelec, Kocjančiči, Kolomban, Koper, Koro-mači-Boškini, Kortine, Koštabona, Kozloviči, Krkavče, Kmica, Kubed, Labor, Loka, Lopar, Lukini, Manian. Marezige, Maršiči, Močunigi, Montinjan, M.ovrai, Olika, Osp, Peraji, Pisari. Plavje, Pobegi. Podpeč. Poletiči, Pomjan, Popetre, Potok, Praproče, Pregara. Premančan, Pridvor, Puče, Rižana, Rožar, Semedela, Sirči, Smokvica, Socerb, Sočerga, Sokoliči, Spodnje Škofije, Srgaši, Stcpani, Salara, Seki, Škocjan, Šmarje, Tinjan, Topolovec, Trebcše, Triban, Trsek, Truške, Tuljaki, Vanganel, Zabavlje, Zanigrad, Zg. Škofije, Zupančiči.	/
Območje občine se lahko spremeni z zakonom po razpravi delovnih ljudi in občanov določenega območja v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ter pod pogoji in po postopku v skladu z zakonom.
4.	člen
Občina Koper je pravna oseba.
Sedež občine je v Kopru.
5.	člen
Občina Koper je združena skupno z občinama Izola in Piran v regionalno skupnost kot posebno družbenopolitično skupnost (obalna skupnost).
V	obalni skupnosti delovni ljudje in občani iz občine Koper skupno z delovnimi ljudmi in občani iz občin Izola in Piran uresničujejo skupne interese ter izvršujejo pravice in dolžnosti skupnega pomena, ki so v skladu z ustavo in sporazumom med občinami določeni v tem statutu in v statutu obalne skupnosti.
6.	člen
V	občini Koper živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda pripadniki italijanske narodnosti.
Delovni ljudje ih občani italijanske narodnosti se povsod enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi in občani v občini vključujejo v samoupravne socialistične odnose in samoupravno odločanje.
Občanom italijanske narodnosti je zagotovljena enakopravnost pri dobivanju in izvrševanju samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v občini.
Skladno z ustavo SR Slovenije določa ta statut način uresničevanja suverenih pravic občanov italijanske narodnosti v občini.
'	7. člen
Na narodnostno mešanem območju občine, na katerem živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske narodnosti in ki obsega mesto Koper in naselja^Skocjan, Semedela, Salara, Bertoki, Ankaran, Hrvatini, Kolomban in del naselja Spodnje Škofije (Valmarin) jc v javnem in družbenem življenju italijanski jezik enakopraven s slovenkim jezikom
.	8. člen
Delovni ljudje in občani v občini opravljajo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo*v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani v občini zlasti:
126
-URADNE OBJAVE*
St. 9 — 15..aprila 1974
-	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne intrese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesno-kultume in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje suverenih pravic občanov italijanske narodnosti; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
-	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora; skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
-	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
-	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
-	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraže-. vanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kultumo-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij;
-	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
-	uresničujejo sodelovanje ž drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
-	sodelujejo z ustreznimi tujimi mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
9.	člen
Delovni ljudje in občani občine Koper skupno z delovnimi ljudmi jn občani občin Izola in Piran v obalni skupnosti:
-	sprejemajo enoten dolgoročni in srednjeročni program družbeno gospodarskega razvoja obalnega območja in spremljajo njuno izvajanje;
-	sprejemajo enoten urbanistični program obalnega območja in spremljajo njegovo izvajanje;
-	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo v$e dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
-	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih oiganizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav obalnega pomena zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
-	organizirajo protipožarno varstvo in urejajo druge zadeve s tega področja;
-	skrbijo za pospeševanje in usklajeno ^delovanje pomorskega gospodarstva;
-	skrbijo za razvoj srednjega šolstva ter dajejo pobude in predloge za razvoj višjega in visokega šolstva na obalnem območju;
-	skrbijo za usklajevanje kadrovske politike, politike zaposlovanja, poklicnega usmerjanja mladine in štipendiranja na obalnem območju;
-	skrbijo za izgradnjo splošne bolnišnice za obalno območje in za
izgradnjo višinskega vodovoda;
-	urejajo zadeve s področja izmere zemljišč in zemljiškega h.
tastra;	/	_
-	urejajo zadeve s področja družbene kontrole cen, proizvodov ^
storitev;
-	urejajo vprašanja morskega ribolova in občinske pristojnosti ter vprašanja morskega ribolova, ki jih republika z zakonom poven obalni skupnosti;
-	urejajo zadeve s področja varstva, rabe, izkoriščanja morja in obale, ki jih republika poveri obalni skupnosti;
-	urejajo izkoriščanje morskih pristanišč in obalno plovbo v zadevah, ki jih republika poveri obalni skupnosti;
-	zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena na obalnem območju in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti.
10.	člen
Občina Koper praznuje občinski praznik 15. maja.
15. maja 1921 so prebivalci Marezig in okoliških vasi obračunali; fašisti, ki so jim hoteli preprečiti, da bi na volitvah oddali svoje glasove za komunistično stranko in za narodno revolucionarno gibanje.	-
11.	člen ^
Občan občine Koper je vsak državljan SFRJ, ki stalno prebiva na njenem območju.
12. člen
Za posebne zasluge v družbenopolitičnem razvoju se v občini podeljujejo občinska priznanja in nagrade.
Skupščina občine Koper:
-	proglaša častne občane občine Koper,
-	podeljuje domicil,
-	podeljuje „nagrade 15. maja".
13.	člen
Občina Koper ima zastavo.
Zastava občine Koper je svetlomodra z zlatorumenim soncem z žarki.
!). SAMOUPRAVLJANJE V 0Bč!M!
J. Družbenopotitični odnosi
14.	člen
Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresni čujejo.
'	15. člen
Delovni ljudje uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in z drugmi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v občinski skupščini, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih občinski skupščini.
16. člen
Upravljanje v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, njihova organiziranost ter obveščanje, morajo biti urejeni tako, da delovni ljudje v vsakem delu delovnega procesa in v vsakem delu organizacije oziroma skupnosti odločajo o vprašanjih svojega dela in o drugih interesih, uresničujejo svoje smaoupravne pravice in skupne interese in nadzorujejo izvrševanje odločitev in delo vseh organov in služb teh organizacij in skupnosti.
* *7- C*'"
Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev v občini, opravljajo občinska skupščina in njej odgovorni organi na podlagi in v okviru ustave, zakona in tega statuta.
gt 9 — ,15. aprila 1974
URADNE OBJAVE*
127
18.	člen
Nihče ne more opravljati samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in ne izvrševati javnih pooblastil, če mu jih niso v skladu z ustavo oziroma statutom in zakonom poverili delovni ljudje ali občinska skupščina.
19.	člen
Državni organi imajo do organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti samo pravice, določene na podlagi ustave.
20.	člen
Delo državnih organov in organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbenopolitičnih organizacij, drugih družbenih organizacij in društev je javno.
Način zagotavljanja javnosti dela občinske skupščine in njenih organov določa ta statut.
2.	DružbenopoHtični potožoj človeka v združenem delu
21.	člen
Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini Koper temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah zdruzenega'dela in v družbeni reprodukciji v celoti.
22.	člen
Družbenoekonomski položaj človeka v združenem delu je zagotovljen z ustavo, zakoni, statutom občine, statuti organizacij združenega dela, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
Družbenoekonomski položaj človeka v združenem delu temelji na:
-	materialnem in družbenem položaju človeka, ki ga na podlagi enakih pravic in odgovornosti določajo delo in rezultati dela;
-	družbeni lastnini produkcijskih sredstev in drugih sredstev združenega dela, proizvodov združenega dela in z združenim delom doseženega dohodka, sredstev za zadovoljevanje skupnih ih splošnih družbenih potreb, naravnih bogastev in dobrin v splošni rabi;
-	pravici do dela z družbenimi sredstvi kot neodtujljivi pravici delavca, da dela s temi sredstvi, da bi zadovoljeval svoje osebne in družbene potrebe, in da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu in p pogojih in rezultatih svojega dela;
-	zajamčeni pravici vsakega delavca v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek;
-	pravici delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, da pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo, in da imajo zagotovljen enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci organizacij združenega dela drugih dejavnosti;
-	pravici do osebnega dohodka delavca za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustreza rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je dal k povečanju dohodka temeljne organizacije s svojim živim in minulim delom;,
* zagotovitvi vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi iz dela osebnega dohodka in drugih pravic, najmanj v višini oziroma obsegu, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost,
-	pravici do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili za delitev, ki veljajo za organizacije združenega dela, delavcev v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti in njihova
združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, društva in organe družbenopolitičnih skupnosti, in do drugih samoupravnih pravic v skladu z naravo dela in v skladu z družbeno in politično odgovornostjo, ki jo imajo za izvrščevanje svojih funkcij in nalog organizacije, skupnosti in organi, za katere opravljajo dela;
-	pravici in dolžnosti delavcev v delu delovne organizacije, ki je delovna celota, v katerem se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in v katerem lahko delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, da organizirajo tak del delovne organizacije v temeljno organizacijo združenega dela;
-	pravici delavcev temeljne organizacije združenega dela, da svojo temeljno organizacijo združenega dela, v kateri delajo, izločijo iz sestave delovne organizacije;
-	na pravici do socialne varnosti in stabilnosti, ki je zagotovljenja v interesnih in krajevnih skupnostih ter v drugih organizacijah in skupnostih med delom in po izteku delovne dobe.
23.	člen
Organizacije združenega dela in občina so dolžne, po načelih vzajemnosti in solidarnosti dajati gospodarsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave, in sprejeti ukrepe za njihovo sanacijo, če je to v skupnem interesu organizacij združenega dela oziroma v družbenem interesu.
24.	člen
Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese, se lahko pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov.
25.	člen
Kmetu in članu njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je zajamčena pravica, da uresničuje z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in si s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost.
Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in.v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.
26.	člen
Delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov opravljajo obrtno, gostinsko ali turistično dejavnost ali z zakonom določeno drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določata ustava in zakon.
3.	Družbeno ptonironje v občin!
27.	člen
Zato, da se ustvarjajo čimboljše možnosti za razvoj proizvajalnih sil, izenačujejo možnosti za delo in ustvarjanje dohodka, zavaruje socialna varnost in stabilnost, krepi obrambna sposobnost in varnost ter uresničujejo drugi posamični skupni interesi, delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja ter v občini sprejemajo na podlagi skupno ocenjenih potreb in možnosti družbeni plan občine kot splošni družbeni dogovor.
28.	člen
Družbeno planiranje v občini temelji na družbenem dogovoru delovnih ljudi temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti ter samostojnih planih in programih teh skupnosti in predstavlja podlago za družbene plane širših skupnosti.
128
^URADNE OBJAVE*
St. 9 — 16. aprila 1974
29.	člen
Razvoj obalnega območja se usmerja z dolgoročnimi in srednjeročnimi programi za obalno območje kot celoto in občinskimi letnimi plani.
30.	člen ^ '
Z letnim družbenim planom občine se:
-	usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti;
-	določa smernice razvoja na področju družbenih dejavnosti, komunalnega gospodarstva, kadrovske politike, politike socialne varnosti in stabilnosti gospodarjenja s prostorom in varstva okolja;
-	določa splošne okvire za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter način združevanja sredstev za uresničevanje posameznih nalog;
-	določa način uresničevanja posameznih nalog, njihove nosilce in odgovornost za zagotovitev v planu določenih ciljev.
31.	člen
Družbeni plan razvoja občine temelji na predvidevanjih in programih razvoja organizacij združenega dela, samoupravnih in interesnih skupnostih in krajevnih skupnosti, na enotnem dolgoročnem in srednjeročnem programu družbeno gospodarskega razvoja in enotnem urbanističnem programu obalnega območja, na predvidevanjih in smernicah širših družbenopolitičnih skupnosti o razvojni politiki.
32.	člen
Predlog družbenega plana da občinski izvršni svet v javno obravnavo delovnim ljudem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Družbeni plan sprejemata enakopravno zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
33.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje planov za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti ter splošnih ciljev in nalog, določenih v družbenih planih občine in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Skupščina občine Koper in rejeni organi so odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenega plana, zagotovijo splošne možnosti za kar najbolj skladen in stabilen razvoj ter da z njimi kar najpopolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in s skupnimi interesi in razvojnimi cilji, določenimi z družbenim planom.
4.	Financiranje skupnih in spiošnih družbenih potreb
34.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje v krajevnih in interesnih skupnostih ter občini neposredno odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoljevanja svojih skupnih potreb ter združujejo svoje delo in sredstva za te namene in z neposrednim odločanjem, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem določajo način porabe teh sredstev.
Izhodišča za zadovoljevanje skupnih potreb se določijo v občinskem družbenem planu.	*
33. člen
Delavci v združenem delu sodelujejo pri zadovoljevanju z ustavo določenih splošnih potreb, ki jih uresničujejo v občini s tem, da plačujejo iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov na podlagi zakona določene davke za te potrebe.
Delovni ljudje in občani v občini samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini v okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih dajatev, ki so dohodek proračuni občine.
36. člen
Obseg, višina in namen dohodkov za splošne družbene potrebe se določijo s proračunom občine.
Iz občinskega pror^una se financira zlasti:
-	delovanje občiAke skupščine in njenih organov, upravnih oiganov ter organizac^^jMgyosodnih organov v občini,
-	delovanje obalnHj^čine in njenih organov (sorazmerno),
-	narodna obrambaHKplošni ljudski odpor iz pristojnosti ob-
-	varstvo borcev iz prisojnosti občine,
-	dopolnilna sredstva za delovanje krajevnih skupnosti,
-	dodatna sredstva za uresničevanje programov družbenopoli. tičnih organizacij, ^družbenih organizacij in društev,
-	komunalne dejavnosti v občini, katerih financiranja ni mogoče prenesti na koristnike komunalnih storitev,
-	intervencije v gospodarstvu zaradi zaščite življenjskega stan-darda delovnih ljudi,
-	sodelovanje občine pri financiranju določenih potreb s pod-
ročja družbenih služb, kadar gre za obveznost občine, ki izhaja iz družbenega dogovora oziroma zakona,	,
-	z zakonom določeno sodelovanje občine pri vzdrževanju,
graditvi in rekonstrukciji objektov za varstvo pred elementarnimi nezgodami,	A .
-	druge splošne družbene potrebe.
f..:.
^ 37. člen
Delovni ljudje v občini zaradi financiranja splpšnih družbenih in skupnih potreb lahko združujejo svoja sredstva s sredstvi samoupravnih organizacij ter skupnosti.
Delovni ljudje v občini lahko združujejo svoja sredstva s sredstvi delovnih ljudi v drugih družbenopolitičnih skupnostih, kadar je to potrebno za izvrševanje in zadovoljevanje splošnih družbenih in skupnih potreb delovnih ljudi. '
38.	člen
Predlog proračuna določi izvršni svet.
Občinski izvršni svet da predlog proračuna v javno razpravo skupno s predlogom družbenega plana zborom delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
Delovni ljudje na svojih zborih obravnavajo predlog proračuna in dajejo k njemu pripombe, predloge in mnenja.
39.	člen
Po končani javni razpravi pripravi izvršni svet dokončen predlog proračuna, upoštevajoč pripombe iz javne razprave.
Skupno z dokončnim predlogom proračuna posreduje izvršni svet občinski skupščini tudi pripombe zborov delovnih ljudi in občanov k predlogu proračuna z navedbo, da jih je upošteval, oziroma zakaj jih ni mogel upoštevati.
40.	člen
Proračun sprejmeta enakopravno zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
41.	člen
Po sprejetju proračuna obvesti izvršni svet temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne in druge skupnosti, katere predloge, pripombe in mnenja je občinska skupščina upoštevala, katerih ni mogla upoštevati ter razloge za to.
42.	člen
V občini se lahko ustanavljajo skladi, v katerih se združujejo sredstva občanov, organizacij združenega dela, krajevnih, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za določene namene.
Skladi iz prejšnjega odstavka se ustanavljajo s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ali pogodbo, ki določa tudi organe sklada, način izvrševanja nalog, način nadzora nad delom organov sklada in porabo sredstev sklada ter način zagotavljala javnosti dela organov sklada.
5.	Krajevne skupnost!
43.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog samoupravno organizirajo v krajevno skupnost.
15. aprila 1974
"URADNE OBJAVE*
129
St. 9 -
Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in doline sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
44.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o opravljanju nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na naslednjih področjih: medsebojni odnosi v naselju, urejanje naselij in drugega prostora ter prebivanje, upravljanje stanovanj, otroško varstvo in socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kultura, javno obveščanje, telesna kultura ter rekreacija, komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstvo interesov potrošnikov in uporrbnikov, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, varstvo človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, upravljanje stvari v družbeni lastnini ter druga področja skupnega življenja in dela; in sprejemajo programe in plane razvoja te skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za opravljanje posameznih skupnih nalog.
45.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo delovni ljudje in občani posameznega naselja, dela naselja ali več gospodarsko, komunalno, komunikacijsko ali drugače povezanih naselij, upoštevajoč pogoje za uspešno skupno delovanje, za uresničevanje nalog krajevne skupnosti, za zadovoljevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter interesov delovnih ljudi in občanov posameznih območij krajevne skupnosti, možnosti za oblikovanje vzgojnoizobraže-valnega in kulturnega sedeža, možnosti organiziranja splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite ter možnosti sodelovanja pri oblikovanju politike v občini.
Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost ali se združijo z drugo krajevno skupnostjo na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v krajevnih organizacijah SZDL.
46.	člen
Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti ali združitev krajevnih skupnosti, ki mora biti obrazložena in mora vsebovati območje, ime in sedež bodoče krajevne skupnosti, lahko da krajevnim organizacijam SZDL:
-	najmanj desetina delovnih ljudi in občanov območja, za katero se predlaga ustanovitev ali združitev^
-	zbor delovnih ljudi in občanov posameznega naselja ali dela naselja, ali več naselij, za območje katerih se predlaga ustanovitev ali združitev krajevnih skupnosti;
-	zbor delovnih ljudi posamezne organizacije združenega dela, ki deluje na območju, za katero se predlaga ustanovitev ali združitev krajevnih skupnosti;
-	družbenopolitične organizacije z območja, za katero se predlaga ustanovitev ali združitev krajevnih skupnosti.
Ko prejme pobudo, skliče krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva zbore delovnih ljudi in občanov na območju, za katero delovni ljudje in občani predlagajo ustanovitev krajevne skupnosti oziroma na območju vseh krajevnih skupnosti, ki jih želijo delovni ljudje in občani združiti, da o pobudi razpravljajo in odločajo.
47' člen
Sklep zbo?a delovnih ljudi in občanov je veljaven, če je na zboru navzočih najmanj petina delovnih ljudi z območja zbora in če je za s ep glasovala večina navzočih delovnih ljudi in občanov.
Krajevna skupnost je ustanovljena oziroma se združi, če se je za njeno ustanovitev oziroma za združitev izrekla večina zborov delovnih ljudi in občanov z območja, za katero predlagajo ustanovitev oziroma združitev krajevnih skupnosti.
Ko odločajo o ustanovitvi ali združitvi krajevnih skupnosti, določijo delovni ljudje in občani na zboru tudi rok, do katerega naj se opravijo priprave za začetek dela krajevne skupnosti.
48.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejmejo delovni ljudje na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti po javni razpravi v socialistični zveži delovnega ljudstva na enak način kot sklep o ustanovitvi oziroma združitvi krajevne skupnosti.
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti določijo v svojem statutu:
-	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja;
-	območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti;
-	naloge in način dela in odgovornost organov krajevne skupnosti;
-	naloge, pravice, dolžnosti, odgovornost, način dela, volitve in odpoklic delegacije krajevne skupnosti oziroma delegatov in odnos delegacije do dejavnikov, s katerimi je povezana krajevna skupnost;
-	odnose med krajevno skupnostjo ter družbenimi organizacijami in društvi;
-	vsebino in način sodelovanja ter odnose med krajevno skupnostjo in občinsko skupščino ter njenimi organi;
-	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela, organizacijami združenega dela, ki opravljajo dejavnosti? posebnega družbenega pomena in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
-	način družbenega dogovarjanja krajevne skupnosti z drugimi dejavniki;
-	način oblikovanja in sprejemanja ter uresničevanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti;
-	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja;
-	način zbiranja in odločanja o porabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programom razvoja krajevne skupnosti;
-	pravice, dolžnosti, vlogo, pristojnosti in način dela zborov delovnih ljudi in občanov in vprašanja, o katerih odločajo;
-	vprašanja, o katerih odločajo na referendumu;
-	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
Statuti krajevnih skupnosti na narodnostno mešanem območju občine morajo določiti način zagotavljanja enakopravnosti italijanskega jezika v organih krajevnih-skupnosti in dvojezično poslovanje krajevne skupnosti, skladno z določbami tega statuta.
49.	člen
Organi krajevnih skupnosti morajo odražat! strukturo prebivalstva v krajevni skupnosti in zagotoviti zastopanost delovnih ljudi v združenem delu na njenem območju.
V krajevnih skupnostih na narodnostno mešanem območju morajo organi krajevne skupnosti zagotoviti tudi zastopanost delovnih ljudi in občanov italijanske narodnosti.
t
50.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih povezujejo v skupno^ krajevnih skupnosti, v kateri na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in.uresničujejo skupne interese.
Dve ali več krajevnih skupnosti lahko sprejme skupne programe razvoja posameznih dejavnosti in za izvrševanje takih programov ustanovijo skupne organe in organizacije.
51.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na
130
URADNE OBJAVE«
St. 9 — 15. aprila ia^
podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti, oziroma tem statutom združujejo svoja sredstva, kijih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobijo na drug način:
-	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti;
-	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
-	z delom davkov, taks in drugih dajatev ter najemnin in zakupnin od nepremičnin splošne družbene lastnine, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine;
-	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine;
-	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti;
-	s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z določenimi dejavnostmi;
-	in z drugimi sredstvi.
52.	člen
Dopolnilna sredstva iz občinskega proračuna se delijo med krajevne skupnosti ob upoštevanju zlasti:
-	solidarnosti med krajevnimi skupnostmi na različni stopnji gospodarskega in socialnega razvoja,
-	družbeno gospodarskega učinka vloženih finančnih sredstev,
-	pospeševanja razvoja manj razvitih območij v posameznih krajevnih skupnostih,
-	pospeševanja deficitarnih družbenih dejavnosti v krajevni skupnosti.
53.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno, skladno s svojimi programi.
Sredstva, ki jih krajevna skupnost zbere za posamezne namene, lahko razporeja samo za te namene.
Programe in plane razvoja, finančne načrte in poročila o njihovem izvajanju obravnavajo zbori delovnih ljudi v krajevni skupnosti na način, ki ga določi statut krajevne skupnosti.
6.	Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori
54.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena.
55.	člen
S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organi-zacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in utejajo medsebojna razmerja v zvezi z druževanjem dela in sredstev; ustanavljajo delovne in druge organizacije združenega dela, banke, poslovne in druge skupnosti; določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, določajo medsebbjne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejajo druga razmerja skupnega pomena.
Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi.
56.	člen
Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi občine, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in
usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
V	imenu udetežencev sklenejo družbeni dogovor njihovi p., oblaščeni organi.
57.	člen
Občinska skupščina in krajevne skupnosti spodbujajo samo-upravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje med delovnimi ljudmi in občani kot potrošniki in koristniki storitev, organiziranih v krajevni skupnosti in občini in delovnimi organizacijami na področju trgovine in storitvenih dejavnosti, proizvodnje blaga za široko po. trošnjo, stanovanjsko-komunalnega gospodarstva in družbenih dejav-nosti.
58.	člen
Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor zavezuje ude-ležence, ki ga sklenejo ali k njemu pristopijo.
Sklepanje in izvajanje samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora temeljita na načelih javnosti in enakopravnosti udeležencev
sporazumevanja in dogovarjanja.
59.	člen
Skupščina občine Koper spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.
7.	Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena
60.	člen
Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena so tiste dejavnosti v materialni proizvodnji, ki služijo trajnemu zadovoljevanju življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov in v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne jnore biti edina podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov.
61.	člen
Delovni ljudje v občini s samoupravnimi sporazumi v skladu : družbenimi dogovori ali zakonom oziroma odlokom občinske skupščine zagotavljajo svoje posebne družbene "interese, na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva.
a)	Stanovanjsko gospodarstvo
62.	člen
Delovni ljudje v združenem delu in v krajevni skupnosti ter občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva in urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje in občani samostojno, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
63.	člen
Na področju stanovanjskega gospodarstva uresničujejo delovni ljudje in občani občine Koper skupno z delovnimi ljudmi in občani občin Izola in Piran vse zadeve v obalni samoupravni stanovanjski skupnosti in po skupščini obalne skupnosti.
64.	člen
V	obalni samoupravni stanovanjski skupnosti delovni ljudje združujejo sredstva za graditev stanovanj, določajo politiko in program te graditve, zagotavljajo družbeno pomoč ter skupaj s stanovalci uptav* ljajo stanovanjske hiše in stanovanja, ki so družbena lastnina, vplivajo na oblikovanje stanarin in sodelujejo pri določanju politike stanarin ter uresničujejo druge skupne interese.
65.	člen
Obalna skupščina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske gia* ditve in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj.
Občinska skupščina sprejema urbanistično dokumentacijo in zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča.
§t 9 — 15. aprila 1974
-URADNE OBJAVE^
131
b)	Komunatne dejavnosti
66.	člen
V	občini Koper so dejavnosti posebnega družbenega interesa: oskrba naselij z vodo in energijo, kanalizacija, javna čistoča, javna razsvetljava, mestni in primestni promet, vzdrževanje občinskih cest, javna kopališča, vzdrževanje javnih parkov, vzdrževanje obale in vodnih objektov, čistoča morja, pogrebne storitve in tržnice.
67.	člen
Svoje potrebe 4n interese na področju komunalnih dejavnosti delovni ljudje in občani zadovoljujejo v krajevni skupnosti, skupnostih krajevnih skupnosti, v občini oziroma v samoupravnih interesnih skupnostih.
V	krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o programu komunalnih dejavnosti, združujejo za uresničevanje tega programa
* svoja sredstva, vplivajo na cene komunalnih storitev in proizvodov ter uresničujejo druge skupne interese na področju komunalnega gospodarstva.
Komunalne dejavnosti opravljajo komunalne organizacije združenega dela.
Z družbenim dogovorom oziroma z odlokom občinske skupščine se določi, kako odločajo oziroma soodločajo v komunalnih organizacijah združenega dela o zadevah, ki se jih neposredno tičejo, delovni ljudje in občani y krajevnih skupnostih, preko otganov občinske skupščine ter preko predstavnikov družbene skupnosti.
68.	člen
Občinska skupščina lahko predpiše s svojim odlokom:
-	obvezno uporabo posameznih komunalnih storitev,
-	obvezen prispevek uporabnikov komunalnih storitev za izgradnjo posameznih komunalnih naprav ali za financiranje posamezne komunalne dejavnosti,
-	obvezno združevanje komunalnih organizacij v poslovne skupnosti, skupno organiziranje posameznih njihovih nalog ter načela za tako organiziranje,
-	sodelovanje predstavnikov družbene skupnosti pri upravljanju komunalne organizacije, način njihovega imenovanja ter način sodelovanja v organih komunalne organizacije.
*	69. člen
Zaradi enotnega urejanja preskrbe z vodo in energijo ter čiščenja morja urejajo skupna vprašanja s tega področja delovni ljudje in občani občine Koper skupno z delovnimi ljudmi in občani občin Izola in Piran v obalni skupnosti.
8.	Kadrovska potitika in zaposiovanje
70.	člen
belovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih ter v občinski skupščini so nosilci kadrovske politike v občini.
71.	člen
Kadrovska politika v občini temelji na:
-	odprtosti in javnosti,
-	ustvarjanju pogojev, da delovni ljudje in občani lahko odločajo o kadrovski politiki,
-	dolgoročnem načrtovanju vzgoje potrebnih kadrov v skladu s potrebami združenega dela,
-	izboru takih ljudi na odgovorne funkcije in delovna mesta, ki imajo moralnopolitične, strokovne in delovne kvalitete in ki s svojim delovanjem dokazujejo pripadnost samoupravnemu socializmu in prispevajo h krepitvi položaja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi,
* uporabe znanstvenih dognanj in drugih družbeno priznanih nadel pri vodenju kadrovske politike.
72.	člen
Z družbenim dogovorom o kadrovski politiki se določi vodenje kadrovske politike, zagotavljajo sredstva za vzgojo kadrov, kriteriji za Izbiro kadrov in način varovanja demokratičnega postopka kandidiranja.
Družbeni dogovor predlagata občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva in občinski sindikalni svet, sprejmejo pa ga samoupravni organi teihcljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, občinska skupščina, obalna skupščina in občinske ter obalne družbenopolitične organizacije.
73.	člen
Delovni ljudje in občani v občini določajo v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva kriterije za izbor delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in izbor kandidatov za člane delegacij in za opravljanje samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij v občini.
.	74. člen
Delovni ljudje v obalni skuphosti skrbijo za usklajevanje kadrovske politike, poklicnega usmerjanja mladine in štipendiranja v skladu z družbenim dogovorom.
Politiko zaposlovanja izvajajo temeljne organizacije združenega dela, skupnost za zaposlovanje, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občinska skupščina.
9.	Varstvo in izbotjševanje čiovekovega okotja
75.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti m druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, stanovanje, počitek., kulturo in rekreacijo, kakor tudi, da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
76.	člen
Posamezna krajinska območja in predmeti narave, značilnosti slovenske pbale, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacijo, morje in morska obala, reke, potoki in njihova obrežja, studenci in talna voda ter zrak so pod posebnim družbenim varstvom.
77.	člen	,
Občina določa splošno smer politike organizacije prostorskega urejanja s prostorskim planom v okviru obalnega in republiškega prostorskega plana in v skladu z načeli varstva človekovega okolja.
10.	Samoupravne interesne skupnosti
78.	člen
V	občini Koper uresničujejo delovni ljudje ustavno pravico, da neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in ^nterese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju, za katero ustanavljajo interesno skupnost.
Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drug! samoupravni akti.
Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih, plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v skladu z namenom oziroma v skladu s cilji, za katere so ta sredstva namenjena.
79.	člen
Samoupravne interesne skupnost! ustanavljajo na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, delavci in drugi delovni ljudje, ki na teh področjih po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese z delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih.
V	samoupravnih interesnih skupnostih delavci in drugi delovni ljudje iz prejšnjega odstavka uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese.
132
^URADNE OBJAVE*
St. 9 — 15. aprila 1974
Medsebojna razmerja v teh samoupravnih interesnih skupnostih se urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem, ki v njih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločati o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je bila interesna skupnost ustanovljena, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uresničujejo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti.
Samoupravne interesne skupnosti na področjih družbenih dejavnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo svoje delo in uresničujejo skupne cilje. V ta namen lahko ustanavljajo skupne organe.
80.	člen
Samoupravne interesne skupnosti se lahko ustanovijo tudi na področjih dejavnosti posebnega družbenega pomena, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov.
V teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot -uporabniki proizvodov in storitev zc%ružujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti, in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice in odgovornosti.
81.	člen
Kadar se samoupravna interesna skupnost ustanavlja za območje, ki je širše od območja občine, se lahko za območje občine ustanovi skupnost kot del te samoupravne skupnosti.
82.	člen
Samoupravne interesne skupnosti se ustanavljajo s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom.
Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z odlokom, ki temelji ha zakonu, določi obvezna ustanovitev take skupnosti oziroma ustanovi ta skupnost, določijo načela za njeno organizacijo in medsebojna razmerja v njej ter predpiše obveznost plačevanja prispevkov tej skupnosti in določi obveznost sodelovanja oziroma združevanja samoupravnih interesnih skupnosti za skupno izvajanje nekaterih skupnih nalog.
Z odlokom iz prejšnjega odstavka se določi, kako mora samoupravna interesna skupnost opravljati zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena ter da se posamezne odločitve o zadevah posebnega družbenega pomena sprejemajo v soglasju z občinsko skupščino.
*	83. člen
Če samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko občinska skupščina pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
11.	Družbene dejavnosti
84.	člen
Delovni ljudje in občani v občini zagotavljajo organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva ter telesne kulture, varstva otrok in družine, varstva borcev NOV ter drugih družbeni dejavnosti. V ta namen se neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih' povezujejo z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, v samoupravne interesne skupnosti.
85.	člen
Obseg in struktura zadovoljevanja skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti ter njihovo financiranje se na podlagi sprejetih programov in družbenih planov določata z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
86.	člen
Vptiv delovnih ljudi in občanov v občini na delo organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti se zagotavlja s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki urejajo pogoje in način opravljanja družbenih dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in s sodelovanjem v samoupravnih organih organizacij združenega dela.
87.	člen
Občinska skupščina in samoupravne interesne skupnosti lahko ustanavljajo organizacije združenega dela za opravljanje družbenih dejavnosti. * '	;
a)	Vzgoja in izobraževanje
88.	člen
Delovni ljudje v občini ustvarjajo materialne, kadrovske in druge pogoje za uspešen razvoj vzgoje in izobraževanja na samoupravni podlagi. Pri tem zlasti skrbijo za izenačevanje pogojev varstva, vzgoje in osnovnega šolanja vseh otrok.
89.	člen
Otrokom in mlajšim polnoletnim osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se zagotavlja usposabljanje od predšolske vzgoje do vključitve v delo.
90.	člen
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih solidarnosti, na podlagi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja in na drug način ustvarjajo pogoje za varstvom vzgojo predšolskih otrok.
91.	člen
Naloge vzgoje in varstva predšolskih otrok neposredno izvajajo vzgojnovarstvene in druge organizacije v skladu z zakonom in statutom teh organizacij.
V	krajih, kjer ni pogojev za ustanovitev vzgojnovarstvenega zavoda kot samostojne organizacije, se organizira varstvo in vzgoja predšolskih otrok v posebnih oddelkih pri osnovni šoli ali v zunanjih oddelkih vzgojnovarstvenih zavodov.
?	92. člen
Organizacije za predšolsko vzgojo otrok ustanavljajo v skladu z zakonom in programom razvoja otroškega varstva občinska skupščina, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge organizacije.
93.	člen
V	občini se ustanovi samoupravna interesna skupnost otroškega varstva z nalogo, da:
-	določi program varstva matere, otroka in družine,
-	skrbi za združevanje sredstev in zagotavljanje pogojev za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva ter razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok,
-	organizira in pospešuje razvoj dnevnega varstva in vzgoje, družbene prehrane in telesne kulture otrok ter omogoča, da bodete oblike dostopne vsem otrokom, ne glede na materialni položaj njihovih staršev,
-	sodeluje, z občinsko skupščino, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela ter strokovnimi inštitucijami pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj družbenega varstva otrok, ustanovitev družine in uresničevanje materinstva,
-	pospešuje sodelovanje in združevanje na področju otroškega varstva v občini in med občinami,
. - opravlja druge naloge na področju otroškega varstva, ustanavljanja družine in materinstva.
94.	člen
a organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih pptKb in m eresov na področju vzgoje in izobraževanja, se ustanovi samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje, v kateri se: uresni uje družbena politika razvoja osnovnega šolstva, organizira in razvija dejavnost osnovnih šol, usmerja sodelovanje z organizacijami s področja vzgoje in lzo razevanja, občinsko skupščino in njenimi organi, krajevnimi upnostmi, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, dfui*
15. aprila 1974
^URADNE OBJAVE^
133
ŠL 9 -L
benopolitičnimi organizacijami in organizacijami s področja zdravstva ter temeljnimi organizacijami združenega dela pri sprejemanju načrtov in programov razvoja osnovnega šojstva, pri usmerjanju, razvoja mreže in zmogljivosti osnovnih šol, pri organizaciji male šole, podaljšanega bivanja in prehrane otrok v osnovni šoli,
-	uresničujejo družbena, socialna in kadrovska politika na področju osnovnega šolstva,
-	zagotavljajo sredstva za dejavnost in materialno osnovo osnovnih šol, upravlja s temi sredstvi, pripravlja metodologijo oblikovanja cen, normativov in drugih meril glede stroškov in dejavnosti,
, - obravnavajo in urejajo vprašanja, ki zadevajo organizacijo in razvoj dejavnosti otroškega varstva, '
-	razpravlja o politiki delitve dohodka,
-	sodeluje z drugimi izobraževalnimi skupnostmi pri vprašanjih splošnega in skupnega pomena,
-	obravnava druga vprašanja in izvršuje druge naloge s področja vzgoje in izobraževanja.
95.	člen
Za uspešnejše in racionalnejše izvajanje nalog na področju vzgoje rn izobraževanja na obalnem območju se s samoupravnim sporazumom lahko ustanovi samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje za obalno območje. '
96.	člen
Zaradi zagotovitve pravic delovnih ljudi do obveznega osnovnošolskega izobraževanja in vzgoje ustanavlja občinska skupščina osnovne šole v skladu s pogoji, ki jih določa zakon. V ta namen občina še zlasti skrbi za izgradnjo, obnovo in modernizacijo ter opremo šolskih objektov.
97.	člen
0 ustanavljanju in ukinjanju osnovnih šol in njihovih podružnic odloča občinska skupščina v skladu z zakonom, po predhodnem . mnenju zainteresirane krajevne sKupnosti in izobraževalne skupnosti.
98.	člen
Za glasbeno vzgojo in izobraževanje ter vzgojo na drugih področjih kulturnih dejavnosti se v občini ustanavljajo glasbene šole in uvajajo druge oblike glasbene, umetniške in splošne kulturne vzgoje mladine in delovnih ljudi.
99.	člen
Za stalno izobraževanje in izpopolnjevanje družbenih, strokovnih in splošnih znanj, ki so potrebna za delo, samoupravljanje in osebno življenje delovnih ljudi, organizira delavska univerza oblike stalnega izobraževanja odraslih.
100.	člen
Izobraževalne dejavnosti, ki omogočajo delavcem, da se uvedejo v delo, da si priskrbijo poklicno izobrazbo ter stajno izpopolnjujejo strokovna, družbena in splošna znanja, ki so potrebna za delo in samoupravljanje in da se specializirajo ali prekvalificirajo glede na spremembe v organizaciji dela in v tehnološkem razvoju, organizirajo izobraževalni centri pri organizacijah združenega dela in druge zainteresirane organizacije in skupnosti.
101.	člen
Y	občini se v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami zdru-
ženega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi občinami ter republiškimi organi ustvarja materialne in druge pogoje za delo srednjih šol in dijaških domov, razvija ustrezne oblike višjega in visokega šolstva ter spodbuja ustanavljanje izobraževalnih skupnosti za poklicno izobraževanje.	*
Naloge iz prejšnjega odstavka se izvajajo v obalni skupnosti.
102.	člen
Delovni ljudje v občini po organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in občinski skupščini ter v skladu s kadrovsko politiko omogočajo enake pogoje izobraževanja ne glede M socialni položaj učencev in študentov, s tem, da jim zagotavljajo Štipendije, brezobrestna posojila in druge oblike pomoči pri šolanju.
V	ta namen se v občini oziroma v sodelovanju z drugimi občinami z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom ustanovi sklad za štipendiranje.
^	b) Kuttura
103.	člen
V občini se pospešujejo zlasti naslednje kulturne dejavnosti: gledališka, glasbena in likovna umetnost, knjižničarstvo in založništvo, muzealstvo, kinematografija, spomeniško varstvo in arhivar-stvo.
104.	člen
Kulturne dejavnosti opravljajo organizacije združenega dela s področja kulture in drugih družbenih dejavnosti ter gospodarstva, kultumo-prosvetne organizacije, kakor tudi poymezniki s svojim umetniškim ustvarjanjem.
* .
'	-	105. člen
Za uveljavljanje samoupravnih .odnosov na področju kulturnih dejavnosti in njihov hitrejši razvoj se ustanovi samoupravna interesna kulturna skupnost, ki opravlja predvsem naslednje naloge:
-	programira, spremlja in proučuje razmere in dosežke v kulturni dejavnosti, razvitost kulturnih potreb in možnosti za njihovo zadovoljevanje,
-	spodbuja in podpira kvalitetne kulturne in umetniške dosežke in skrbi, da bodo kulturne vrednote dostopne vsem delovnim ljudem,
-	spodbuja in podpira v sodelovanju z vzgojno izobraževalnimi in drugimi dejavniki kulturno vzgojo občanov, posebno mladine,
-	sodeluje pri usmerjanju razvoja kulturne dejavnosti v okviru načrtovanja splošnega družbenega razvoja,
-	zagotavlja sredstva za izvajanje sprejetih programov kulturne dejavnosti, upravlja s sredstvi in določa pogoje za njihovo uporabo,
-	spremlja delo kulturnih institucij in skrbi, da je njihovo delovanje v skladu z družbenimi potrebami,
-	odloča o graditvi in uporabi kulturnih objektov,
-	s smotrno kadrovsko politiko skrbi za usposabljanje poklicnih in amaterskih kadrov za področje kulture,
-	opravlja druge naloge s področja kulture.
106. člen
Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij je družbena organizacija na področju kulture, ki združuje vse kulturno prosvetne organizacije in posameznike, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturno vzgojo ter kulturno-prosvetno in umetniško dejavnostjo. Kulturna skupnost in zveza kulturno prosvetnih otganizacij povezujeta in spodbujata amaterske organizacije vseh kulturnih dejavnosti v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
t	107. člen
Za uspešnejše in racionalnejše izvajanje nalog na področju kulture ha obalnem območju se s samoupravnim sporazumom lahko ustanovi obalna samoupravna interesna kulturna skupnost.
it
108. člen
O ustanovitvi in ukinjanju organizacij združenega dela s področja kulture odločata občinska skupščina in interesna skupnost v skladu z zakonom.
c)	Te!esna kuttura
- f	109. člen	. '
Delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo zaradi izboljševanja zdravstvenega stanja, produktivnosti dela in obrambnih sposobnosti materialne, organizacijske in druge pogoje za razvoj telesne kulture in rekreacije.
110.	člen
Organizacija združenega dela krajevne skupnosti ter športna društva in organizacije kakor tudi vzgojnovarstvene in izobraževalne organizacije razvijajo aktivno telesno kulturno, športno in rekreacijsko dejavnost delovnih ljudi in občanov.
111.	člen
Z 'urbanističnimi akti se določijo ustrezne površine za otroška igrišča, šport in rekreacijo delovnih ljudi in občanov.
Pri šolah, ki so po učnih programih dolžne skrbeti za telesno vzgojo učencev, morajo biti potrebne površine in objekti za telesno vzgojne dejavnosti.
134
URADNE OBJAVE«
Št. 9 — 15. aprila 1Q7^
H2. člen
Za samoupravno in organizirano zadovoljevanje potreb na področju telesne kulture, športa in rekreacije se v občini ustanovi samoupravna interesna telesnokulturna skupnost, ki ima predvsem naslednje naloge:
-	skrbi za z^rav telesni razvoj delovnih ljudi in občanov in vsestranski razvoj telesne kulture in rekreacije,
-	skrbi za množično vključevanje delovnih ljudi v telesno-kul-tume dejavnosti,
* - skrbi za razvoj tekmovalnega športa,
-	sodeluje z občinško skupščino, temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi ter interesnimi skupnostmi pri oblikovanju razvojnih načrtov ter daje mnenja in predloge o vprašanjih, ki zadevajo telesno kpltume dejavnosti in ki so pomembni za njihov razvoj,
skrbi za materialne in druge pogoje razvoja telesnokultume dejavnosti, zlasti za izgradnjo in vzdrževanje objektov ter vzgoje strokovnih kadrov,
-	določa načela in merila delitve ter uporabe sredstev,
-	skrbi za skladen razvoj telesne kulture vseh delovnih ljudi,
-	sprejema akcijske, letne, srednjeročne in dolgoročne programe za delo in razvoj telesno kulturne dejavnosti,
-	opravlja druge naloge, ki so pomembne za razvoj, telesne kulture.
113. člen	*
Za uspešnejše in racionalnejše izvajanje nalog na področju telesne kulture na obalnem območju se s samoupravnim sporazupiom lahko ustanovi obalna samoupravna interesna telesnokultuma skupnost.
č) Zdravstveno varstvo
114. člen
Delovni ljudje in občani na samoupravni podlagi, po načelih vzajemnosti in solidarnosti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravni interesni zdravstveni skupnosti ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občinski skupščini ustvarjajo pogoje za zdravstveno varstvo ter skrbijo za organiziranje in uspešno delovanje zdravstva v občini.
11$. člen
V samoupravni interesni zdravstveni skupnosti delovni ljudje skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo sredstva, si po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, odločajo o vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega zavarovanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje zdravstvene dejavnosti, določajo teritorialno razporeditev zdravstvenih oiganizacij, skrbijo za raziskovalno delo ter za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev ter uresničujejo druge skupne interese zdravstva.
116.	člen
Neposredne naloge na področju zdravstvenega varstva izvajajo temeljne organizacije združenega dela s področja zdravstva.
117.	člen
Z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi sc v občini zagotavljajo tudi materialni pogoji za zdravstveno preventivo, predvsem za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni, preskrbo prebivalcev z zdravo pitno vodo in varstvo človekovega okolja.
118.	člen
Organizacije združenega dela so dolžne za svoje delavce organizirati in izvajati varstvo pri delu in ukrepe za preprečevanje nesreč pri delu.
119.	člen
Za zagotovitev zdravstvenega varstva matere in otroka se oigani-zirajo dispanzerji ter posvetovalnice za žene in otroke, patronažna in babiška služba, šolske ambulante ter sistematični zdravstven! pregledi otrok m šolske mladine.
120.	člen
V sodelovanju z občinskimi skupščtnam! m tnteresnimi skup-nostmi sc lahko ustanovijo orgamzaetje združenega dela in samoupravne interesne skupnosti s področja zdravstva za območje več občin.
;
d)	Socia!no varstvo
121.	člen
Delovni ljudje v občini ustvarjajo po načelu solidarnosti in vzajemnosti pogoje za socialno varnost vseh občanov.	"
Neposredno aktivnost na področju socialnega varstva in socialne politike izvajajo temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, strokovna socialna služba, in druge organizacije in skupnosti.
122.	člen
Z načrtno socialno politiko se v občini odpravljajo neupravičene socialne razlike in odpravlja pojave, ki povzročajo socialne probleme.
V	ta namen se sprejemajo in izvajajo ustrezni ukrepi na področju družbenega standarda delavcev v organizacijah združenega dela, zaposlovanja, rehabilitacije in zaposlovanja invalidov, na področju stanovanjske politike, davčne politike, varstva, vzgoje in izobraževanja otrok ter zdravstvenega in socialnega varstva.
123.	člen
V	občini se posveča posebno skrb varstvu otrok in družine in se v * ta namen še posebej razvija in pospešuje delovanje vzgojnih posvetovalnic, rejništvo, skrbništvo in druge oblike varstva otrok.
124.	člen
V	občini se zagotavlja pomoč in varstvo ostarelim, bolnim, invalidom in drugim osebam, ki niso zmožne, da bi skrbele zase.
Te naloge opravljajo zlasti krajevne skupnosti, socialni zavodi,, strokovne socialne službe ter družbeno humanitarne organizacije.
e)	Varstvo borcev in vojaških vojnih invaiidov
125.	člen
' Občinska skupščina spremlja stanje in probleme borcev NOV, španskih borcev, borcev za severno mejo, vojaških vojnih invalidov in družin padlih borcev.
V	sodelovanju z organizacijami združenega dela in z drugimi organizacijami in skupnostmi sprejema ukrepe za izboljšanje varstva borcev ter invalidov, posebno za ureditev njihovega materialnega položaja, zdravstvenega varstva in stanovanjskih razmer.
126.	člen
Občinska skupščina določa kriterije in oblike družbene materialne pomoči borcem ter invalidom oziroma njihovim družinam in zagotavlja potrebna sredstva za ta namen.
12.	Družbenopotitične organizacije
127.	člen
Družbenopolitične organizacije v občini, v katerih se delovni ljudje in občani prostovoljno politično združujejo in organizirajo za uresničevanje svojih dolgoročnih in kratkoročnih ciljev pri izgradnji samoupravne socialistične družbe so Zveza komunistov, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov, Zveza združenj borcev NOV in Zveza mladine.
128.	člen
Zveza komunistov je organizirana vodilna idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma in pri utesničevanju solidarnosti, delovnih ljudi ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
S svojim usmerjevalnim in idejnim in političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in je zato odgovorna.
129.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva občine Koper je na samoupravnem socializmu zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov, in enotna fronta vseh njihovih organiziranih socialističnih sil. Kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja povezuje vse oblike političnega delovanja in združevanja delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje in uresničevanje njihovih interesov, samoupravnih in političnih pravic in dolžnosti.
štj)-
15. aprila 1974
URADNE OBJAVE*
135
' V Socialistični zvezi delovnega ljudstva delovni ljudje in občani:
^ obravnavajo skupna družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja v občini; usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja ter razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, uveljavljanja svojih pravic in interesov in zadovoljevanja svojih potreb, uresničevanja enakopravnosti pripadnikov narodov in narodnosti, ki živijo na območju občine;
-	uresničevanje sprejetih stališč in dogovorov zagotavljajo z neposrednimi akcijami in z vzpodbujanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter z usmerjanjem in vplivanjem na sprejemanje stališč v temeljnih samoupravnih skupnostih, v njihovih delegacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah, v skupščini občine in v širših družbenopolitičnih skupnostih;
-	obiikujejo in uveljavljajo kadrovsko politiko, oblikujejo programske usmeritve in družbena merila za volitve delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah ter za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo demokratično predlaganje m določanje kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih; obravnavajo delo delegatov in skrbe za uresničevanje njihove odgovornosti za funkcioniranje delegatskega sistema, zlasti pa za uresničevanje delegatskih odnosov;
-	obravnavajo delo samoupravnih organov, občinske skupščine in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti in organov oblasti ter delo vseh nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izvajajo družbeno nadzorstvo in presojajo njihovo delo;
-	ustvarjajo pogoje za,svojo vsestransko in objektivno obveščenost ter oblikujejo in uresničujejo pravila socialističnega obnašanja vseh dejavnikov obveščanja ter njihove družbene odgovornosti;
-	negujejo in razvijajo humane medsebojne odnose in socialistično solidarnost, razvijajo socialistično demokratično zavest in oblikujejo norme socialistične načina življenja, se borijo za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v občini ali jim kako drugače škodujejo.
130.	člen
Z delovanjem v sindikatih in v Zvezi sindikatov si delavci v občini organizirano prizadevajo za svojo odločilno vlogo v samoupravnem odločanju o razmerah, sredstvih in sadovih svojega dela. Za ta namen se bore zlasti: za uresničevanje z ustavo določenega položaja delavcev in socialističnih samoupravnih odnosov ter za odlučujočo vlogo delavcev v upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov in samoupravnih ter drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja; za zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združevanju dela in sredstev, ustvarjanju in delitvi dohodka po skupnih merilih za delitev skladno z delovnimi rezultati;'za samoupravno povezovanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje produkcijskih sil in za dvig produktivnosti dela; za samoupravno usklajevanje posameznih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za dvig kulturne in izobrazbene ravni delavcev in za njihovo usposabljanje za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in kandidatov za delegacije v te organizacije in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev v izvrševanju oblastne funkcije in v upravljanju z drugimi družbenimi zadevami; za učinkovito delovanje samoupravne delavske kontrole; za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki; za zagotavljanje socialne varnosti in za dvig življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti, za dvig razredne zavesti in odgovornosti samoupravljavcev.
Sindikati in Zveza sindikatov v občini dajejo iniciativo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodelujejo v tem sporazumevanju in dajejo predloge organom upravljanja ter državnim in drugim organom za reševanje vprašanj, ki zadevajo PRotni in družbeni položaj delavcev.
Uresničujoč tako svojo družbeno vlogo in odgovornost so sindi-
t' v občini sestavni del samoupravljala, njegova politična opora, P* tudi organizirana politična kontrola delavcev, kako se upoštevajo *" uresničujejo njihovi interesi.
131.	člen
Zveza združenj borcev NOV v občini kot prostovoljna organizacija udeležencev NOV, borcev in vojaških vojnih invalidov dela v duhu programa Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva ter se bori za razvijanje pridobitev socialistične revolucije, socialističnih družbenih odnosov, ki temeljijo na samoupravljanju, socialni enakopravnosti, bratstvu in enotnosti ter solidarnosti.
S svojo aktivnostjo skrbi tudi za krepitev obrambnih sposobnosti dežele in prenaša svoje izkušnje iz NOV na delavski razred, predvsem na mladino.
132.	člen
Zveza mladine v občini združuje mladino na prostovoljni podlagi ter jo zavestno usmerja in vključuje v družbenopolitično in ekonomsko dogajanje v občini ter aktivno vključuje v samoupravno odločanje, da bi mladi ljudje oblikovali in razvijali svojo socialistično zavest v skladu z družbenimi in svojimi interesi.
V zvezi mladine mladina obravnava družbena vprašanja in daje politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, zavzema politična stališča glede reševanja teh vprašanj, se vzgaja v socialističnem samoupravnem duhu, skrbi za vsebinsko in organizacijsko rast svoje organizacije.
133.	člen
Družbenopolitične organizacije v občini imajo posebno vlogo pri podružabljanju funkcije oblasti, političnem odločanju in razvoju samoupravnih odnosov, zagotavljanju uspešnega delovanja delegacij in delegatov in celotnega družbenopolitičnega sistema, uresničevanju svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, preprečevanju in odstranjevanju pojavov, ki ovirajo družbeni razvoj in škodijo razvoju samoupravnih odnosov v občini, pri uresničevanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, družbeni kontroli nad delom občinske skupščine in njenih organov ter uresničevanju načel javnosti in odgovornosti njihovega dela.
134.	člen
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati predloge in pobude občinskih družbenopolitičnih organizacij in seznanjati te organizacije o svojih odločitvah v zvezi s takimi predlogi in pobudami.
135.	člen
Občinska skupščina zagotavlja materialne pogoje za delo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze združenj borcev NOV in Zveze mladine v občini.
13.	Družbene in društvene organizacije ter društva
136.	čten
Družbene in društvene organizacije ter društva, ki jih delovni ljudje in občani ustanavljajo v skladu z družbenimi potrebami nà podlagi programa Socialistične zveze delovnega ljudstva, krepijo med delovnimi ljudmi in občani samoupravne socialistične odnose, skrbijo za zadovoljevanje potreb in interesov raznovrstnih aktivnosti ter opravljajo druge socialno humanitarne dejavnosti.
137.	člen
Zveza rezervnih vojaških starešin kot samostojna družbena in strokovna organizacija v občini povezuje rezetvne vojaške starešine, skrbi za njihovo politično in strokovno izpopolnjevanje in s svojo dejavnostjo sodeluje pri obrambnih pripravah in pripravah splošnega ljudskega odpora v občini.
Rdeči križ kot množična prostovoljna humanitarna oiganizacija sodeluje pri reševanju zdravstvene in socialne problematike v občini, skrbi za zdravstveno prosvetljevanje delovnih ljudi in občanov in za prostovoljno krvodajalstvo.
Občinska skupščina spodbuja in podpira dejavnost zveze rezervnih vojaških starešin, Rdečega križa in delovanje drugih družbenih in društvenih organizacij ter društev v občini.
Občinska skupščina posveča posebno skrb tistim organizacijam in društvom, katerih cilj je skrb za občane, ki so pod posebnim družbenim varstvom, in organizacijam ter društvom, ki imajo pomen za krepitev obrambne sposobnosti delovnih ljudi in občanov.
136
*URADNE OBJAVE^
Št. 9 — 15. aprila
14.	Četavska konlrota
138.	člen	^
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela osnujejo posebne organe delavske kontrole, ki nadzorujejo izvrševanje splošnih aktov samoupravljanja, uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, izvajanje odločitev organov samoupravljanja in oblasti, uporabo sredstev, poslovanje ter finančno in materialno stanje organizacije združenega dela.
Način organizacije delavske kontrole, njene pravice in dolžnosti do organov upravljanja se urejajo s samoupravnimi sporazumi, statuti in pravilniki.
15.	ObHke družbenega samoupravljanja
- \
139.	člen
Delovni ljudje in občani v občini neposredno sodelujejo pri reševanju družbenih in drugih zadev oziroma jih rešujejo ter opravljajo funkcije družbenega samoupravljanja na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, z referendumom, z javno razpravo, z anketo, po delegatih in z drugimi oblikami samoupravljanja (zbori uporabnikov storitev, zbori potrošnikov).
a) Zbor detovnih ijudi ter zbor detovnih tjudi
in občanov
140.	člen
Delovni ljudje na svojih zborih v organizacijah združenega dela, ter delovni ljudje in občani na svojih zborih v krajevnih skupnostih:
-	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude in predloge za reševanje teh vprašanj;
-	obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja, delegacij in delegatov v občinski skupščini in skupščinah drugih družbenopolitičnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih njihovi delegati sodelujejo in po potrebi o teh poročilih in predlogih odločajo;
-	predlagajo občinski skupščini in njenim organom ter organizacijam združenega dela, krajevnim in interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ukrepe za izvrševanje določenih zadev;
-	,opravljajo kontrolo nad delom občinske skupščine ter organov in nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela krajevnih skupnosti, oziroma drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, posebno, če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega interesa za občino in delovne ljudi in občane v njej;
-	samostojno odločajo o vprašanjih, ki jih določa ta statut in drugi predpisi ter statuti samoupravnih organizacijah in skupnosti.
141.	člen
Zbori delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih samostojno odločajo o:
-	ustanovitvi ali združitvi krajevne skupnosti in sprejemanju splošnih aktov te skupnosti, če je tako določeno v statutu krajevne skupnosti;
-	volitvah in razrešitvah organov krajevne skupnosti v skladu s statutom te skupnosti.
142.	člen
Zbori delovnih ljudi obvezno razpravljajo o predlogih:
-	iz katerih izhajajo materialne in delovne obveznosti za delovne ljudi s področja zbora, če te obveznosti ne izhajajo iz predpisov pristojnih organov;
-	za spremembo in dopolnitev statuta občine oziroma statuta krajevne skupnosti;
-	urbanističnega programa in načrta;
-	dolgoročnega in srednjeročnega programa razvoja oziroma družbenega plana;
-	občinskega proračuna.
143.	člen
Zbor delovnih ljudi sklicuje s statutom določen organ v temeljni organizaciji združenega dela na lastno pobudo ali na predlog občinske skupščine, organizacije sindikata ali delegacije.
Zbor delovnih ljudi in občanov sklicujejo občinska skupščina, svet krajevne skupnosti, organizacija socialistične zveze delovnih ljudi po lastni pobudi, na pobudo delegacij ali konference delegacij, na pobudo delovnih ljudi, organizacij in društev.
144.	člen
Sklicatelj zbora delovnih ljudi ozirQma zbora delovnih ljudi in občanov mora razglasiti sklic zbora najmanj tri dni pred njegovim začetkom. Razglas mora vsebovati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora in na čigavo pobudo sklicuje zbor.
145.	člen
Zbor delovnih ljudi oziroma zbor delovnih ljudi in občanov vodi delovno predsedstvo, ki zagotovi, da se v zapisnik vnesejo sklepi in predlogi zbora, po potrebi pa tudi posamezna ločena mnenja.
Zbor je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj desetina delovnih ljudi ali občanov z območja, za katerega se zbor sklicuje, če ni z zakonom ali tem statutom drugače določeno.
Na zboru se sprejemajo sklepi javno in z večino glasov navzočih, če zbor ne sklene drugače.
146.	člen
Predstavniki družbenega samoupravljanja, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti se morajo udeležiti zbora, kadar so na dnevnem redu vprašanja s področja njihovega dels in na zahtevo zbora poročati o svojem delu in dajati pojasnila.
O	sklepih in predlogih delovnih ljudi, ki se nanašajo na delovanje posameznih organov in organizacij, morajo njihovi organi razpravljati in o svojih sklepih in stališčih, brez odlašanja, najkasneje pa v roku treh mesecev, obvestiti sklicatelja zbora.
b)	Referendum
147.	člen
Z referendumom delovni ljudje in občani v občini neposredno odločajo o posameznih vprašanjih iz pristojnosti občine; v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih o zadevah, ki jih urejajo v teh skupnostih; v organizacijah združenega dela pa o posameznih zadevah upravljanja v teh organizacijah.
148.	člen
Referendum se lahko razpiše, da se občani, oziroma delovni ljudje vnaprej izjavijo o posameznem predlogu akta, da potrdijo že sprejeti akt, ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju.
149.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, če gre:
-	za združitev ali razdelirev občine,
-	za uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine. *
Občinska skupščina mora razpisati referendum tudi, če to zahteva občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet ali če to predlaga najmanj tretjina delegacij krajevnih skupnosti ali organizacij združenega dela, ali posamezni zbor, če gre za zadeve, ki so v skupnem interesu za vso občino ali večino krajevnih skupnosti.
Vsi trije zbori skupščine enakopravno odločajo, ali gre za skupen interes iz prejšnjega odstavka.
150.	člen
Referendum v občini se razpiše za celotno območje občine. & gre za vprašanje, ki zadeva samo del občine, se lahko razpise ta del. V občini oziroma krajevni skupnosti se a o razpi e referendum tudi za območje več krajevnih skupnosti, oztroma njihovih delov ali samo za del krajevne skupnosti.
samoupravni interesni skupnosti se razpiše referendum za celotno skupnost.
organizaciji združenega dela se razpiše referendum za celotn dela ali za posamezno temeljno organizacij Združenega dela v sestavu organizacije združenega dela.
Št. 9 —
15. aprila 1974
-URADNE OBJAVE«
137
151.	člen
Predlog, da se razpiše referendum, lahko dajo zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, zbori delovnih ljudi v temeljni organizaciji združenega dela in skupščina oziroma drug ustrezen organ samoupravne interesne skupnosti, občinska konferenca SZDL in sindikata ter občinska skupščina.
152.	člen
Referendum v občini razpiše občinska skupščina, v samoupravni skupnosti skupščina oziroma drug ustrezen organ te skupnosti, v organizaciji združenega dela pa delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja.
V krajevni skupnosti razpiše referendum najvišji organ krajevne skupnosti, če pa se z referendumom odloča o zadevi, ki je v skupnem interesu več krajevnih skupnosti ali njihovih delov, ga razpiše občinska skupščina.
153.	Člen
Razpis referenduma se objavi na način, kot se objavljajo predpisi oziroma splošni akti organa, ki razpisuje referendum.
154.	člen
Občinska skupščina ne more izdati nobenega akta v nasprotju z izidom referenduma, niti ponoviti referenduma o istem vprašanju v enem letu po izvedbi referenduma, ustrezen organ krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela pa v šestih mesecih po izvedbi referenduma.	S
155.	člen
Izid referenduma se objavi na enak najRn kot razpis referenduma.
c)	Javna razprav#
156.	čten
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti, ki so pomembna za občane, da v javno razpravo, da bi se tako zagotovila neposredna udeležba delovnih ljudi in občanov ter njihov odlučujoč vpliv v postopku priprav in sprejemanja odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ali splošen pomen.
Po končani javni razpravi obvesti občinska skupščina javnost o stališčih, ki jih je sprejela, in o razlogih zanje.
157.	člen
Obvezno se morajo dati pred sprejetjem v javno razpravo predlogi:
-	statuta občine,
-	družbenega plana občine,.
-	urbanističnega programa,
-	dolgoročnega in srednjeročnega programa razvoja,
-	občinskega proračuna in proračuna obalne skupnosti,
-	načrtov obsežnejših komunalnih investicij,
-	razpisa občinskega posojila.
158.	člen
Organizacije SZDL v občini v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami organizirajo javno razpravo o pomembnih družbenih odločitvah. Za demokratično vodenje javne razprave in za njeno učinkovitost zagotavljajo družbenopolitične pogoje, objektivno obveščanje, sodelujejo pri oblikovanju programa, mobilizirajo delovne ljudi in občane ža njihovo neposredno udeležbo v javni razpravi in zagotavljajo demokratično vodenje javne razprave.
* - - . **
č) Anketa
159.	člen
Občinska skupščina, krajevne skupnost, organizacija združenega dela, samoupravna ali druga interesna skupnost lahko izvedejo anketo, kadar hočejo izvedeti ali ugotoviti mnenje delovnih ljudi in občanov ali zbrati potrebne podatke o važnejših vprašanjih, ki so SirSega družbenega interesa, in o njih odločajo v okviru svoje Pristojnosti.
16.	Detegacija in deiegat!
160.	člen
Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje dele-Sscije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in
odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij občinske in obalne skupščine ter skupščine SR Slovenije.
161.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije na način, določen z ustavo in zakonom;
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo ,v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
162.	člen
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
163.	člen
Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Člani delegacije se volijo za štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
164.	člen
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.
165.	člen
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, lahko v skladu z odlokom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo.
166.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije in način izvolitve in odpoklica delegacije.
Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Na narodnostno mešanem območju občine mora biti v delegacijah ustrezno zastopana tudi italijanska narodnost.	,
167.	člen
Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje teh organizacij in skupnosti Socialistični zvezi in to v njenih organizacijah oziroma v organizacijah sindikata na kandidacijskih konferencah.
Pravica in dolžnost organizacije socialistične zveze oziroma sindikatov je, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovi takšen demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočal delovnim ljudem, da svobodno izrazijo svojo voljo pri predlaganju in določanju kandidatov.
168.	člen
Pri uresničevanju svoje delegatske funkcije morajo imeti delegati in delegacije organizirano pomoč delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organov in strokovnih služb v svoji organizaciji oziroma skupnosti, v organu, v katerem delujejo in v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma v zvezi sindikatov.
169.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij združenega dela otiroma posameznih območih.
170.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
171.	člen
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacijo in temeljno samoupravno organizacijo in skupnost ali družbeno politično organizacijo, ki gaje delegirala, in ji je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter zagotavljajo pogoje za njihovo delo.
172.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge za sprejem odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora ter predlagati zboru naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini.
173.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet pet. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka, in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto kot delegati.
174.	člen
Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini so lahko odpoklicani.
Odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini se načeloma opravlja na način in po postopku za izvolitev delegacij in delegh^ delegatov v skupščine.
Družbenopolitične organizacije lahko z dogovorom v okvim SZDL predlagajo odpoklic delegata v družbenopolitičnem zboru.
*	175. člen
Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini imajo pravico odstopiti.
)!!. MEDOBČtNSKO SODELOVANJE
176. člen
Občina Koper sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto-voljnosti in solidarnosti ter v ta namen z njimi združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb in se lahko združuje z njimi v skupnosti.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Koper z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja.
V	medobčinski skupnosti ali v medobčinskem organu samoupravljanja delegati občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine občin po razpravi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
177.. člen
Zaradi specifičnosti obalnega območja, ki predstavlja zaokroženo urbano območje, na katerem so življenjsko povezane mnoge dejavnosti na vseh področjih družbenega življenja, se je občina Koper, skupno z občinama Izola in Piran skladno z ustavo in zakonom, združila v regionalno skupnost obalnih občin kot posebno družbenopolitično skupnost (obalna skupnost).
V	obalni skupnosti delovni ljudje in občani uresničujejo skupne interese ter izvršujejo pravice in dolžnosti, ki jih določajo ta statut, statut obalne skupnosti in sporazum med občinami.
178.	člen
Statut obalne skupnosti, kot skupni dogovor združenih občin sprejme skupščina obalne skupnosti v soglasju z občinskimi skupščinami na način, ki ga določa ta statut za sprejemanje statuta občine.
S statutom obalne skupnosti se določijo in uredijo: pravice in dolžnosti skupnosti, oblikovanje, organizacija ter pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov, način financiranja skupnih in splošnih potreb v skupnosti in druga vprašanja skupnega pomena.
179.	člen
O uresničevanju svojih skupnih interesov v obalni skupnosti odločajo delovni ljudje, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanje, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v obalni skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
180.	člen
Delovni ljudje s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem združujejo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb in za financiranje splošnih družbenih potreb obalne skupnosti ter samostojno odločajo o obsegu in načinu potrebe teh sredstev.
Občina Koper sodeluje z občinami na območju SFRJ in v ta namen navezuje občasne ali stalne stike.
Občina Koper je pobratena z občinami Jesenice, Nikšič, Prilep' a jevo m Zadar in s tem pobratenjem poglablja bratstvo in enotnost
jugoslovanskih narodov in narodnosti.
9 — 15. aprila 1974
-URADNE OBJAVE*
139
182.	člen
Glede na svoj obmejni položaj, občina Koper navezuje trajne ali občasne stike z občinami, kjer žive Slovenci v zamejstvu in z drugimi občinami v inozemstvu.
183.	člen
Stike in sodelovanje z drugimi občinami občinska skupščina, ki lahko v ta namen oblikuje posebno komisijo.
184.	člen
Zaradi izmenjave izkušenj pri delovanju občine in njenih organov in razvoju komunalnega sistema je občina Koper član skupnosti slovenskih občin in stalne konference mest Jugoslavije in v teh organizacijah aktivno sodeluje.
!V. POLOŽAJ !TAL!JANSKE NARODNOST)
!N NJENtH PR)PADN)KOV
!85. čten
Italijanski narodnosti je v občini Koper zajamčena pravica, da svobodno uporablja svoj jezik, izraža in razvija svojo nacionalno kulturo ter v ta namen ustanavlja organizacije, uporablja svoje narodnostne simbole ter uresničuje druge, z ustavo in s tem statutom določene pravice.
186.	člen
Pravice in dolžnosti, ki so posebnega pomena za italijansko narodnost, uresničujejo pripadniki italijanskih narodnosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom s tem, da:
1.	ustanovijo samoupravno interesno skupnost za prosveto in kulturo, v okviru katere:
a)	dajejo pobude in skrbijo za razvijanje svoje nacionalne kulture;
b)	dajejo pobude in skrbijo za področje vzgoje, otroškega varstva in izobraževanja v svojem jeziku;
c)	dajejo pobude in skrbijo za razvoj narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter založništva;
č) sodelujejo z narodnostnimi skupnostmi v drugih občinah, republikah in avtonomnih pokrajinah;
d)	razvijajo stike z matičnim narodom zaradi svojega kulturnega in jezikovnega razvoja;
e)	spremljajo in obravnavajo vsa druga vprašanja, ki so pomembna za obstoj in vsestranski razvoj italijanske narodnosti;
2.	skupaj z drugimi delovnimi ljudmi in občani na narodnostno mešanem območju urejajo vprašanja, ki so temeljnega pomena za uveljavljanje njihovih ustavnih in statutarnih pravic.
187.	člen
Skupščina samoupravne interesne skupnosti pripadnikov italijanske narodnosti za prosveto in kulturo odloča enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine oziroma s skupščinami ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti o vprašanjih, ki jih določa ta statut, ter delegira svoje predstavnike v komisijo občinske skupščine za vprašanja italijanske narodnosti.
S statutom samoupravne interesne skupnosti pripadnikov italijanske narodnosti za prosveto in kulturo in s statuti drugih samoupravnih interesnih skupnosti se določijo zadeve, o katerih skupščina samoupravne interesne skupnosti pripadnikov italijanske narodnosti za prosveto in kulturo odloča enakopravno s skupščinami ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti.
188.	člen
Občanom italijanske narodnosti na narodnostno mešanem območju občine je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega jezika v občinski skupščini in njenih organih ter nasploh v javnem in družbenem življenju, pri opravljanju samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in pooblastil ter pri uveljavljanju zakonitih pravic m pravnih koristi.
189.	člen
Državni organi, organizacije združenega dela, samoupravne inte-^csne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti ter družbenopolitične in družbene organizacije, ki *majo svoj sedež na narodnostno mešanem območju, so dolžne na
vlogo, ki jo občan z narodnostno mešanega območja vloži v italijanskem jeziku, odgovoriti v obeh jezikih, s takimi občani ter njihovimi organizacijami in društvi pa občevati v italijanskem jeziku. '
190.	člen
Občanom italijanske narodnosti na narodnostno mešanem območju je zagotovljeno osnovno šolanje v materinem jeziku.
V	sodelovanju z drugimi občinami, kjer živijo občani italijanske narodnosti, občina skrbi za njihovo izobraževanje v srednjih splošnoizobraževalnih in strokovnih šolah ter drugih vzgojnoizobraževalnih organizacijah z italijanskim učnim jezikom.
191.	člen
Vzgojnoizobraževalne organizacije za pripadnike italijanske narodnosti, v katerih se opravlja vzgojnoizobraževalno delo v italijanskem jeziku, so^
-	vzgojnovarstvene organizacije v Kopru in Bertokih,
-	osnovna šola v Kopru z osnovnimi šolami v Ankaranu, Bertokih in Semedeli kot podružnicami te šole,
-	gimnazija v Kopru.
192.	člen
Občina skladno z zakonom ustanavlja vzgojnovarstvene organizacije za otroke italijanske narodnosti in skrbi za ustanavljanje še drugih vzgojnoizobraževalnih organizacij z italijanskim učnim jezikom ter podpira šolanje občanov italijanske narodnosti na srednjih, višjih in visokih vzgojnoizobraževalnih organizacijah izven občine.
193.	člen
V	vseh šolah z italijanskim učnim jezikom na območju občine je slovenski jezik v vseh razredih obvezni učni predmet.
V	vseh slovenskih šolah na narodnostno mešanem območju občine je italijanski jezik v vseh razredih obvezni učni predmet.
194.	člen
Občina materialno podpira samoupravno interesno skupnost za prosveto in kulturo in druge oblike kulturnega udejstvovanja, v katerih se združujejo in udejstvujejo pripadniki italijanske narodnosti.	**
195 člen
Na narodnostno mešanem območju občine se vodita kazenski in upravnokazenski postopek v jeziku obdolženca, vsi drugi postopki, v katerih nastopa le ena stranka, pa v jeziku te stranke.
Postopki, v katerih nastopa več strank obeh narodnosti, se vodijo v slovenskem oziroma italijanskem jeziku.
Upravni organi, sodišča in drugi organi, ki izdajajo uradne akte v zakonito določenih postopkih, morajo te akte izdajati občanom italijanske narodnosti v obeh jezikih.
V	primerih iz prejšnjega odstavka se oba akta štejeta za izvirna.
196.	člen
Državni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki poslujejo s strankami, so dolžni upoštevati in uporabljati izvirne primke in imena pripadnikov italijanske narodnosti.
197.	člen
V	državnih organih, organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na narodnostno mešanem območju, ki pri svojem delu prihajajo v službeni stik z občani, morajo biti sistemizirana in zasedena delovna mesta, kjer je obvezno znanje slovenskega in italijanskega jezika.
198.	člen
Zakonska zveza med občanoma italijanske narodnosti se sklepa v italijanskem jeziku.
Zakonska zveza med občanoma obeh narodnosti se sklepa v slovenskem in italijanskem jeziku, če se zaročenca ne sporazumeta za en sam jezik.
199.	člen
Na proslavah, zborovanjih in drugih javnih manifestacijah na narodnostno mešanem območju, ki so namenjene vsem delovnim
140
-URADNE OBJAVE-
Št. 9 — 15. aprila 1974
ljudem in občanom, morajo priti do izraza delovni ljudje in občani obeh narodnosti in oba jezika.
Napovedovanja in druga javna obvestila na narodnostno mešanem območju se morajo opraviti v obeh jezikih.
Organ, ki skliče zbor delovnih ljudi in občanov na narodnostno mešanem območju, mora poskrbeti, da je gradivo za zbor pripravljeno v obeh jezikih.
*	^ 200. člen
Obrazci, ki so namenjeni delovnim ljudem in občanom na narodnostno mešanem območju, morajo biti dvojezični.
Uporaba dvojezičnih obrazcev je obvezna zlasti v matični službi, prijavno - odjavni službi, davčni službi, zdravstveni s!užbi, službi varstva pri delu in socialnega varstva, službi txiaìnegp zavarovanja, pri rednih sodiščih, pošti, vodovodu ter v službah organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki redno prihajajo v službeni stik z delovnimi ljudmi.	'
201.	člen
Državni organi, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, ter družbenopolitične in družbene organizacije, ki imajo svoj sedež na narodnostno mešanem območju, uporabljajo v svojem poslovanju z delovnimi ljudmi in občani z narodnostno mešanega območja v skladu s pozitivnimi predpisi dvojezične pečate.
202.	člen
Javni napisi na narodnostno mešanem območju so dvojezični. Dvojezični morajo biti tudi razglasi na oglasnih deskah državnih organov m drugi javni razglasi in naznanila krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij posebnega družbenega pomena ter družbenopolitičnih organizacij.
203.	člen
Od!oki in drugi splošni akti občinske skupščine in njenih organov se objavtjajo v obeh jezikih.
204.	člen
Na narodnostno mešanem območju občine se na vseh mestih in ob vseh prihkah, ki sc razobešajo državne zastave, enakopravno uporablja zastava italijanske narodnosti.
Zastava italijanske narodnosti je zeleno-belo-rdeča z rdečo peterokrako zvezdo na belem papirju in izhaja iz narodnoosvobodilnega boja.
205.	člen
V	skladu z ustavo, zakonskimi določili in določbami tega statuta morajo s svojimi statuti oziroma z drugimi samoupravnimi akti urediti in določiti položaj, pravice, dolžnosti in ustrezno zastopstvo občanov in delavcev italijanske narodnosti v samoupravnih organih ter izvajanje dvojezičnosti nasploh tudi organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter skupnosti, ki delujejo na narodnostno mešanem območju.
V. LJUDSKA OBRAMBA )N DRUŽBENA SAMOZAŠČiTA
a) Ljudska obramba
206.	člen
Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe na podlagi ustave SFRJ, ustave SR Slovenije ter v skladu z zakoni.
207.	člen
V	okviru svojih pravic in dolžnosti na področju obrambnih priprav občina po svojih organih in ožganizacijah zlasti:
-	organizira obrambne priprave in določa obrambni načrt občine:
-	ustanavlja, opremlja in usposablja enote in službe teritorialne obrambe;
-	usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti in jim nudi materialno in drugo pomoč pri izvajanju njihovih nalog v pripravah na splošni ljudski odpor;
-	usmerja priprave organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delo v vojnih razmerah in jih usklajuje z nalogami in obrambnim načrtom občine;
-	določa vojno organizacijo ter način dela občinske skupščine in njenih organpv v vojni;
-	usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij za delo v vojnih razmerah;
-	organizira, vodi in usposablja civilno zaščito, določa zaščitne ukrepe in skrbi za njihovo izvajanje ter spodbuja samozaščito občanov;
-	organizira in izvaja pouk enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite ter pouk prebivalstva za obrambo in zaščito;
-	zagotavlja popolnitev oboroženih sil z ljudmi in materialnimi sredstvi;
-	organizira sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja in skrbi za izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov;
-	opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije ter obveznosti civilne zaščite in skrbi za izvajanje drugih pravic in dolžnosti, ki jih imajo občani ter organizacije združenega dela na področju splošne ljudske obrambe.
Ob neposredni vojni nevarnosti občina izvaja ukrepe pripravljenosti in skrbi, da se ti ukrepi izvajajo na celotnem njenem območju.
V	vojni občina vodi splošni ljudski odpor v skladu z načrti in izvajanjem splošnega ljudskega odpora v republiki.
208.	člen
Enote teritorialne obrambe, ki jih ustanovijo občina in organizacije združenega dela, so sestavni del oboroženih sil Jugoslavije.
Najvišji štab enote teritorialne obrambe v občini vodi in združuje delovanje vseh enot, štabov in poveljstev partizanskih enot v občini in je odgovoren za njihovo mobilizacijsko in bojno pripravljenost.
Najvišji štab in poveljstva partizanskih enot v občini v miru in vojni izvršujejo smernice in stališča skupščine občine, izvršnega sveta in sveta za ljudsko obrambo ter navodila Glavnega štaba oziroma pristojnega conskega štaba za splošni ljudski odpor..
209.	člen
Delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo pri izvajanju priprav v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih temeljnih organizacijah in skupnostih, po svojih delegacijah pa tudi v občini, republiki in federaciji.
210.	člen
V	krajevni skupnosti se delovni ljudje neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za splošni ljudski odpor, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter za izvrševanje nalog, ki so določene z zakonom in tem statutom ter obrambnim načrtom in smernicami občine.
V	vojni krajevne skupnosti organizirajo in izvajajo splošni ljudski odpor in skrbijo ter zagotavljajo, da se v oborožen boj in druge oblike odpora vključijo vsi občani in vse materialne in druge zmogljivosti.
Vojno organizacijo in naloge v splošnem ljudskem odporu določijo krajevne skupnosti v svojih statutih in obrambnih načrtih.
211.	člen
Organizacije združenega dela, interesne in druge samoupravne organizacije in skupnosti izdelajo svoje obrambne načrte in izvajajo priprave zadelo in zaščito v vojnih razmerah v skladu z obrambnimi načrti, ukrepi in smernicami občine, republike in federacije. V vojni organizirajo proizvodnjo in storitve oziroma izvajajo drugo dejavnost po svojem obrambnem načrtu in zagotavljajo, da se v delo za oborožene sile ter obrambo in zaščito vključijo vse njihove materialnem druge zmogljivosti, napadalcu pa onemogoči njihova uporaba in izkoriščanje.
212.	člen
Za izvajanje priprav na splošni ljudski odpor ustanovijo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti svoje odbore za splošni ljudski odpor. Imenujejo jih sveti krajevnih skupnosti oziroma najvišji organi samoupravljanja drugih organizacij in skupnosti.
Več krajevnih skupnosti lahko, ustanovi skupni odbor za splošni ljudski odpor.
St. 9 — 15. aprila 1974
"URADNE OBJAVE«
141
213.	člen
Na podlagi srednjeročnega načrta družbenega razvoja občine zagotavlja vire financiranja obrambnih priprav enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite v občini.
Finančna sredstva se zbirajo v sklad za financiranje ljudske obrambe. S sredstvi sklada upravlja upravni odbor, ki ga imenuje svet za ljudsko obrambo občine.
214.	člen
Civilna zaščita je sestavni del splošne ljudske obrambe za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in vojni. Tvorijo jo enote in štabi za civilno zaščito, ki se po odloku občinske skupščine ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, lahko pa sc ustanovijo tudi v naseljih, stanovanjskih hišah in drugih objektih.
Enote in štabi za civilno zaščito se usposabljajo v miru in varujejo ter rešujejo prebivalstvo in materialne dobrine pred vojnimi učinki in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Civilno zaščito v občini, krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela vodijo štabi za civilno zaščito.
Ob hudih nesrečah odredi štab za civilno zaščito mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev, predsednik občinske skupščine pa lahko tudi mobilizacijo enot in služb teritorialne obrambe za preprečevanje posledic hude nesreče in za reševanje prebivalstva in njihovega imetja.
215.	člen
Občina sodeluje s sosednimi občinami pri izvajanju obrambnih priprav in ukrepov za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin, ki so skupnega pomena.
V ta namen lahko občina z drugimi občinami združuje sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe.
;
216.	člen
Občina Koper sodeluje z občinama Izola in Piran pri urejanju tistih vprašanj ljudske obrambe, ki so skupna za vse tri občine. V ta namen lahko občine ustanavljajo skupne enote, službe in druge organe in organizacije.
b) Družbena samozaščita
217; člen
Družbeno samozaščito v občini zagotavljajo in uresničujejo delovni ljudje:
-	s svojo neposredno in stalno dejavnostjo za varovanje socialistične samoupravne družbene ureditve, za spoštovanje in uresničevanje svojih z ustavo, zakoni, samoupravnimi in družbenimi dogovori in drugimi samoupravnimi akti določenih pravic in dolžnosti ter odkrivanjem in preprečevanjem dejanj, usmerjenih na njihovo kršenje ali izpodkopavanje;
-	z organiziranim in stalnim delovanjem za razvijanje splošne varnostne kulture in zavesti o svojih pravicah in dolžnostih za zagotavljanje varnosti človeka in družbe;
-	z določanjem načina in organiziranih oblik uresničevanje družbene samozaščite, pravil, ravnanja, družbenih ter moralnih sankcij v samoupravnih aktih, temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih in interesnih skupnostih, pravil organizacij ter društev na temelju ustave tega statuta in drugih aktov. *
*	218. člen
Uresničevanje pravic in dolžnosti družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih in interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in v občinski skupščini zagotavljajo delovni ljudje z določanjem:
-	organiziranih oblik zavarovanja družbene lastnine in drugih vrednot, kijih upravljajo in s katerimi razpolagajo;
-	delavske kontrole in drugih oblik družbenega nadzora za krepitev zakonitosti in samoupravnega reda;
-	oblik zavarovanja izpostavljenih delovnih mest, kriterijev za njihovo zasedbo ter določanjem odgovornosti posameznikov glede na njihovo mesto v organizaciji in delitvi dela;
-	pravil varovanja državne, uradne in poslovne tajnosti in njihovega izvrševanja;
-	ukrepov fizičnega in tehničnega zavarovanja pomembnejših objektov in imovine;
-	pravil ravnanja ob odkritju družbeno nevarnih pojavov ali ob izrednih varnostnih situacijah;
-	pravil komuniciranja s tujimi državljani in tujino sploh ter informiranja delavcev in občanov o teh razmerjih;
-	sankcij za kršitev pravil in norm družbene samozaščite kot hujše kršitve delovnih dolžnosti zaradi krepitve družbene odgovornosti in discipline;
-	splošnih in posebnih oblik organiziranega preventivnega izobraževalnega, vzgojnega in drugega delovanja na področju družbene samozaščite, požarne varnosti, varnosti v cestnem prometu in na drugih področjih;
-	pravil o delovanju narodne zaščite v krajevnih in delovnih skupnostih.
Organizacijske oblike, naloge, pravila ravnanja in drugi ukrepi za uresničevanje družbene samozaščite se določijo v posebnih aktih na podlagi tega statuta.
219.	člen
V	sistemu družbene samozaščite delujejo upravni organi, organi državne in javne varnosti in drugi državni organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov avtonomno v okviru predpisov.
Pri izvajanju njihovih nalog jim delovni ljudje v interesu lastne varnosti in varnosti ter neoviranega razvoja socialistične samoupravne jugoslovanske skupnosti delovnih ljudi in občanov ter narodov in narodnosti vsestransko pomagajo.
220.	člen
V	občini se z odlokom občinske skupščine ustanovi koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite. Koordinacijski odbor usmerja ter usklajuje aktivnost delovnih ljudi in vseh nosilcev družbene samozaščite v občini.
Koordinacijski odbor je sestavljen iz delegatov v občinski skupščini, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, krajevnih in interesnih skupnosti ter organizacij združenega dela.
221.	člen
Požarna varnost in gasilstvo sta splošnega družbenega pomena in vključena v sistem družbene samozaščite, zaradi enotnega ravnanja delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, organov občinske skupščine ter vseh organizacij, ki so odgovorne za preventivno dejavnost na področju požarnega varstva in gasilstva.
Nosilec požarnega varstva in gasilstva v občini je samostojna interesna požarna skupnost, ki se organizira za območje obalnih občin. Soustanovitelji enotne požarne skupnosti so temeljne organizacije združenega dela, krajevne in interesne skupnosti ter družbenopolitične organizacije.
222.	člen
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu je de! sistema družbene samozaščite, ki zahteva usklajeno ravnanje vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, združenj, društev, družbenopolitičnih organizacij in vseh drugih organizacij, ki so odgovorne za preventivno in vzgojno dejavnost v cestnem prometu.
Za preučevanje cestno prometne problematike z vidika varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov in organizacij ter za predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu ima občinski izvršni svet komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
V). SKUPŠČiNA OBčiNE KOPER 1. Poiožaj in pristojnosti
223.	Men
Skupščina občine Koper je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Skupščina občine Koper izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov, tega statuta in svojih odlokov.
142
URADNE OBJAVE«
St. 9 — 15. aprila 1974

224.	člen
Skupščina občine Koper:
- sprejema statut in odloča o spremembi statuta občine Koper;
-	daje soglasje k statutu skupnosti občin Izola, Koper in Piran;
-	določa splošna načela, smotre in smer politike občine;
-	sprejema družbeni plan, urbanistični načrt in druge urbanistične akte;	.	...
-	sprejema občinski proračun in potrjuje zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
-	sprejema odloke in druge splošne akte;
-	daje obvezno razlago odlokov in drugih splošnih aktov;
-	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogo valjanju;
-	obravnava vprašanja, ki imajo skupen pomen za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese;
-	razpisuje občinski referendum;
-	odloča o najemanju posojil;
-	odloča o razpisu javnih posojil;
-	obravnava vprašanja ljudske obrambe, javne varnosti in družbene samozaščite;
-	obravnava in določa politiko izvrševanja občinskih odlokov in drugih splošnih aktov;
-	obravnava pobude m predloge občinske konference SZDL in sindikata in ju obvešča o stališčih, ki jih je sprejela;
-	obravnava poročila občinskih organov, samoupravnih skupnosti ter samoupravnih organizacij;
-	obravnava mnenja in predloge sodišč in javnih tožilstev o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov;
-	obravnava problematiko de!a občinskega sodišča in občinskega javnega tožilstva;
-	ustanavlja občinske upravne organe;
-	voli in razrešuje predsednika ter sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča ter sodnike za prekrške;
-	voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta skupščine občine Koper ter imenuje in razrešuje načelnike in druge predstojnike občinskih upravnih organov;
-	imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine;
-	imenuje ter razrešuje družbenega pravobranilca samoupravljanja in občinskega javnega pravobranilca;
-	imenuje in razrešuje člane organov upravljanja, za katere je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim aktom občinske skupščine; '
-	opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov ter nosilcev javnih in družbenih funkcij odgovornih občinski skupščini ter s svojimi smernicami usmerja delo teh organov;
-	nadzoruje izvrševanje občinskega družbenega plana in občinskega proračuna:
-	organizira in opravlja družbeno nadzorstvo:
-	ustanavlja organizacije združenega dela in druge organizacije, razen v primerih, ko je po tem statutu ali odloku skupščine za fo pristojen izvršni svet ali drug organ;
-	razpravlja o delu organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih organizacij in skupnosti;
-	sklepa o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občina;
-	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonih in tem statutu.
225.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za občino in lahko v okviru pravic in dolžnosti občine sprejema deklaracije in resolucije.
Občinska skupščina daje priporočila občinskim organom ter organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim o vprašanjih splošnega pomena.
226.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da se predlog odloka ah drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom,
-d. se na referendumu . njem izjavijo, in s,cer preden ga sprejme ah o njem odtoči ati potem, ko gaje sprejeta oznroma o njem odtoerta.
Občinska skupščina tahko sktene, da posamezna vprašanja tz svoje pristojnosti da v javno razpravo ter po končani javm razprav, obvesti javnost o statiščih, ki jih je sprejeta in o raziogih zanje.
227.	čten
Občinska skupščina je dotine obravnavati pobude in predtoge najvišjih izvotjenih tetes občinskih družbenopotitičnih organizacij in jih obvestiti o stališčih, ki jih je sprejeta in o raztogih zanje.
2. Sestavo in voiitve
228.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Zbor združenega dela sestavljajo delegati delovnih ljudi v temeljnih in drugih oiganizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih.
Zbor krajevnih skupnosti sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije.
229.	člen
Zbor združenega dela šteje 65 delegatov, kijih pošiljajo delegacije, konference delegacij ali skupne delegacije in sicer:
43 delegatov s področja gospodarstva,
6 delegatov delovnih ljudi, ki delajo V kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
6 delegatov s področja prosvete in kulture,
5 delegatov s področja zdravstva in socialnega varstva,
5 delegatov delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, in aktivnih vojaških oseb ter civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi, ki jim glede na število zaposlenih delavcev ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi kriterijev, ki jih določi odlok občinske skupščine.
230.	člen
V zbor krajevnih skupnosti pošilja delegacija vsake krajevne skupnosti najmanj enega delegata, delegacije krajevnih skupnosti z nad 2500 prebivalci pošiljajo dva delegata, delegacije krajevnih skupnosti z nad 5000 prebivalci pa tri delegate.
231.	člen
Družbenopolitični zbor šteje 30 delegatov.
Listo kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora določijo občinske organizacije Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev NOV in Zveze mladine z dogovorom v občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva.
O izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine odločajo vsi volivci v občini na splošnih volitvah s tajnim glasovanjem.
5.	Področje in deio
232.	člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine izvršujejo:
—	posamezni zbor občinske skupščine samostojno, dva ali vsi zbori občinske skupščine enakopravno,
—	vsi trije zbori občinske skupščine na skupni seji,
—	skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno s pri* stojnimi zbori.
gt. 9 — 15. aprila 1974
URADNE OBJAVE«
143
233.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
-	določa politiko in sprejema odloke in druge splošne akte in ukrepe iz pristojnosti občinske skupščine, s katerimi se urejajo stanje in razvoj posameznih področij združenega dela in druga vprašanja, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu;
. - obravnava izvrševanje družbenega plana na področju združenega dela in sprejema ukrepe za njegovo izvrševanje;
-	daje obvezne razlage odlokov in drugih splošnih aktov, kijih je izdal;
-	spremlja in obravnava medsebojna razmerja v združenem delu, samoupravne družbeno-ekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih;
-	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov ter odloča o teh vprašanjih;
-	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju;
-	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih;
-	daje temeljnim organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so splošnega pomena za občino;
-	zadrži do odločitve ustavnega sodišča izvrševanje splošnega akta organizacije združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, in predlaga uvedbo postopka za ocene ustavnosti ali zakonitosti tega akta;
-	razpravlja o vprašanjih, ki jih predloži v razpravo družbeni pravobranilec samoupravljanja in sprejema z ustavo in zakoni predvidene ukrepe za zaščito samoupravljanja in sredstev v družbeni lastnini na področju združenega dela;
-	voli, imenuje in razrešuje predstavnike družbene skupnosti v oigane upravijanja temeljnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je pristojen;
-	imenuje v skladu z zakonom predstavnike občinske skupščine v komisije za razpis individualnih poslovodskih organov organizacij združenega dela;
-	obravnava mnenja, predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in stališčih;
-	voli predsednika, podpredsednika in stalna ali občasna delovna telesa zbora;
-	opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen.
234.	člen
Če sklene zbor združenega dela na seji ali če to predlaga večina delegatov ustreznega področja, se lahko posebej skličejo na zasedanje delegati v zboru združenega dela s področja:
-	gospodarstva;
-	prosvete in kulture;
-	zdravstva in socialnega varstva;
-	državnih" organov, družbenopolitičnih organizacij in društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso oiganizirane kot organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v
* oboroženih silah SFRJ.
Delegati z navedenih področij lahko obravnavajo vsa vprašanja, ki so v pristojnosti zbora združenega dela in se nanašajo na ustrezno področje ter zavzemajo stališča, ki jih sporočijo zboru združenega dela.
23$. člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
236.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
-	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo delovnih ljudi in občanov v kiajevnih skupnostih;
* obravnava vprašanje skupnega pomena za krajevne skupnosti in usklajuje njihova razmerja in interese;
-	daje obvezne razlage odlokov in drugih splošnih aktov, kijih je izdal;
-	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti;
-	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti ter preučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti;
-	obravnava vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča in o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge;
-	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevni skupnosti;
-	obravnava samoupravljanje v krajevnih skupnostih in daje priporočila za njegov razvoj;
-	obravnava izvrševanje družbenega plana v krajevnih skupnostih in sprejema ukrepe za njegovo izvrševanje;
-	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na komunalne dejavnosti in urejanje naselij;
-	odloča o imenovanju naselij, ulic in trgov ter o uporabi krajevnih imen;
-	obravnava pripombe, mnenja in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih stališčih in sklepih;
-	obravnava vprašanja s področja javnega reda in miru ter varnosti prometa v občini;
-	zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do odločitve ustavnega sodišča, če meni, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in predlaga uvedbo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti takega akta;
-	razpravlja o vprašanjih, ki mu jih predloži družbeni pravobranilec samoupravljanja in sprejema z ustavo in zakoni predvidene ukrepe za zaščito samoupravljanja in družbene lastnine iz pristojnosti zbora;
-	voli predsednika, podpredsednika in stalna ali občasna delovna telesa zbora;
-	voli, imenuje in razrešuje predstavnike družbene skupnosti v oigane upravljanja temeljnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je pristojen;
-	določi enega ali več delegatov, ki sodelujejo pri sklepanju zakonskih zvez;
-	opravlja druge naloge, za katere je pooblaščen.
237.	člen
Zbor krajevnih skupnosti spremlja in pospešuje uresničevanje družbenoekonomskih odnosov v krajevnih skupnostih in povezovanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih zaradi uresničevanja nalog v krajevnih skupnostih.
Zbor krajevnih skupnosti lahko obravnava temeljna vprašanja s področja vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva ter stanovanjskega gospodarstva in daje v zvezi s tem pristojnim zborom mnenja, predloge in stališča.
238.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti stališča v zadevah, ki se nanašajo na temeljna vprašanja usmerjanja delitve dohodka in delitve osebnih dohodkov, temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti, splošne pogoje javnega obveščanja, bistvena vprašanja ljudske obrambe in temeljna vprašanja položaja italijanske narodnosti in njenih pripadnikov v občini.
Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta na področjih iz prejšnjega odstavka v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora.
144
*URADNE OBJAVE*
St. 9 — 15. aprila 1074
* - - - - - ***
239.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
-	sprejemajo statut občine in odločajo o njegovih spremembah;
-	dajejo soglasje k statutu skupnosti občin Izola, Koper in Piran in k njegovim spremembam;
-	določajo zadeve, ki jih urejajo delovni ljudje in občani občine Koper skupno z delovnimi ljudmi in občani občin Izola in Piran v obalni skupnosti;
-	sprejemajo poslovnik občinske skupščine;
-	sprejemajo odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravica in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu ni za to pristojen posamezen zbor oziroma samo dva zbora;
-	odločajo o oblikovanju skupnih organov, organizacij in služb z drugimi občinami, kakor tudi o drugih oblikah medobčinskega sodelovanja;
-	odločajo o ustanavljanju občinskih upravnih organov in organizacij, o njihovih pravicah, dolžnostih in pooblastilih;
-	odločajo v skladu z zakonom o ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnosti, v katerih so nastale bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese;
-	obravnavajo vprašanja in odnose s področja notranjih zadev, javne varnosti družbene samozaščite, ljudske obrambe, pravosodja, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine in temeljna vprašanja s področja kadrovske politike;
-	opravljajo politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, občinskih upravnih organov ter nosilcev samoupravnih, javnih in družbenih funkcij, odgovornih občinski skupščini in usmerjajo njihovo delo ter odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo, zakonom in tem statutom in odlokom občinske skupščine:
-	sklepajo o vprašanju zaupnice izvršnemu svetu;
- sklepajo o razpisu samoprispevka;
-	odločajo razpisu referenduma;
-	pošiljajo v skladu z ustavo in zakonom delegate v zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter izmed delegatov v družbenopolitičnem zboru;
-	glasujejo o listi kandidatov za člane predsedstva skupščine SR Slovenije;
-	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika ter sekretarja občinske skupščine;
-	volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta;
-	volijo in razrešujejo člane sveta za ljudsko obrambo;
-	volijo, imenujejo in razrešujejo načelnike in druge funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in organizacije;
-	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike občinskega sodišča ter sodnike porotnike in sodnike za prekrške;
-	imenujejo in razrešujejo občinskega javnega tožilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca ter njihove namestnike;
-	opravljajo druge volitve, imenovanja in razrešitve iz pristojnosti občinske skupščine, ki niso v pristojnosti posameznih zborov;
-	odločajo o podelitvi domicila v občini;
-	odločajo o podelitvi naslova častnega občana;
-	podeljujejo ..nagrade 1$. maja**;
-	razpravljajo in odločajo o drugih vprašanjih, če je tako določeno z ustavo, zakonom ali tem statutom.
240.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
-	sprejemata družbeni plan občine in načela za financiranje skupnih in splošnih družbenih potreb;
-	sprejema proračun in zaključni račun proračuna občine;
-	odločata o najemanju posojil, prevzemanju poroštva, razpisu občinskega javnega posojila in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini;
-	odločata o ustanavljanju organizacij združenega dela;
-	določata davčno politiko v občini in sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev;
-	dajeta soglasje k programu razvoja organrzacrj združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena; \
-	sprejemata urbanistični program in zazidalne načrte;
-	obravnavata gospodarjenje s stavbnimi in kmetijskimi zemljišči, določata prispevek za uporabo mestnega zemljišča;
-	obravnavata vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje in delo delovnih ljudi in občanov, s področja financiranja družbenopolitičnih skupnosti, prostorskega planiranja in komunalnega gospodarstva ter o tem zavzemata stališča, dajeta mnenja in predloge in odločata, razen če o posamezni zadevi ne odločajo vsi trije zbori ali posamezni zbor;
-	odločata o ukrepih za varstvo narave in izboljšanje človekovega okolja:
-	opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo posamezni zbori oziroma vsi trije zbori enakopravno.
241.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor opravljajo na skupni seji volitve oziroma razrešitve, kadar tako določa zakon ali ta statut.
Če ni z zakonom iz prejšnjega odstavka drugače določeno, je skupna seja vseh zborov sklepčna, če je na njej navzoča več kot polovica vsakega zbora. Sklepi skupne seje se sprejemajo z večino glasov vseh navzočih delegatov.
242.	člen '
Zaradi delegiranja delegatov občine na zasedanju zbora občin v skupščini SR Slovenije se formira v občinski skupščini skupina delegatov.
Skupino delegatov iz prejšnjega odstavka sestavlja 10 delegatov iz zbora združenega dela in po pet delegatov iz zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
Skupina delegatov pošlje izmed sebe na vsako zasedanje zbora občin enega delegata, glede na to, kakšna vprašanja se bodo obravnavala na zasedanju zbora. Skupina delegatov lahko pošlje na zasedanje zbora občin delegata tudi, če ni član skupine delegatov, vendar samo, če je član delegacije.
243.	Člen
Pri obravnavanju in odločanju o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, ki sc nanašajo na področje vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odloča skupščina samoupravne interesne skupnosti ustreznega področja enakopravno s pristojnim zborom oziroma pristojnimi zbori.
Skupščina samoupravne interesne skupnosti pripadnikov italijanske narodnosti za prosveto in kulturo odloča enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine oziroma z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi o vprašanjih svoje nacionalne kulture, vzgoje in izobraževanja v lastnem jeziku, narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter založništva in o imenovanju naselij, ulic in trgov ter o uporabi krajevnih imen na narodnostno mešanem območju občine.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, stanovanjskega gospodarstva in skupščine drugih samoupravnih Interesnih skupnosti, določene z odlokom, odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o posameznih temeljnih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delovne ljudi na teh področjih.
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če se samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe proti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela.
Samoupravne interesne skupnosti, ki so ustanovljene za območje, ki je širše od območja občine, oblikujejo za območje občine Koper svoje skupščine, prek katerih sodelujejo v delu občinske skupščine.
gt. 9 — 15. aprila 1974
URADNE OBJAVE«
145
244.	č!en
Vsak zbor tahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja s teh področij, spremtja stanje in razvoj, zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje politike, predpisov in drugih splošnih aktov, obravnava vprašanja kadrovske politike, spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti, ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vpra-šanjih.	/
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršneta sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
245.	člen
Zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnh interesnih skupnosti lahko razpravljajo o vprašanjih, ki ne spadajo v njihovo delovno področje in zavzemajo o njih stališča in dajejo svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njihovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
Ce pristojni zbori s takim stališčem ali predlogom ne soglašajo, je lahko odlok ali drugi splošni akt sprejet šele potem, ko se opravi poseben postopek usklajevanja stališč, ki ga določi poslovnik občinske skupščine.
246.	člen
Sprejem odloka ali drugega akta lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, odbor ali komisija zbora, komisija skupščine in temeljni občinski upravni organi.
Zahtevo za izdajo odloka lahko dajo tudi družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani.
247.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svojih sejah.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt obravnavali ali pa tudi sprejeli skupaj.
Ce zbori sklenejo, da bodo odločali skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
248.	člen
Vsak zbor oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti lahko veljavno sklepa, Če je na seji navzoča večina njihovih članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih delegatov, če ni z zakonom ali s tem statutom predvidena posebna večina. Glasovanje je javno, če zbor skladno s poslovnikom ne odloči, da se glasuje tajno.
249.	člen
Vsak zbor samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imuniteti delegatov. ^ ,
Vsak zbor ima svojo stalno komisijo za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov.
'	250. člen
S poslovnikom občinske skupščine se podrobneje določijo delovna področja zborov in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, način usklajevanja njihovega dela, način usklajevanja stališč med posameznimi zbori ter med zbori in skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti in druge za delo občinske skupščine pomembne zadeve.
4. Sprejemanje predpisov in drugih aktov
251.	člen
Občinska skupščina in njeni organi lahko sprejemajo predpise in druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Občinska skupščina in posamezni zbori izdajajo odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, deklaracije, resolucije in priporo čila.
Izvršni svet izdaja odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila.
Upravni organi izdajajo odredbe, upravna navodila in odločbe.
252.	člen
Odlok ali drug akt, ki ga enakopravno sprejemajo zbori občinske skupščine, je sprejet, če so ga zbori sprejeli v enakem besedilu.
Določba prvega odstavka tega člena velja tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča z ustreznim zborom občinske skupščine.
253.	člen
Odlok ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če so ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Če se zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka ali drugega akta, ali če predlog odloka oziroma drugega akta v enem ali več zborih oziroma v skupščini samoupravne interesne skupnosti ni bil sprejet oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršenega sveta.
254.	člen
Če ostane usklajevalni postopek iz 253. člena tega statuta brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda.
Ce v primeru iz prejšnjega odstavka zbori oziroma pristojni zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko izvršni svet razglasi za sprejet akt o začasnih ukrepih v besedilu, v katerem gaje sprejel zbor združenega dela.
Akt o začasnih ukrepih velja, dokler ni sprejet dokončni akt, najdlje pa eno leto.
Ce do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet proračun, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
5. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine, predsedniki zborov in sekretar skupščine
255.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov v zborih občinske skupščine.
Kandidate za predsednika in podpredsednika občinske skupščine predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov v občinski skupščini.
Predsednik in podpredsednik se volita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena na to dolžnost.
256.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino, organizira delo v skupščini, sklicuje in vodi skupne seje zborov, podpisuje odloke in druge akte občinske skupščine razen resolucij, deklaracij in priporočil, ki jih sprejme posamezni zbor ter opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom in poslovnikom skupščine.
Predsednik občinske skupščine lahko sklicuje seje posameznih zborov občinske skupščine, če tega ne store njihovi predsednikih
Ce je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomestuje podpredsednik.
/
t*
146	*	-URADNE
'	7
257.	člen
Predsednik občinske skupščine skupno s podpredsedniki skupščine in s predsedniki zborov obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti; skrbi za sodelovanje občinske skupščine s skupščino obalne skupnosti in skupščinami drugih družbenopolitičnih skupnosti; skrbi za izvajanje poslovnika skupščine, razlaga določbe poslovnika skupščine in skladno s poslovnikom sprejema stališča o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov.
258.	člen
Predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določi zakon, odloča med vojno o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane.
259.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed delegatov po kandidacijskem postopku v občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Predsednik in podpredsednik zbora se volita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena na to dolžnost.
260.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, skrbi da zbor posluje po poslovniku, podpisuje resolucije, deklaracije in priporočila, ki jih sprejme zbor samostojno in opravlja druge naloge, ki so mu dane s tem statutom, poslovnikom in drugimi splošnimi akti.
261.	člen
Občinska skupščina ima sekretarja.
Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine in predsednikom zborov prj pripravljanju in organiziranju sej, se udeležuje sej in skrbi za zapisnike sej; skrbi za poročila, dokumentacijo in drugo gradivo o vprašanjih, ki jih obravnavajo zbori in druga telesa občinske skupščine; skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine; opravlja kot vodja strokovne službe v skupščini zadeve, določene s tem statutom, poslovnikom skupščine ali drugim splošnim aktom občinske skupščine in zadeve, ki mu jih poveri predsednik občinske skupščine.
6.	Stoino in občasna teiesa občinske skupščine
262.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesar za preučevanje predlogov odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za preučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
263.	člen
Stalna telesa občinske skupščine so:
-	svet za ljudsko obrambo,
-	komisija za družbeno nadzorstvo,
-	komisija za prošnje in pritožbe,
-	komisija za volitve in imenovanja,
-	komisija za vprašanja italijanske narodnosti,
-	komisija za odlikovanja,
-	komisija za zadeve borcev NOV,
-	komisija za obravnavo splošnih aktov organizacij združenega dela.
Vsak zbor ima komisijo za verifikacijo mandatov in imunitetna vprašanja delagatov.
Predsednika in določeno število članov komisij izvoli občinska skupščina izmed delegatov in drugih oseb, druge člane delegirajo družbenopolitične in druge organizacije ter skupnosti.
Sestav in naloge komisij iz prejšnjih odstavkov se določijo z odlokom skupščine.
264.	člen
Komisija za vprašanja italijanske narodnosti ima 8 članov. Predsednika in 3 člane izvoli občinska skupščina, 4 člane pa delegira
OBJAVE« Št. 9 — 15. aprila 1974
samoupravna interesna skupnost pripadnikov italijanske narodnosti za prosveto in kulturo.
265.	člen
Skupščina oziroma zbor skupščine lahko ustanovi občasno komisijo ali odbor za preučitev posameznaga vprašanja ali za izvršitev posamezne naloge.
7.	Strokovna siužba občinske skupščine
' 266. člen
Strokovna služba občinske skupščine opravlja organizacijske, strokovne, administrativne in tehnične posle, ki so potrebni za delo občinske skupščine in njenih teles.
Strokovno službo vodi sekretar skupščine.
Vi!. iZVRšMi SVET
267.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanja odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih oiganov.
Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave in zakonov, tega statuta, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
268.	člen	^
Izvršni svet sestavljajo predsednik in določeno število članov.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, člane sveta pa na predlog kandidata, ki ga je Socialistična zveza predlagala za predsednika sveta, na podlagi mnenja organizacije SZDL.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta izmed članov sveta podpredsednika sveta in predstojnike upravnih organov, ki bodo vodili temeljne upravne organe.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta.
Za predsednika izvršnega sveta je lahko ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
(lani izvršnega sveta, predstojniki temeljnih in drugih občinskih upravnih organov so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani še za štiri leta. Občinska skupščina sme izjemoma, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi, izvoliti oziroma imenovati takega funkcionarja še za štiri leta. Občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja odloči o tem, ali so razlogi za ponovno izvolitev člana izvršnega sveta utemeljeni.
269.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ali odstop oziroma razrešitev večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega sveta.
(e izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.
270.	člen
Izvršni svet:
-	skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
-	izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov in splošnih aktov občinske skupščine;
-	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine;
-	daje skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji;
-	predlaga družbeni plan občine;
predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
-	izvršuje občinski proračun;
gt. 9 — 15. aprila 1974
URADNE OBJAVE«
147
-	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov, kijih ustanovi občinska skupščina;
-	določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov;
-	daje skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma jih ustanavlja sam, kolikor je za to pooblaščen;
-	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov;
-	'nadzoruje delo upravnih organov in odpravlja ali razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom, odlokom, drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine;
-	sprejema poslovnik o svojem delu;
-	opravlja druge zadeve, za katere je pristojen.
271.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji.
' Seja izvršnega sveta je sklepčna, če je navzoča več kot polovica članov sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov navzočih članov.
272.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta.
Predsednika sveta v njegovi odsotnosti ali zadržanosti nadomestuje podpredsednik.
273.	člen
Izvršni svet je dolžan obveščati občinsko skupščino o svojem delu.
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru občinske skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine ali da se zaiadi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija, iz članov pristojnega zbora skupščine in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine, na katen bi izvršni svet razložil svoja stališča.
Izvršni svet je dolžan, da zborom skupščine na njihovo zahtevo da poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov.
274.	člen
Ce izvršni svtft meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, Če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošpi akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina obravnavati.
Ce skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.	,
275.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
276.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov,
Clan izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v občinski skupščini.
277.	člen
Za reševanje posameznih vprašanj s področja dela izvršnega sveta lahko izvršni svet oblikuje stalne ali začasne komisije, odbore in druga delovna telesa.	.	^	,
Z odlokom občinske skupščine še lahko podrobneje uredijo vprašanja v zvezi s sestavo, delovnimi telesi in delom izvršnega sveta.
278.	člen t
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.
vm. OBčtNSK) UPRAVM) ORGAN)
279.	člen
Občinski upravni organi izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone ter odloke in druge predpise in splošne akte skupščinb in izvršnega sveta, izvajajo smernice skupščine, odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na določenih področjih in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področih, izdajajo izvršilne predpise, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druga strokovna dela za občinsko skupščino in izvršni svet.
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblasti! in za svoje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Občinski upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Upravni organi sodelujejo med seboj, upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje v delu.
280.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanjù na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega pomena in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja, občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
281.	člen
Zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo temeljni in drugi občinski upravni organi.
Temeljni občinski upravni organi so:
-	oddelek za gospodarstvo in finance,
-	oddelek za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve,
-	oddelek za družbene dejavnosti in občo upravo,
-	oddelek* za notranje zadeve,
-	davčna uprava.
Določene upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo upravni organi pri obalni skupnosti.
Druge občinske upravne organe določi občinska skupščina z odlokom, ki ga sprejmejo enakopravno vsi trije zbori skupščine na predlog izvršnega sveta.
Odlok iz prejšnjega odstavka določa tudi delovno področje posameznih temeljnih in drugih upravnih organov teR način določanja notranje organizacije in sistematizacije delovnih mest,
282.	člen
Zaradi učinkovitejšega uresničevanja pravic in dolžnosti občanov lahko občinska skupščina ustanovi z odlokom krajevne urade.
Z odlokom se določi območje, za katero se ustanovi krajevni urad, njegov sedež in delovno področje.
14-8
URADNE OBJAVE*
Št. 9 — 15. aprila 1974
Krajevni uradi so dolžni pri opravljanju svojih nalog sodelovati s krajevnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami in društvi.
283.	člen
Posamezne temeljne upravne organe vodijo predstojniki. Imenujejo jih enakopravno zbori občinske skupščine izmed članov izvršnega sveta na predlog predsednika izvršnega sveta.
Druge upravne organe volijo predstojniki, ki jih imenujejo zbori skupščine na predlog izvršnega sveta.
Predstojniki upravnih organov se volijo za štiri leta.
284.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovote:..
Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali izvršnega sveta mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji zbora je dolžan dati odgovor.
285.	člen
Predstojnik upravnega organa, je za kršitve delovne dolžnosti odgovoren občinski skupščini.
286.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom aii aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
287.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno-skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zapletenost in obseg nalog teh organov.
)X. DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVtC )M DRUŽBENE LASTNiNE V OBčtN!
288.	člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini Koper uresničujejo skupščina občine Koper in njej odgovorni organi, redna in samoupravna sodišča, javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja.
289.	člen
(e nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima skupščina občine Koper pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, pravico razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, kakor tudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi, začasna omejit! uresničevanje določenih samoupray-nih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja ter uporabiti druge z zakonom določene ukrepe.
Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Če skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje z zakonom določene pravice in dolžnosti, da uresničuje družbeno, varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, pred ustavnim sodiščem ali pred sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina. *
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembni za opravljanje njegove funkcije.
291.	člen
Za uresničevanje z ustavo in zakonom določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov in za varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, samoupravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in drugih pravic organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter občine se zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti. ^
Za ustavnost in zakonitost so dolžni skrbeti sodišča, organi občine Koper in obalne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij.
Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobudo za varstvo ustavnosti in zakonitosti.	*
292.	člen
Predpisi skupščine občine Koper in njenih organov morajo biti v skladu z ustavo in zakonom.
293.	člen
Predpisi skupščine občine Koper in splošni akti njenih organov se objavljajo v Uradnih objavah.
- '	294. člen
Predpis oziroma splošni akt Začne veljati najprej osmi dan po objavi, če ni v njem samem drugače določeno.
Samoupravni splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in zakonom.
Samoupravni splošni akti, ki so splošnega pomena za delovne ljudi in občane, se objavijo v Uradnih objavah.
295.	člen
Občinska skupščina razveljavlja in odpravlja predpise in' splošne akte svojega izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo, zakonom ali njenim odlokom.
296.	člen
Občinska skupščina lahko zadrži do odločitve ustavnega sodišča izvršitev samoupravnega splošnega akta, če meni, da je tak akt v nasprotju z ustavo ali zakonom. V takem primeru je dolžna brez odlašanja začeti pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega splošnega akta.
297.	člen
Sodno funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega ^zreda in vseh delovnih ljudi v občini opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča.
Sod:^^ varujejo svoboščine in pravice občanov, samoupravni položaj delovnih ljud! m samoupravnih organizacij in skupnosti ter zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
Sodnike občinskega sodišča v Kopru in občane, ki sodeluje
sojenju, voli in razrešuje občinska skupščina na način, dolo zakonom.
gt. 9 — 15. aprila 1974
»URADNE OBJAVE«
149
Skupščina občine Koper določa število sodnikov in občanov, ki sodelujejo pri sojenju v občinskem sodišču v Kopru.
299. člen
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbeno ekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
,	30Q. člen
Sodnik občinskega sodišča v Kopru ne more biti član skupščine občine Koper.
301.	člen
Občinsko javno tožilstvo v Kopru je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
302.	člen
Občinsko javno pravobranilstvo v Kopru zastopa občino, krajevne skupnosti in državne organe v njihovih premoženjskopravnih sporih tjer za v^stvo premoženjskih pravic in koristi družbene skupnosti opravlja dejanja, za katera je upravičeno po veljavnih predpisih.
Javno pravobranilstvo se lahko organizira skupno za več občin.
303.	člen
Občinski sodnik za prekrške v Kopru je samostojen organ občine Koper, ki varuje javni red z izrekanjem kazni in varstvenih ukrepov za prekrške v skladu z zakonitimi predpisi.
Občinski sodnik za prekrške se lahko organizira skupno za več občin.
304.	člen
Postaja milice v Kopru je organ občine za neposredno opravljanje nalog s področja javne varnosti na področju občine Koper.
Postajo milice in njene oddelke ustanovi*in odpravi skupščina občine Koper v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
305.	člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov skupščine občine Koper o javnem redu in miru in o komunalni urejenosti izvršujejo komunalni redarji.
Pristojnosti komunalnih redarjev določa občinska skupščina z odlokom.
! ,
306.	člen
Državni organi in organizacije, pred katerimi se vodi postopek, so dolžni strankam pomagati pri uresničevanju njihovih pravic.
Družbena skupnost ustvarja pogoje, Ja je za občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije organizirano odvetništvo kot samostojna družbena služba ter druge oblike pravne pomoči.
X. JAVNOST DELA
ORGANOV )N 0RGAN!ZAC!J V OBČiN),
3f .člen
Delo občinske skupščine in njenih organov,, državnih organov, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in drugih organizacij in društev je javno.
. /
!
308. člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico, da so obveščeni o dejstvih, ki so pomembna za gospodarski ih družbeni razvoj občine ter o dciu
in odločitvah občinske skupščine in njenih organov, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organov in organizacij, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena.
309. člen
Delovni ljudje in občani se obveščajo prek sredstev javnega obveščanja ter na zborih delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani se seznanjajo z delom državnih organov, organov družbenega samoupravljanja in nosilcev javnih funkcij tudi v socialistični zvezi delovnega ljudstva, sindikatu in drugih družbenopolitičnih organizacijah;
Občinska skupščina, družbenopolitične organizacije ter druge organizacije in skupnosti so dolžne skrbeti za razvoj sredstev javnega obveščanja.
.	A
'	310. člen
Podatke o delu skupščine in njenih organov dajejo predsedniki teh organov in po njihovem pooblastilu sekretar občinske skupščine.
Pri skupščini občine Koper se organizira služba, ki skrbi za odnose z javnostjo in načrtno informiranje.
z .	*
'	311. člen
Odlok občinske skupščine določi, kateri podatki pomenijo tajnost in se ne smejo objaviti.
Izvršni svet sprejme pravilnik o načinu ravnanja upravnih organov s podatki, ki pomenijo tajnost.
X). SPREMLJANJE STATUTA
312.	člen
Predlog, da se začne postopek za spremembo statuta lahko da vsak zbor občinske skupščine, izvršni svet ali občinska konferenca SZDL..
Pobudo za spremembo statuta lahko da tudi svet krajevne skupnosti, skupščina samoupravne interesne skupnosti, oziroma najvišji samoupravni organ organizacije združenega dela.
Posamezne določbe statuta se lahko razčlenijo ali dopolnijo tudi s statutarnim odlokom, ki se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot ta statut.
313.	člen
O predlogu ali pobudi za spremembo statuta odločajo enakopravno zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Ce zbori sprejmejo predlog ali pobudo za spremembo statuta, imenujejo komisijo, ki naj izdela osnutek spremembe.
Osnutek spremembe, ki jo pripravi komisija za statut, da občinska skupščina v javno razpravo.
,	314. člen
Po končani javni razpravi da komisija za statut predlog za spremembo statuta v sprejem zborom občinske skupščine.
Sprememba je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov v vsakem zboru.
X)!. KONČNE DOLOČBE
315. člen
Ta statut začne veljati z dnem razglasitve in se objavi v Uradnih objavah.
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na sestavo, organizacijo in pravice ter dolžnosti občinske skupščine. izvršnega sveta ter upravnih organov, se uporabljajo od dneva, ko sc prvič sestane nova skupščina občine Koper.
Z dnem, ko začne veljati ta statut, prenehajo veljati določbe statuta občine Koper (Uradni glasnik okraja Koper, št. 13/64, 23/64 in 4 /65 ter Uradne objave št. 11/67).
Koper, 7. marca 1974	Predsednik
MIRO KOCJAN.!.r.
150
URADNE OBJAVE«
§t. 9 — 15. aprila 1974
Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73,4/74 in 5/74), 3. člena zakona o določitvi virov financiranja družbeno političnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 4/74) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. aprila 1974 sprejela
ODLOK
O DAVKIH OBČANOV V OBČINI KOPER
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1	V IH Skupini, ki zajema katastrske občine Ankaran. Bertoki, Dekani, Koper, Oitra, Semedela, škofije, Pia^e in Vangane. - 16 %.
2	V IV. skupini, ki zajema vse ostale katastrske občme 11 %.
7.	člen
Ce ima zavezanec zem.jiSče v obeh skupinah katastrskih občin, se davek od kmetijstva odmerja za vsako skupino posebej in sicer p. stopnji, ki ve.ja za skupino, v kateri se nahaja zemljišče.
8.	člen
Davka od kmetijstva ne plačujejo zavezanci, ki imajo stalno biva-lišče v eni izmed katastrskih občin IV. skupine in katerih skupni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2500 dinaijev.
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine Koper, se v občini Koper plačujejo davki občanov.
Davki občanov se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73,14/73, 4/74 in 5/74), po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na njuni podlagi.
2.	člen
Podatki o celotnem dphodku in davčni osnovi ter o višini odmerjenega davka so javni, vsi drugi podatki, ki jih pri odmeri zvedo uradne osebe davčnega oigana, pa so uradna tajnost.
Z javnostjo celotnega dohodka in davčne osnove sta mišljena celotni dohodek in davčna osnova po napovedi davčnega zavezanca in po ugotovitvah davčnega organa.
Javnost po tem členu se zagotavlja na ta način, da so dostopni pri davčnem organu ohčanom in organizacijam javnega obveščanja, če izvršni svet občinske skupščine ne odloči, da se podatki iz tega člena objavijo kako drugače.
3.	člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvorov premoženja podatke o svojem premoženju in o načinu pridobitve takega premoženja.
Pogoji in način predložitve podatkov iz prejšnjega odstavka se določajo z medsebojnim dogovorom občinskih skupščin SR Slovenije.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA '	IZ DELOVNEGA RAZMERJA
9.	člen
Davka od kmetijstva so začasno oproščena zemljišča:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna - za 10 let;
2.	na katerih se uredijo novi nasadi in sicer:
a)	vinogradi in nasadi breskev ter marelic - za dobo 4 let;
b)	nasadi češenj, jablan in hrušk - za dobo 8 let;
c)	nasadi orehov, mandeljnov, lešnikov, smokev in oljk - za dobo 10 let;
3.	ki se pogozdijo z drevesi iglavcev ali listavcev - za dobo 10 let. Začasne oprostitve po tem členu se priznajo samo, če so bila
investicijska dela izvršena pod nadzorstvom upravnega organa občinske skupščine, pristojnega za kmetijstvo.
, 10. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali.visokih šolah, se prizna posebna olajšava ob pogojih, da zavezanci in njihovi družinski člani nimajo drugih dohodkov, razen dohodkov iz kmetij^va.
Med druge dohodke po prejšnjem odstavku se ne štejejo dohodki iz naslova starostnega zavarovanja kmetov.
Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje po tem členu, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za vsakega otroka in sicer:
-	če se	šola na poklicni ali	srednji šoli	za 30	%
-	če se	šola na višji šoli	za 40	%
-	če se	šola na visoki šoli	za 50	%
4.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 0,20 %.
5.	člen
Na podlagi mesečne pavšalne osnove se plačuje davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za naslednje kategorije dohodkov:
Mesečna pavšalna
Kategorija dohodkov	osnova dinarjev
1.	od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic,
zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih	1000
2.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri
krajevnih skupnostih	1000
3.	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih
podjetjih, zadrugah in organizacijah	2000
4.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v	,
domovih planinskih društev	1000
5.	od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov, zaposlenih pri zasebnih kmetijskih
gospodarstvih	1000
111.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
Območje občine Koper se glede plačevanja davka iz osebnega dohodka od kinetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu „davka od kmetijstva") razvrsti v IH. in IV. skupino katastrskih občin.
Davek od kmetijstva se plačuje po proporcionalni stopnji, ki znaša:
Ce obiskuje otrok šolo kmetijske smeri, se priznana davčna olajšava poveča za nadaljnjih 25 %.
Olajšava po tem členu se prizna za toliko koledarskih let, kolikor traja redno šolanje, a največ do 26. leta starosti otroka.
Olajšava za vsako leto ne more biti večja kot znaša odmerjeni enoletni davek iz kmetijstva.
Pravico do olajšav se uveljavlja s posebno vlogo zavezanca. Vlogi je treba priložiti dokazila o šolanju otrok in o tem,, da zavezanec in družinski člani nimajo drugih dohodkov, razen dohodkov iz kmetijstva.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH . IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11. člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu ,,davek iz obrtnih dejavnosti ') se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po samoupravnem sporazumu oziroma po ugotovitvi republiškega Sekretarja za delo, po naslednjih progresivnih stopnjah:
od osnove dinarjev		po stopnji,
nad	do	
	10.000	20% '
10.000	20.000	23%
20.000	30.000	26%
30.000	40.000	29%
40.000	60.000	34%
60.000	80.000	39%
80.000	100.000	44 %-
100.000		50%
gt. 9 — 15. aprila 1974
-URADNE OBJAVE«
151
12.	člen
Zavezanci iz obrtnih dejavnosti, ki jim opravljanje takih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnove do višine osebnega dohodka po samoupravnem sporazumu oziroma po ugotovitvi republiškega sekretarja za delo po stopnji 30 %.
Od osnove, ki presega osnovo iz 1. odstavka tega člena se plačuje davek po progresivnih stopnjah iz 11. člena tega odloka.
13.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah:
Stopnje davka iz obrtnih dejavnosti po odbitku so proporcionalne f in lahko različne za naslednje vire dohodkov:
1.	od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu -
10%;
2.	od prejemkov zavarovalnih poverjenikov - 10 %;
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic - 10 %;
4.	od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno - 10 %;
5.	od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno -
10%;
6.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov - 10 %;
7.	od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči - 10 %;
8.	od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti - 20 %;
9.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije -25 %;
10.	od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmeijih, če ne gre za dohodek, iz 1. do 9. točke tega odstavka - 25 %;
11.	od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umet-nosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki ne štejejo za izvirnike - 15 %;
12.	od dohodkov doseženih po 76. členu zakona o davkih občanov in sicer:
a)	po 3. točki - 17 %
b)	po 4. točki - 10 %.
13.	od dohodkov od potujočih zabavišč - 20 %.
14.	člen
Ob pogojih iz 83. člena zakona o davkih se določa davek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, zlasti podeželskim obrtnikom in gostilničarjem, ki jim obrt ali gostinstvo ni glavni vir preživljanja.
Davek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika (občana) kot s postranskim poklicem.
Pri določanju davka od obrtnih dejavnosti v letnem pavšalnem znesku mora davčni organ upoštevati: — akumulativnost oziroma deficitarnost dejavnosti: - opremljenost delavnice oziroma poslovnega prostora: — kraj poslovanja: — starost in zdravstveno stanje zavezanca.
H ;	*	!
15.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti, ki je odmerjen po dejanskem dohodku se zmanjša:
L v obrtnih storitvah dejavnosti, krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo Po meri, kovaštvo, krpanje nogavic, izdelava tekstilnih gumbov, popravila dežnikov, brivstvo, urarstvo, kolarstvo, krovstvo, čiščenje oken in fotografstvo - za 20 %.
2- V obrtnih storitvenih dejavnostih v naslednjih strokah, vendar s pogojem, da se storitve opravljajo pretežno občanom:
-	popravljanje čolnov;
* popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih aparatov;
-	popravljanje in vzdrževanje televizijskih in radijskih sprejemnikov ter hišnih zvočnih aparatov (gramofoni, magnetofoni in pod.),
*** popravljanje lesnega sobnega in stavbnega pohištva;
-	popravljanje vodovodnih, električnih in plinskih inštalacij, kanalizacij ter naprav za centralno ogrevanje;
-	popravljanje in vzdrževanje lesenih in umetnih podov;
-	soboslikarstvo in pleskarstvo;
-	pečarstvo;
-	pletiljstvo in veziljstvo - 20 %.
3.	V vseh obrtno-storitvenih dejavnostih s sedežem zavezanca na podeželju, če opravlja storitve pretežno občanom za 25 %;
4.	V vseh novoustanovljenih delavnicah obrtnih proizvodnih dejavnosti in gradbeništva	,
-	za prvo leto poslovanja - za 25 %
-	za drugo leto poslovanja - za 10 %
5.	V vseh novoustanovljenih delavnicah obrtnih storitvenih dejavnosti:
-	za prvo leto poslovanja - za 50 %
-	za drugo leto poslovanja - za 25 %
-	za tretje leto poslovanja - za 10 %
Za leto poslovanja po 4. in 5. točki tega člena se šteje čas 12 mesecev od dneva začetka poslovanja.
Zavezancem, ki so v zadnjih 5 letih pred ustanovitvijo nove obrtne delavnice že opravljali isto obrt v občini Koper, ne pripada davčna olajšava po 4. in 5. točki tega člena.
16.	člen
Zavezancem gostinske dejavnosti, ki nudijo celodnevno toplo hrano, se prizna davčna olajšava po 4. točki 15. člena tega odloka.
17.	člen
Davčna olajšava za investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo ob pogojih iz 81. člena zakona o davkih občanov velja za vse stroke obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, razen za stroko gradbene mehanizacije.
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA
'	INTELEKTUALNIH STORITEV
18.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu „davek iz intelektualnih storitev) se plačuje po določbah (osnovah in stopnjah) 11. oziroma 12. člena tega odloka.
19.	člen
Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 25 %.
20.	člen
Zavezancem davka od intelektualnih storitev, ki ne dosegajo
35.000	dinarjev celotnega dohodka po odbitku stroškov in ki so stari nad 60 let, lahko davčni organ odmeri davek v letnem pavšalnem znesku. Pri tem mora upoštevati merila iz 14. člena tega odloka.
Davek v pavšalnem letnem znesku se odmerja tudi duhovnikom in cerkvam.
VI.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV
IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
.	21. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu „davek iz avtorskih pravic**) se plačuje po stopnji 3 %.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se plačuje davek iz avtorskih pravic po stopnji 10 %.
1.	od dohodkov, doseženih od reklamnih sfik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2.	od dohodkov, doseženih od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del; ,
3.	od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih izvajalcev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah;
4.	od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, Športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varijetejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
152
URADNE OBJAVE-
Št. 9 — 15. aprila IP74
(e se osebni dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvar jo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih čianov, se od takih dohodkov piačuje občinski davek od avtorskih pravic po stopnji 3 %.
22.	člen
Če nastane dvom, ati gre za delo s področja uporabne umetnosti aii pa ie za obrtniški izdetek, odioči o tem komisija, ki jo imenuje davčni organ.
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
23.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek na dohodke od premoženja) se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah:
od osnove dinarjev
nad	do
10.000
10.000	20.000
20.000	30.000
30.000	40.000
40.000	60.000
60.000	80.000
80.000	100.000
100.000
24.	člen
Osnova za davek na dohodke od premoženja, ki izvira od dohodkov, ki jih doseže lastnik z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hišic v najem je znesek stanarine, oziroma najemnine, prejet v letu, za katerega se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja, upravljanja in za enoletno amortizacijo ter za stroške obratovanja, če jih plačuje lastnik sam.
Stroški, amortizacija in drugi izdatki po prejšnjem odstavku se določijo v višini 50 % od prejete stanarine oziroma najemnine, če gre za stanovanjske prostore oziroma v višini 30 %, če gre za druge prostore iz prejšnjega odstavka.
Ce oddaja prostore iz prvega odstavka tega člena nosilec stanovanjske ora vice ali najemnik, se davčna osnova ugotovi tako, da se od zneska prejete najemnine odbije stanarina oziroma najemnina, ki jo za te prostore plačuje nosilec stanovanjske pravice oziroma najemnik.
Davčna osnova za davek na dohodke, dosežene z oddajanjem opremljenih sob, se ugotovi tako, da se od prejetega celotnega dohodka odbija 50 % za stanarinsko vrednost, obrabo opreme in vrednost opravljenih storitev.
25.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek ne plačuje, če skupni letni dohodek iz tega naslova ne presega 2400 dinarjev.
Ce letni dohodek po prejšnjem odstavku presega 2400 dinarjev, se plača davek od celotnega dohodka, zmanjšanega za stroške iz zadnjega odstavka 26. člena tega odloka.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo turistom preko ustreznih turističnih in drugih organizacij, se odmerjeni davek zmanjša za 50 %. Davčna olajšava po tem odstavku se uveljavlja ob vložitvi letne davčne napovedi, kateri mora zavezanec predložiti dokazila o doseženem dohodku in o načinu oddajanja opremljenih sob turistom.
VIII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
26.	člen
Davek od premoženja na posest tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih:
1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov - g]edc na nosilnost
po stopnji
20%
25%
30%
35%
40%
46%
52%
60%
dinarjev do 3 tone nad 3 do 4 tone nad 4 do 5 tone nad 5 ton
1000 od vsake začetne tone 5000 8000
8000 + 3000 za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti ;
2	za delovna vozila - ne glede na nosilnost in težo - 120 din;
3	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki tega člena,
4. za delovne priklopnike ne glede na nosilnost in težo - 60 dinar-
za vlečna tovorna vozila:
a) za traktorje	dinarjev
do 25 KM	120
nad 25 KM do 40 KM	170
nad 40 KM do 63	220
nad 63 KM	270
b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovor- *	
na vozila, navedena v 1. točki tega člena;
6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostor-
nino motorja:
dinarjev
nad 125ccmdo 250 ccm nad 250 ccm do 500 ccm nad 500 ccm do 1000 ccm nad 1000 ccm
60
80
100
120
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 80 din več.
7. za kombije - glede na delovno prostornino motorja in sicer: .	dinarjev
900 ccm	500
nad 900 ccm	do 1350 ccm	800
nad 1350 ccm	do 1800 ccm	1.100
<nad 1800 ccm	do 2500 ccm	1.400
nad 2500 ccm	do 3100 ccm	1.700
nad 3100 ccm	2.000
za 50 % zmanjšan davek po 6. in 7. točki tega člena plačujejo:
-	Nosilci samostojne obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, če imajo vozilo v osnovnih sredstvih svoje dejavnosti.
-	kmetje, ki so zdravstveno zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov.
*	27. člen
Davek od premoženja na posest strojev, orodja in inventarja se
plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah		
če znaša	osnova dinarjev	znaša davek
	do 50.000	2%
nad 50.000	do 150.000	2,5%
nad 150.000	do 350.000	3% .
nad 350.000		3,5%
	28.	člen
Davek od premoženja na posest motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja po 20 , dinarjev od vsake začete konjske sile.
29.	člen
Davek od premoženja na posest stavb in delov stavb sc plačuje:
—	od poslovnih prostorov, ki jih lastnik ali uživalec sam uporablja po stopnji 0,20 %;
—	od stavb, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za oddih in počitek (počitniške hišice in podobno) po stopnji 0,30 %;
V vseh drugih primerih iz 138. člena zakona o davkih se davek na posest stavb ne plačuje.
Zavezanec za davek od stavb po tem členu je občan, ki je lastnik ali uživalec stavbe.
Osnova za davek je vrednost stavbe, ki se ugotovi po določbah odloka Obalnega sveta Koper o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave št. 11/73) s točkovanjem po priročniku za ugotavljanje vrednosti stanovanja.
Pr! točkovanju se ne upoštevajo merila d, e,t, k,! in m 24. točke ter točko 27 do 30 tabele A navedenega priročnika.
IX.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SRECO
30.	člen
Dave k na dobitke od iger na srečo se piačuje po stopnji 10 %.
3t. 9 — 15. aprila 1974
URADNE OBJAVE
153
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31.	člen
Izvršni svet občinske skupščine lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancem davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost bujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Pri zavezancih iz prejšnjega odstavka, ki so lastniki nepremičnega premoženja, se lahko davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice nazavezančevi nepremičnini
32.	člen
Davčni organ lahko na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže :
-	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen oziroma od katerih mu je bila predpisana akontacija;
-	da gre za začasno plačilno nezmožnost, ki je nastala zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih ali drugih nezgod, ki jih ni mogoče preprečiti, vojaških obveznosti ali drugih podobnih vzrokov;
-	da bi bilo z izterjavo davčnega dolga ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegove družine ali da bi bilo ogroženo normalno izvrševanje njegove dejavnosti.
Ce gre za primere druge in tretje alinee prejšnjega odstavka, se za čas, ko je bil določen davčni dolg odložen ali dovoljeno obročno plačevanje, ne zaračunajo zamudne obresti.
33.	člen
Občan, ki želi pridobiti dovo^enje za opravljanje zasebne gostinske dejavnosti, mora vlogi za izdajo dovoljenja priložiti pismeno izjavo enega ali več občanov, s katero prevzamejo poroštvo za njegove obveznosti iz naslova prispevkov in davkov, če jih upravni organ ne bi mogel niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvo velja za vse porokovo premoženje; izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zaznambo zastavne pravice na njegovi nepremičnini v zemljiški knjigi.
Poroštvo se lahko da tudi v obliki garantnega pologa v višini 30.000 dinarjev na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva Koper.
Poroštvo velja za ves čas opravljanja zasebne gostinske dejavnosti, po prenehanju obrtnega dovoljenja pa do dokončnega saldiranja obveznosti iz naslova prispevkov in davkov zavezanca.
34.	člen
Z dnem, ko začne vejati ta odlok, preneha vejati odlok o davkih občanov v občini Koper (Uradne objave, št. 2 /7 2 in 6 /7 3).
35.	člen,
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St.:42-19/74
Koper, 11. aprila 1974	Pred sednik :
MIRO KOCJAN,Ir..
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 3. člena zakona o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 4/74) in 123, člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11 aprila 1974 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE KOPER ZA LETO 1974 1. člen
Skupni dohodki proračuna občine Koper
L Bruto dohodki skupaj
2.	Od tega se razporedi:
a)	v posebnem delu proračuna
b)	v tekočo proračunsko rezervo
c)	za solidarnostno prelivanje dohodkov
po posebnem družbenem dogovoru	710.000
č) nerazporejeni dohodki	2,779.000
2.	člen
V rezervni sklad občine Koper se izloča 1 % od vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine Koper, razen od prenesenih sredstev.
3.	člen
Upravnim organom občiqe Koper pripadajo poleg v proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki, ki predstavljajo refundacijo osebnih dohodkov.
Vsi drugi dohodki upravnih organov, ki jih pridobijo z lastno dejavnostjo, se vplačujejo po določbah odredbe o vplačevanju dohodkov družbenopolitične skupnosti in družbenih skladov (Uradni list SFRJ, št. 60/70) prek posebnega računa in praznijo v korist proračuna občine Koper.
Izjemoma se steka v proračun občine Koper 5/6 dohodkov od poprečnin, ki jih odmerja sodnik za prekrške občin Koper in lzo!a na podlagi zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73).
Dohodki, ki jih ustvari geodetska uprava Obalnega sveta Koper pripadajo skladu opreme Obalnega sveta Koper namensko za nabavo opreme geodetske uprave. Dohodki davčne uprave iz naslova udeležbe na pobranih davkih in prispevkih širših družbenopolitičnih in interesnih skupnosti pripadajo skladu skupne porabe skupščine občine Kope: namensko za stanovanjsko izgradnjo za potrebe delavcev davčne uprave. Razlika v ceni za prodane plačljive tiskovine je dohodek finančnega načrta upravnih organov skupščine občine Koper.
4.	člen
Sredstva za opremo državnih organov se odvedejo v sklad opreme teh organov.
i	5. člen
Sredstva za krajevne skupnosti razporedi na posamezne krajevne skupnosti svet za splošne zadeve v sporazumu s predstavniki krajevnih skupnosti.
6.	člen
S sredstvi za „nagrade 15. maja** razpolaga odbor za nagrade.
7.	člen
Neporabljena sredstva za posebne namene prenesejo upravni organi kot dohodek v naslednje leto.
8.	člen
Svet za proračun in finance oziroma izvršni svet skupščine občine Koper je pooblaščen razporejati sredstva tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljevati izplačila za izredne nepredvidene izdatke, o čemer mora naknadno poročati občinski skupščini.
9.	člen
Svet za proračun in finance oziroma izvršni svet skupščine občine Koper je pooblaščen, da odobrava sredstva, ki so predvidena v namenu 01 za nezasedena delovna mesta in sredstva po 19. in 20. členu samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
10.	člen
Izvršni svet skupščine občine Koper je 'pooblaščen odločati o kratkoročni zadolžitvi občine iz sredstev rezervnega sklada do višine, ki jo dovoljuje zakon.	*
11.	člen
Svjet za proračun in finance oziroma izvršni svet skupščine občine Koper je pooblaščen, da predpiše za vse koristnike proračunskih sredstev omejitev do 7 % njihove predvidene potrošnje, razen za sredstva, namenjena za osebne dohodke.
Omejitev sc ne more predpisati za obveznosti iz naslova posojil, proračunskih obveznosti iz preteklih let in obveznega vlaganja v rezervni sklad.
za leto 1974 znašajo:
dinarjev
45.110.000
41.321.000 300.000
154
-URADNE OBJAVE
Št. 9 — 15. aprila lMfd
12.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Koper za leto 1974 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1974, ki je sestavni del tega odloka. '
13.	člen
V posebni prilogi proračuna so razporejena sredstva za odškodnino nacionalizirane imovine občine Koper za leto 1974, ki izkazuje
3,393.690,00	dinazjev dohodkov in 3,393.690,00 dinarjev izdatkov.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St.: 400-23/73
Koper, 11. aprila 1974	Predsednik
MIRO KOCJAN, 1. r.
PREGLED
DOHODKOV !N RAZPOREDITVE ČISTEGA DOHODKA PRORAČUNA OBČINE KOPER
Vrsta
doh.	DOHODKI	Skupaj
	1. SREDSTVA PRENESENA IZ PREJŠNJEGALETA	
	Prenesena sredstva	1,166.000
	vsega prenesena sredstva	1,166.000
	11. SREDSTVA, DOSEŽENA V TEKOČEM LETU	
1.	Davki na dohodek in da-	
	vek od osebnih dohodkov	9,971.000
2.	Prometni davek na premož.	
	in na dohodke od premoženja	27,373.000
3.	Takse	3,415.000
5.	* Dohodki po poseqnih predpisih	270.000
6.	Dohodki upravnih orga-	
	nov in drugi dohodki	2,249.000
7.	Dohodki od drugih druž-	
	benopolitičnih skupnosti	666.000
'	vsega sredstva dosežena	
	v tekočem letu	43,944.000
	SKUPAJ DOHODKI	45,110.000
Štev. glav.
nam.	RAZPORED DOHODKOV
I.	SREDSTVA ZA SPLOŠNO PORABO
01	Dejavnost organov družb.pol. skup.
03	Dejavnost družb. pol. organizacij in društev
04	Negospodarske investicije vsega sredstva za splošno pora-
'	bo (01 do 04)
II.	SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO
05	Dejavnost izobraževanja in vzgoje
08	Socialno skrbstvo
09	Zdravstveno varstvo
10	Komunalna dejavnost
11	Dejavnost krajevnih skupnosti vsega sr. za skup. porabo (05-11)
IV. SREDSTVA ZA INVESTICIJE IN INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU
15	Gospodarske investicije	211.000
16	Intervencije v gospodarstvu	301.000
vsega sredstev za invest, in inter-
vencijevgospodarstvu(15, 16)	512.000
	V. DRUGA SREDSTVA	
17	Tekoča proračunska rezerva in obvez, iz prej. let	*.363.000
18	Izločena sredstva rezerv	410.100
19 a	Nerazpor. doh. po posebnem družb, dogovoru za solidar-	
	nostno prelivanje	710.000
19 b	nerazporejeni dohodki	2,779.000
	vsega druga sredstva (17—19)	5,262.100
	SKUPAJ RAZPORED DOHODKOV	45,110.000

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KOPER
POROČILO
O IZIDU GLASOVANJA ZA IZVOLITEV DELEGATOV SKUPŠČINE OBČINE KOPER
Občinska volilna komisija v Kopru na podlagi 130. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) obvešča skupščino občine Koper, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Koper, dne 31. marca 1974, doseženi tile
IZIDI GLASOVANJA O IZVOLITVI DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
Število	Od tega glasov	Neve-	Število
delovnih	%	Glaso- Glaso- ljavne		delega-
ljudi in	(od 2.	vaio za vaio	glasov-	tov na
občanov	skupaj rubr.)	listo	proti	nice	listi
26.782	24.662	92,08	23.327 . 383	752	30
	Izvoljeni so bili delegati		
		število	
	Ime in priimek	glasov	'
	1. Mario ABRAM	24.494	
	2. Sergej ANDREJAŠ.	24.584	
	3. Edi BATEL1C	24.580	
	4. Marija BERGMAN	24.581	
	5. Stanislav BIRSA	24.529	
	6. Slavko BRApASEVEC	24.530	
	7. Milan BRŽAN	24.564	
	8 Darko BUTINAR	24.587	
	9. EliaCROLLINI	24.554	
	10. Jože DEGAN	24.588	
	11. Darko DOLENC	24.595	
	12. AnaFERŠ	24.574	
	13. Roman FLORJANČIČ	24.585	
	14. Inž. Aleksandra GORUP	24.593	
	15. Ciril HABE	24.543	
	!'6. Dr. Leopold HLADNIK	24.347	
	17. Pavel JEŽ	24.568	
	18. Aurelio JURI	24.536	
	19. Mara KODRIČ	24.520	
	20. Jože KOVAClC	24.581	
	21. Inž. Milena MILKOVIČ	24.571	
	22. Janez NOVAK	24.572	
	23. Franc OBOLNAR	24.578	
	24. Staša PAVLETIČ	24.556	
	25. Pavel PEČAR	24.533	
	26. Dando PELICON	24.560	/
	27. Iva PRIMOŽIČ	24.567	
	28. Alida RAEFONE	24.552	
	29. Bruno TROBEC	24.550	
	30. Filip V1C1C	24.567	
Skupaj
16,801.700
2,403.000
6,781.200
25,985.900
983.000
6.411.000
426.000
4.630.000
900.000 13,350.000
"-URADNE OBJAVE«
155

g — 15. aprila 1974
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo oziroma na izid glasovanja.
OBČIMA SEŽANA
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA SEŽANA
St.: 2-14/74
Koper, 5. aprila 1974
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
Tajnik:	Predsednik:
JOŽE FURLAN, l.r.	PAVEL GROM, L. r.
OBALN! SVET KOPER
POROČILO
O IZIDU GLASOVANJA ZA IZVOLITEV DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA
Občinska volilna komisija v Sežani obvešča skupščino občine Sežana, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Sežana dne 31. marca 1974 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
Na podlagi 40. člena statuta Obalnega sveta Koper in 47. člena družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občinah Izola, Koper in Piran je Obalni svet Koper na seji dne 9. aprila 1974 sprejel naslednji	^
SKLEP
Število	Od tega glasov.				Neve-	Število
delovnih		%	Glaso-	Glaso-	ljavne	delega-
ljudi in		(od 2.	valo za	valo	glasov-	tov na
občanov	skupaj	rubr.)	listo	proti	nice	listi
1717!	16.590	96,6	15.813	352	425	21
Izvoljeni so bili naslednji delegati:						
1.
Ugotavlja se, da je poleg vseh ostalih podpisnikov pristopilo k družbenemu dogovoru o osnovah kadrovske politike v občinah Izola, Koper in Piran 92 organizacij združenega dela, ki skupno zaposlujejo 14.304 delavcev na obalnem območju.
Po določilih 47. člena družbenega dogovora začne tako družbeni dogovor veljati.
3.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 117^/73
Izola, 9. aprila 1974	Pred sed nik
JANKOKOSMINA,I.r.
Na podlagi 29. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70) in 40. člena statuta obalnega sveta Koper (Uradne objave, št. 5/72) je Obalni svet Koper na seji dne 9 . aprila 1974 sprejel naslednji ^
SKLEP
Ime in priimek		glasov
1.	ARALICA JURIJ	15.791
2.	ATELŠEK IVAN	15.796
3.	BERNETIC BORIS	15.797
4.	DEKLEVA ANTON	15.798
5.	FABJAN RADO	15.802
6.	FON BOGDAN	I S 790
7.	FURLAN ALOJZ	15.796
8.	GRMEK JELKA	15.800
9.	HOČEVAR MILAN	15.796
10.	KJUDER ALFONZ	15.802
11.	KOVAČIČ ANUŠKA	15 802
12.	KRALJDAR1J	15.801
13.	LANGOMARJETA	15.792
14.	LOZEJ EMIL	15.804
15.	MAGAJNA JUDITA	15.800,
16.	MIKLAVEC ALBIN	15.796
17.	MIKLAVEC IRENA	15.804
18.	RAVBAR MILIVOJ	15.795
19.	ŠKRINJAR PAVEL	15.797
20.	TROBECELZA	15.789
21.	VIDMAR JOŽE	15.801
Obalni svet Koper daje soglasje k cenam geodetskih storitev podjetja Invest-biro Koper z dne 4. decembra 1973.
2-
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, a. St.. 38-162/73
Izola, 9. aprila 1974	Predsednik
JANKO KOSMINA,l.r.
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi kandidatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oz. na izid glasovanja.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Tajnik	-t	Predsednik
MILAN MESAR, 1. r.	JOŽE TRIŠT, 1. r.