Uredništvo inupravnistoo; Kolodvorsko Ulico Stov. 16. Z urednikom so more govoriti VbRk dan od 11. do 12. urrt. Rokopisi so n« vračajo. Inserati: ^o«tstopna petit- •"•tratnem pobijanji dajo ne Popust. Velja večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan. razen, nedelj in praznikov ob 25. uri zvečer za Ljubljano v upravnižtvu: za oolo lotoGgld., za pol leta 3 gld., za čotrt leta 1 gld. 50 kr., na moBec 50 kr., pošiljat© v na dom velja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jodon mesec 85 kr. Štev. 219. V Ljubljani v sredo, 19. novembra 1884. Tečaj I. Kartum in Gladstonov kabinet. Potovalcem po drugih kontinentih in etnografom je znana prikazen, da posamezen človek, Pripadajoč kavkaškemu belemu plemenu in evropskemu kulturnemu svetu, tudi glede fizičnega vspeha daleč nadkriljuje svoje raznobarvne Vrstnike. Ona notranja vez, katera združuje telesni učinek z duševno silo, se nikjer drugod ne razodeva v toliki meri. Recimo, da uas amerikanski prvoselci, Indijani, daleč presegajo, kar se tiče razvitih čutil; da nas marsikateri orjaški zamorec prekosi s surovo silo, da ne moremo tekmovati s sudanskim Arabcem gled6 opične gibčnosti udov: nične dč, postavi krdelce pogumnih Evropejcev ali spekulativnih Severoamerikancev, preskrbljenih s pripomočki naše kulture, sredi razsajajočih druhali — naposled bode vender le duh zmagal, in divja večina se bode konečno ponižno klaujala zmagonosni manjšini! Notorično presilje naše moralne in telesne moči je podloga, na kojo se naslanja neomejeno gospodarstvo evropskih osvojiteljev v oddaljenih svetovih. Navajeni smo tega presilja; ali baš letos moramo občudovati junaštvo po-jodinega Evropejca, kateri s svojimi čudovitimi deli presega vse, kar nam zgodopisci in pesniki javljajo o hrabrih čiuih nekdanje španjske conquiste. Kedo ne vž, da imamo v mislih jeklenega Škota Gordona, kateri se vedno še drži v Kartumu! 500 geografič-nih milj oddaljen od svoje domovine, zapuščen od vsega sveta, obkoljen od fanatičnih divjih druhali, brani on sam z izredno stano-vitostjo veliko središče med belim in modrim Nilom, in videti je, da bode obvaroval Kar-t u m tako dolgo Mahdijevih napadov , dokler general Wolseley s svojo armado ne reši obkoljenega rojaka. Malo jednakega v svetovni zgodovini, kar bi se dalo primerjati Gordonovemu junaštvu! Ni čuda tedaj, da se ves izobraženi svet živo zanima za usodo tega pojedinca doli v »frikanskem Sudanu. Kolikokrat smo uže prejeli na prvi pogled prav zauesljivo včst, da Listek. Želodec. (f)#rilo v ljubljanskem »literarno - zabavnem klubu*. Čital prof. gospod Ivan Vrhoveo.) (Dalje.) Za avstralskimi sladčicami oglejmo si ftfrikan ske. Pri Bari (zamorcih) je neka 5 ^ntimetrov dolga gosenica zel6 v čislih. Sicer ■jfi zel6 kosmata, a na ognji opalijo jo do gola.* Or. Emir Beyevi zamorski spremljevalci in no-8ači nosili so na rokah vedno iz bičja pletene 'nišje pasti seboj. Zvečer v kako vas dospevši komaj čakali, da so mogli pometati svoja ')remena z ramen ter kaj pridno nastavljali Pasti za miši, ki so njihovemu okusu med Vsemi živalimi najbolj ugajale. ** V južni Afriki *}°vžije se sila veliko kobilic, ki so za on-{J°tne kraje sicer grozna šiba božja. Gorjč lllju, kjer se spusti na tla; rastlini ne pri- * Petermann 1. c. XXIX p. 421. ** Petermann, 1. c. p. 423. se je arabski lažiprorok polastil nilskega bra-nišča ter da je Gordon izdihnil pod njegovim mečem. Komu se je to neverjetno zdelo in kedo nam more zameriti, da smo i mi naposled verovali brzojavnim poročilom egiptovskega podkralja do angleške kraljice, ter cel6, po vzgledu vseh evropskih novin, ginljiv nekrolog napisali ubitemu junaku. Ali začetkom tega meseca dobil je general W o 1 s e 1 e y Gordonovo pismo, v katerem mu poroča, da je vedno še čvrst in zdrav, da Kartum še ni osvojen od sovražnika, ter ga bode branil, dokler ga angleška vojska ne reši oblegujočega protivnika. Ta vest vzbudila je splošno radost na Angleškem, kjer je Gordon po pravici postal pravi narodni heros. In, glej čuda, tako je zamotana vnanja politika z labirintom notranjih homatij — da se je vpliv te novice takoj obelodanil pri onem ustavnem vprašanji, katero se sedaj rešuje na Angleškem in od katerega je odvisen obstanek Gladstono-vega kabineta, pri volilni reformi namreč. V toliko so se namreč konservativni pro-tivniki nameravane volilne reforme uže udali pritisku javnega mnenja, da se naravnost ne ustavljajo več izredni pomnožitvi angleških volilcev. Ali zjedinili so to vprašanje z nekim drugim, rekli bi postranskim, katero pa vender dokaj preglavice dela iznajdljivemu Glad-stonu. V spodnji zbornici je sicer podlegla toristična stranka, za to pa ima večino v gosposki zbornici, in ta večina je tem glasneje zahtevala, da se ima nova razdelitev volilnih okrajev vršiti preje, nego da volilna reforma pravokrepna postane. Po britanskem otoku nastalo je burno gibanje, katero je svojo ostrino obrnilo proti instituciji gosposke zbornice sploh. Videti je bilo, da so se lordi zbali popularne agitacije in uže so začeli obravnavati z ministerskim predsednikom in z voditelji Gladstonove večine v parlamentu. Toda, kakor hitro so zadnja poročila došla o Gor-donovi smrti in Kartumovem padu, vznemir-jaje ves narod, kateri je moral pogin svojega junaka pripisovati Gladstonovi indolentnosti zanesč nobeni, celo sukno in platno obžro, koljejo in davijo se same med seboj, zlasti če katera onemore ali se pohabi. Afrikaucem diše te kobilice jako dobro, Evropejci se vč da ne morejo si nič slastnega na njih zaslediti; nekaterim se zd6 sicer tacega okusa ko raki, a drugim diše po polnem vegetabilično. Zamorci jih jed6 ali opražene takoj, ali jih pa posuši v vročem pepelu ter si jih prihranijo za poznejšo potrebo.* Iz majhnih mušic delajo si Kafri po kake tri centimetre visoko pogačo krožnikove velikosti. Te mušice, kungo zvane, vozijo se v velikih oblacih nad zemljo. Ko se je Livingstone peljal po jezeru Njasa skozi tak mušičji oblak, vsipalo se je z njega v čolne, kakor pri nas po zimi sneg. Čolni so se z njimi napolnili skoro do vrha in zamorci spekli so iz njih prej omenjene pogače, ki so bile sicer znotraj črne, toda dišale nekako tako kakor kavijar ali osoljene kobilice — torej ne slabo.** * Oberlander, Entdeckungsreisen im Suden und Innevn des afrikanischen Continentes in den Jahren 1840 — 1873, p. 13. ** Oberliinder ibid p. liti. — takoj so se razbile uže pričete obravnave. Očividno so angleški konservativci hoteli porabiti nezgodo sudanske politike, da bi strmoglavili Gladstonovo ministerstvo. Ali čez noč je druga sapa potegnila. Kartum se drži in Gordon ga brani — in tedaj se je, kakor je videti, udala tudi opozicija v gosposki zbornici premetenemu državniku, kateremu se odpuščajo vse zmote in napake v vnanji politiki, ker v notranjih vprašanjih ugaja narodnemu instinktu, če ocenjamo položaj v Londonu po najnovejših poročilih, potem je ko m -p r o m i s baš zaradi novic o Gordonu gotov med vlado in opozicijo, in o Gordonu se bode smelo trditi, da je na nilskem obrežji ukrotil Mahdija, ob jednem pa premagal domače nasprotje. Toda, kaj se bode zgodilo, ako se Wol-seleyu v istini posreči, prodreti do Kartuma ter osvoboditi hrabrega Gordona in njegovo krdelo? Ali bode Gladstone vedno še vztrajal pri svojih prvotnih nazorih, angleško vojsko pozvati nazaj iz osvojenih sudanskih pokrajin ter razprostrene dežele, pričenši od nilskega katarakta pri Wadi Halfi do velikih jezer na ravniku, prepuščal notranji anarhiji? Nam vsaj se vidi, da so vse slične kombinacije za sedaj po vsem prezgodne. Gladstonu se navzlic marsikaterim nerodnostim, katere se mu po vsej pravici očitajo v vnanji politiki, vender ne more predbacivati tolika državniška nespretnost, da bi sam na svojo roko kaj ukrenil, ne da bi poizvedal mnenje najkompetent-nejšega presojevalca, Gordona samega. Mož, ki je nevenljivo slavo pridobil svojemu imenu, naj vztraja Kartum ali ne, junak, ki je sam zmagal divjaške tolpe, bode tudi najprimernejši svet mogel dati angleški vladi. Uže danes trdimo, da ne bode Foreign ofjicc, ako se Kartum otme sovražnega navala, ničesar ukrenil brez merodajnega svetovalca Gordona. O Bougo-zamorcih pripoveduje Schwein-furth, da planejo na uže smrdljive ostanke mesa, ki jih levi po gozdih popuščajo, kakor volkovi ter pravijo, da dela tako meso človeka krepkejšega in da je tudi bolj prebavljivo, ko navadno, frišno (sveže) meso, toda — de gustibus non disputandum, zlasti z Bongo ne, ki se jim najbolj ostudne stvari ne gabijo. Kadar koli je dal Schweinfurth kako govedo zaklati, stepli so se njegovi nosači skoro za pol prebavljeno klajo v želodcu, in črve, ki so se držali notranjih želodčevih sten, pobirali so, kakor otroci ocvirke z žganjcev. Kralj Uando hotel se je Schweinfurthu zlasti prikupiti ter dal postaviti pred njegov šotor nekoliko velikih loncev iz kraljeve kuhinje, napolnjenih s kraljevo jedjo. Ko si je Schwein-furth to delikateso natančneje ogledal, zapazil je v debeli umazani polivki nekake niti in štrene pomešane z obrezki od usnja in vozlato jarmenje.* — Ob zlatem obrežji v Gvineji teknejo zamorcem na pol gnjile ribe, * Deutsche Rundschau fiir Geograpbie und Sta- tistik, lil. Band, p. 15. a.. O kongiški konferenci. Dn6 15. t. m. stopili so državniki raznih velesil v Berolinu skupaj, da uredč razmere na zapadnem afriškem bregovji. „Polit Corr.“ ima od svojega dopisnika zanimivo poročilo o pomenu in o cilju te kongiške konference, poročilo, ki ga v glavnih potezah tu podajemo svojim čitateljem. Odličen državnik in ud konference, s katerim je govoril dopisnik, poudarjal je, da ima zborovanje velik civilizatoričen pomen in naglašal zasluge nemškega kaucelarja, ki je sprožil misel o konferenci, katera bode pač tolike važnosti za razvoj mednarodnega prava, kakor kongresi na Dunaji in v Parizu 1.1815 in 1. 1856. Posebno z ozirom na znanstven in civilizatoričen pomen konference je francoska takoj pritrdila prizivu kneza Bismarcka. Kar se tiče naloge berolinskega zborovanja, ima občinstvo in deloma tudi diplomacija po polnem napačne nazore, češ, da je konferenca poklicana, soditi o lastninskih pravicah raznih evropskih sil gledč afriškega ozemlja in urediti posestva držav, ki so zasedle one kraje. S tem se konferenca ne bode pečala, kajti ko bi pričela s tacimi vprašanji, potem bi ne bilo konca ne kraja. Zborovanje diplomatov ima trojen namen: Izjaviti princip svobodne kupčije, proste vožnje po Kongu in Nigru in konečno sprejeti pogoje v mednai'odno pravo, ki določujejo, kedaj je zasedanje tuje zemlje efektivno in tedaj veljavno. Pro futuro bode konferenca zahtevala, da se njeni sklepi brez izjeme' pripoznajo za veljavne in da se mednarodna pravila, katera bode ustvarila, spoštujejo in spolnujejo; kedor bi se temu protivil, temu se ne bode pripo-znavala mednarodna veljava. Državnik je dopisniku posebno poudarjal, da se ima za reko Niger izreči jednako pravilo, kakor za Kongo, namreč prosta kupčija in prosta vožnja po vsej tej reki, ki ima svoje vire v francoskem ozemlji, svoje ustje pa na angleškem svetu. — Kar se tiče določeb o praktični izpeljavi, je to ravno jedna izmed nalog berolinske konference. Politični pregled. Avstrijsko-ogeraka država. Skupne delegacije zaključile so danes svoje zasedanje. Ogerska delegacija obdržava danes zadnjo sejo, a avstrijska završila je uže včeraj svojo sesijo. V včerajšnji zaključni seji avstrijske delegacije odobril se je v tretjem čitanji skupni proračun; redni troški iznašajo 109075 161 gld., izredni 7002 439 gld., torej ukupno 116077 600 gld.; dohodki iznašajo 18434740 gld. Avstrija mora doprinesti k skupnim potrebščinam za leto 1885 70 procentov, to je 66 983001 gld., a Ogerska 30 procentov, to je 28707000 gld. Potem se je grof Kalnoky zahvalil delegaciji za ki so uže 2 do 3 mesece v zemlji ležale, in meso je takrat najboljše, kadar za nas uže vžitno ni.* A čudno! Ravno ti narodif pa ravno tacih stvari ne vživajo, s kterimi se mi Evropejci svojim želodcem najbolj prikuplju-jemo. Kafri se vam prešiča niti ne dotaknejo, tudi za jajca, piščeta, zajce in slone ne marajo, za poslednje za to ne, ker so tako prebrisani in tako ljudem podobni.** Med azijatskimi narodi so Kitajci najbolj poznani gourmandi, ki vživajo mimo vseh doslej navedenih stvari s posebno slastjo še mrčes, ki ga nalove na lastnem životu, podgane itd. ; najbolj v čislih pa so pri njih lastovična gnjezda in tripang. Kitajska kuharska umetnost meri se lehko z angleško in francosko. Na mizo postavljenih jedi ni več poznati, tako so se v kuhinji spremenile, kar gotovo ni odveč, če pomislimo, kak je kitajsk jedilni list. Za dišave ne marajo, priljubljena pa sta jim olje in mast. Z podganami so zlasti ob morji ležeče kitajske dežele bogato oblago- * Waitz, II. 85. ♦* Waitz, 1. c. II. 377. njeno stvarno in blagotvorno delovanje. S trikratnim navdušenim živio-klicem na Nj. veličanstvo cesarja zaključil je potem predsednik Smolka sejo in ob jednem sesijo delegacije. Ko je trgovinsko ministerstvo izdalo nov pravilnik za volitve v trgovinske in obrtniške zbornice zagnali so opozicijonalni listi krik, da se o tem pravilnikom ruši svoboda volitev. Drugače sodijo o tem pravilniku kompetentne trgovinske zbornice same. Tako je nedavno v svojem poročilu izjavila trgovinska zbornica dunajska: „V novem volilnem redu zadovoljava se vsem opravičenim željam. Tudi malemu obrtniku podelilo se je dragoceno pravo, da more sodelovati v zbornicah. Sodelovanje novih močij more biti zbornicam le na korist." Mladočeski poslanec dr. Edvard Gregr govoril je včeraj pred svojimi volilci v Slanem. V svojem govoru naglašal je potrebo tako zvane srednje stranke v državnem zboru. Ta-cova stranka da bi mogla državi mnogo koristiti, ker bi vzdržavala ravnotežje med obema velikima strankama; zabranjevala bi, da se državno krmilo ne potegne preveč na levo v centralizem, a tudi ne preveč na desno v gol federalizem, ampak bi je vodila v tiru zdrave avtonomije. Vsakako pa bi takova stranka morala biti sestavljena iz mož, pravičnih vsem narodnostim, katerim ravnopravnost ni gola fraza, ampak sveta stvar. Ogerska vlada peča se sedaj resno s projektom reguliranja Donave. Reguliranje ima se izvesti v teku 10 let s stroški od 15 do 16 milijonov. Za urejenje Donave pri Železnih vratih potrebovalo bi se posebej okolo 10 .milijonov. Tuje dežele. Nemški državni zbor otvoril bode jutri svojo sesijo. Gledč volitve predsednika je verjetno, da bodo v predsedništvu zastopane frakcije konservativcev, središča ter svobodomiš-Ijenikov. Z Cetinja poroča se „Pol. Corr.“, da je preseljenje ubežnikov iz Ercegovine v okraj dulcinjski uže skoro dovršeno. Do sedaj preseljenih je okolo 400 ubežnikov, med njimi znani ustaški vodja Stojan Kovačevič in ser-dar Tungus. Tudi v Podgorici nastanjenih je nekoliko ubežnikov, med ostalimi vojvoda Petko Vukalovič. Berolinska Kongo-konferenca obdrža-vala bode jutri drugo sejo. Ker imajo konferenci prideljeni veščaki mnogo posla z izdelovanjem predlogov, obdržavale se bodo seje s početka le bolj redko. Francoska komora razpravlja sedaj proračun za leto 1885. Prvi govornik v generalni debati bil je poslanec Amagat, ki je ostro grajal finančno gospodarstvo vlade rekoč, da bode deficit v prihodnjem letu iznašal gotovo 250 milijonov. Debata se nadaljuje. darjene. Revnejši ljud povprašuje po njih tako pogosto, da ima hongkongški časopis stalno rubriko za korespondence iz Makao, v kteri se zabilježujejo cene in ladije, ki so pripeljale podgane tjekaj. Pozemske dišč kitajskim gour-mandom bolj ko povodne ter se vsled tega tudi dražje plačujejo.* Vsak dan vidijo se po kitajskih mestih prodajavci podgan, ki jih imajo na dolzem drogu nabrane v vsaki velikosti, primerjamo jih lehko našim pekom z prestami na palici. Lastovičja gnjezda nahajajo se na strmih, skoro nedosegljivih 3kalah; le s smrtno nevarnostjo je mogoče dospeti do njih. Plodo-vitost teh tičev je tolika, da se jim smejo gnjezda po štirikrat na leto pobrati, ne da bi se zavoljo tega njihovo število kaj znižalo, da si tudi gre pri tem milijone jajec in mladičev leto za letom pod zlo. V Bandongu pobere se iz šest oudotnih jam in skal po 14000, v Karangbolongu pa po 500000 gnjezdov. Sto vaga jih poldrugi funt, jeden pikul, to je 125 funtov pa stane 4- do 5000 holandskih goldi- * Hildehrandt, 1. c. II., p. 32. V angleškem parlamentu stavil je včeraj Gladstone opoziciji glede volilne reforme ne-kakov kompromis. Vsled tega je verjetno, da se bode kriza zaradi volilne reforme med zbornico poslancev in gorenjo zbornico rešila po-voljno. Dopisi. Iz Krškega 17. novembra. (Izv. dop) [Kmetijska družba. — Posojilnica.] Malo mož se nahaja, ki ne st,or6 le, „kar veleva jim stan11, temveč ueutrujeno brez sebičnosti: posvečujejo svoje moči občemu blagru ne 1« Dojevaje za narodove pravice nego tudi z iskrenim delom na znanstvenem, šolskem in narodno-gospodarstvenem polji. Gospod ravnatelj J. Lapajne odlikuje se prav uzorno s tako neumornostjo. Saj ga štejemo med najzaslužnejše člane domačega učiteljstva. Komaj je bil lansko zimo svest podpore g. M. Vošnjaka, počel je z vso iskrenostjo delovati na ustanovo posojilnice. S pravo vztrajnostjo spodbujal in pridobival je marsikoga zasebno, ter osnoval je shod v oni namen dne 3. t. m. v Krškem in včeraj 16. v bližnjem Leskovci, kjer je ob jednem nameraval pro-buditi našo kmetijsko poddružnico. Pri poslednjem zboru se je bilo zbralo nad 100 župljanov; preč. g. dekan J. Poljak, g. kaplan Grivec, leskovška gg. učitelja in g. J. Pfeifer so ga počastili s svojo navzočnostjo. Preč. g. dekan nagovoril je pričujoče s toplimi besedami in ginljivo dobrohotnostjo, katera, vedno združena z mladeniško razumnostjo, tako častno odlikuje sivolasega starčka. Gospod J. Lapajne razložil je potem namen, blagodejni vpliv in upravo posojilnega društva, in s pozornostjo so navzoči slušali njegove besede. Ni manjkalo razgovora, ko je končal zgovorni domoljub, in vzelo se je na znanje, da sprejemajo priglase za vstop k bodočemu društvu preč. g. dekan leskovški, preč. g. vikar v Krškem, in g. Lapajne. Nadalje je g. Lapajne nasloneč na letošnjo^ kmetijsko razstavo spodbudno govoril o kmetijski družbi ter razjasnil nje veljavnost. Gosp. S. se oglasi, da bi v probujo poddružnice še enkrat poudarjal nje pomen, naglašujoč, koliko bi si kmetovalci za sebe same koristnega storili, ako se v poddružnico zjedinijo. Poguma je treba, zaupanja v sebe in bližnjega, in kedor npomaga si sam, pomore mu Bog.“ Ni trebalo posebne pozornosti, in zapazilo se je, da včerajšnji razgovor ni brez velike pomembe ostal. Probudili so se živahni razgovori, ki bodo glasno odmevali še v bližnili dneh. Trdno upamo, da bo blagi namen sno-vatelja posojilne tudi dosegel udejanstvenje, da si so tudi tu ne le one zapreke premagati, ki se iz značaja uavadnega posestnika našega protivljajo vpeljavi novosti, zlasti ker je treba poprijeti z denarjem, in misel, da si ljudje, ki potrebujejo pomoči, morejo sami brez tujih narjev.* Kuhana gnjezda so nekako na pol tekočemu žolču podobna ter so za evropska grla brez vsacega okusa. Druga kitajska sladčica je tripang, 11 do 15" dolga grda morska glista, na hrbtu plava, spodaj bela. Tisoče ljudi živi z njenim lovom. Lovč jo v tihem morji blizo Avstralije in na avstralskih otocih. Kadar so jih dosti nalovili, kuhajo jih v velicih železnih kotlih kacih 5 do 10 minut; ko so se dobro pregrele, jih razrežejo in vztrebijo. Kuhane morajo biti plavkaste barve in se v roki čutiti kakor kavčuk. To kuhanje pak ni lehka stvar; treba je za to spretnosti, natančnosti in večletne skrbne vaje, kakor našim pivarjem, da se jim pivo dobro obnese. Za tem se tripang posuši, in sicer najrajše na solncu, ker se lože in draže proda, ko na ognju posušeni ; toda, ker je treba za sušenje na solncu najmanj 20 dni, na ognju pa le 4 dni, za tjj ga sušč velike ladje le na poslednji način.*** * Reise der Frcgatte «Novara», 11. ** Reise der Fregatte «Novara». II., p. 44H. sredstev odpreti krepili vir, v resnici zahteva dobrega premišljevanja, da se a priori spozna njena rabljivost. Snovatelj je pač opozoril na jasno govoreče slučaje na Slovenskem, posebno na Štajerskem, kjer posojilnice z bornimi sredstvi započete uže prav dobrodejno delujejo, in zatorej mu prisrčno želimo, da se njegove namere v zadevi poddružnice kmetijske in posojilnice prav kmalu dejanjsko obistinijo, in da bi vrsti svojih zaslug za prospeh naroda čim preje zopet dodejal dva jasna bisera! Razne vesti. — (Grofica Chambord) prišla je zopet v Gorico, kjer namerava preživeti zimo. Grofica si Posebno rada voli Gorico v bivališče, ker je tu pokopan na Kostanjevici njen soprog. — (Pogorel je grad) grofovske obitelji ^borinskyjeve v Veseliji v Moravski dne 10. t. m. Goreti je jelo ob 5. uri v jutro v jedilnici, ko se •)° razbila svotilnica s petrolejem; ogenj so jo hitro razširjal, le težko so se rešili grof Viktor Cho-i'insky, njegova soproga in otroci. Grof Chorinsky Wtol je, opazivši ogenj, na pomoč klicat domače ljudi v dolenje prostore. Ko se je vrnil v sobe grofice, bile so uže polno dima, in grof je z velikim trudom prenesel grofico in otroke na kame-neno stopnice, kjer je bila obitelj v varnosti. Na severnem konci, kjer so sobe za goste, spal je grofov brat in njegova soproga. Začuvša vrišč sta se zbudila in se hotela rešiti, a gost dim jima ni dopuščal izhoda. Opasnost bila je velika. Potem odpro grof okno in skozi okno se reši sam in njegova soproga. Vonder je šel grof še jedenkrat skozi okno nazaj po dragotine. Tramovje v gorenjih nadstropjih je po polnem zgorelo. Oblokani prostori v pritličji sicer niso razdejani, vender je grad kakor razvalina. Oprava in več dragocenih slik je zgorolo. — (Dr. Alfred Brohm. f) Slavni priro-dopisec, o katerega smrti je te dni poročal brzo-jav, zatisnil jo oči v svoji villi na Turingškem, kjer je uže njegov oče pridobil si lepo ime na polji prirodopisno vede. Brehm je bil stoprav lot s';ar. Bolezen si je nakopal na glavo na •svojih daljnih potovanjih po Ameriki in druzih delih sveta. Njegovo ime je posebno zaslovelo, ko je izdal slavno knjigo: „ II1 u stri rte s Thier- loben “, ki je pravi zaklad za prirodopisca, posebno kar se tiče biologije. — Brehm je bil znan tudi v Avstriji, ker je bil nekoliko časa spremljevalec in svetovalec našega cesarjeviča pri njegovih ornithologičnih študijah in potovanjih Pozneje ni stopil več v javnost in zadnje dni pred smrtjo je celo oslepil. — (Čudno sredstvo.) Nek Avstralec predstavil so je došlemu misijonarju s prošnjo, da bi mož krstil njega in pričujoči dve soprogi. „To ni mogoče," dejal je duhovnik, „naša sveta vera ne dopušča imeti dveh žen.“ Divjak zgine in čez 8 dni pride vnovič, a samo z jedno žono. Sedaj mi boste pač podelili krst, ogovoril je duhovnika. „Kje pa imaš drugo soprogo", vprašal je začuden misijonar. •—„ Te ne bode več,“ odrezal se jo Avstralec, „sem jo — pojedel. . . .“ Mongolcem je čaj v podobi opek (Ziegel-thee) najbolj priljubljena pijača, a da zadobi Potrebni aroma, mečč in medč ga poprej še v argalju, to je v vročem konjskem in govejem gnoju* Turkmenska delikatesa je Suruh. Ovčje toeso ločijo Turkmeni od kosti, ga razrežejo in osolč. Drob in čreva dobč otroci, jih opa-lijo malo ter potem več dni na njih sesajo. Meso se potem kuha v velicem kotlu; ma-^■oba, ki se nabira ob robeh, posnema se le kar z roko. Kadar je kuha gotova, jed6 •Tiožki posebej, ženske in otroci posebej; o kaki Nabavi med jedjo ni govora. Obeduje se molčč, >n sicer takoj z prsti, ki se za tem pridno obližejo, če pak ostane vender le še kaj masti na njih, pomažejo si Turkmeni obraz, da se lepo sveti. Pa tudi črevljem je malo privoščijo in po teh se lehko sodi, je li Turkmen lačen ali ni, to se pravi, je li pred kratkim °bedoval ali ne. Tudi koža se poje, se vč da "e takoj, ampak čez nekoliko dni, da malo * Deutsche Rundschau etc. lil., p. 14. — (Socijalistične tiskovine v vojašnici.) Moravsk dnevnik poroča iz Olomuca z dne 17. t. m.: Kakor čnjemo iz zanesljivega vira, bila je predvčerajšnjem stroga preiskava v vojašnici, ker se je pokazalo, da so se mod vojake razširjale socijalistične tiskovine. In v istini bila je preiskava vspešna; našli so 400 iztisov socialističnega glasila „I)ie Zukunft". Pri tej aferi udeleženih je 48 mož. Domneva se, da so te tiskovine zanesli v vojašnico ravnokar došli novinci. Več udeležencev so uže zaprli in sploh se vrši še na-daljo stroga preiskava. — (Nepričakovana dedščina.) V Karlsruhe živi reven nabiratelj cunj, šest otrok ima, kateri vsi kaj radi jed6 kruh, a oča ga jim večkrat dati ne moro. Vender prišla jo pomoč. Pred kratkim poklicali so ga k ministerstvu ter mu povedali, da je na Angleškem umrl mu sorodnik in da on dobi iz ostalino šest milijonov frankov. Takoj se mu je izplačalo predujema 50 000 mark; mož je bil ginjen do solz. — (Lj udožrei.) Pred porotniki v Exeteru na Angleškem vršila se je 6. t. m. zanimiva obravnava zoper dva angleška pomorščaka, ki sta v družbi z mladim drugom na planem morji dvajset dni jadrala v malem čolnu, ko se jim je bila la-dija razbila. Nepopisna žeja in glad sta je mučila — in konečno sta starejša dva — umorila svojega tovariša, pila njegovo kri in se živila nekaj časa z njegovim mesom, dokler ni prišla tuja ladija in vzela nesrečna mornarja na krov. Sedaj sta bila obtožena umora. Zagovornik je poudarjal, da to ni navadni umor, in v istini so porotniki sklenili, da se slučaj predloži višjemu sodišču, ki naj odloči, je-li to dejanje umor v zmislu zakona ali ne, kajti umrli bi bili vsi trije mornarji, ko bi ne bili umorili slabotnega sopopotnika, ki je uže itak ležal brezzavesten in umirajoč na dnu čolna. Zato naj višja sodnija «dloči v izvan-rednem tem slučaji. Ob jednem so porotniki priporočili nesrečna mornarja milosti kraljice. — Do višje odločbe spustili so zatoženca iz zapora. Domače stvari. — (Godovni dan Nj. voličanstva ce sarico) obhajale so danos vso ljudske in srednjo šole; mladež udeležila so je sv. mašo v raznih cerkvah. Ob 10. uri dopoludne bila je v križev-niški cerkvi sv. maša, katere se je udeležilo na-čelništvo in varuhinje v otroški bolnici cesarice Elizabete. — (Pomiloščenjo.) Iz Ljubna so poroča, da je Nj. veličanstvo cesar pomilostil Ivano Mayerhofer, katero je obsodilo v smrt porotno sodišče zaradi zločina zavratnega umora soproga. Najvišje sodišče jej je odmerilo kazni 18 let, poostrene vsak mesec z jednim postom in temnico skozi 24 ur od 7. na 8. dan junija vsako leto. — (Visokoro dna gospa baronica Winkler,) soproga gospoda deželnega predsednika, počastila je včeraj kot namestnica najvišje pokroviteljice Elizabetine otroške bolnice, Nj. veličanstva cesarice, z obiskom ta zavod povodom go-dovnega dneva Nj. veličanstva cesarice. Visoka gospa obdarila je po svoji znani darežljivosti iu zadiši, kar ji daje pravi hautgout, vrhu tega se sedaj loči tudi še volna rajše od nje. Za tem se malo opali, toda ne preveč, da ne izgubi masti. Zaliva pak se ta delikatni obed z „kumisom“, velblodovim mlekom, ki pak mora biti nekoliko let staro, da zadobi za-željeni okus; da je namreč ostro ko citronin sok. Okusa ih duha je pak se vč da tacega, kakeršnega more biti mleko pri tej starosti* Med amerikanskimi narodi bode okus Eskimov najbolj v oči. Njihova ljubezen za mast, zlasti za ribjo, je uže preveč znana, da bi jo bilo treba tu še omenjati. Medvedje meso, komur napovedujejo naši nosovi uže od daleč vojsko, ceni se jako, a ker jim ge ne smrdi dosti, za to ga puste pod snegom na polu segniti. Najpriljubljenejše jedi so jim na polu gujili morski psi in repi morskih 'somov. Zelenjave ne poznajo druge, kakor ono, ki jo nahajajo v želodcih severnih jelenov, sicer pak pojedo tudi ves želodec, toda le o posebno slovesnih prilikah in vabijo le najboljše ♦Globus. XI., p. 368. I usmiljenosti pri tej priliki otroke z bogatimi darovi, z jedmi in z obleko. — (Deputacije) deželnega odbora, trgovinske in obrtne zbornice in mestnega zastopa prišle so danes povodom godovnega dneva Nj. veličanstva cesarice k gospodu deželnemu predsedniku baronu Winklerju ter izrekle preudane čestitke. Jednako storila je telegrafično tudi meščanska bramba novomeška. — („Rudeči križ.“) V okolici ljubljanski ustanovila se bode podružnica „Eudečega križa11. Sestavil se je za ustanovitev uže odbor iz gospodov c. kr. okrajnega glavarja Mahkota kot predsednika in c. kr. davkarskega višjega nadzornika Emanuela Jagodica, c. kr. okrajnega komisarja dr. Prana Hinterlechnerja in c. kr. koncept-nega praktikanta Viktorja Parme. — (Hymen.) Danes popoludne se jo v Ljubljani gimnazijalni profesor dr. Lovro Požar poročil z gospodičino Justino To niče v o. Poročni priči sta bila g. c. kr. vladni svetovalec in šolski referent Janez Hozhevar in g. c. kr. šolski svetovalec in gimnazijalni direktor Jakob Smolej. — (Požarna kronika.) Dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer pogorel je posestniku Antonu Bradaču v Malih Lazih (okraj litijski) skedenj, 100 centov sena in slame ter gospodarsko orodje. Škode jo blizu 500 gld. Posestnik je za 200 gld. zavarovan. — (Živinorejci) tožijo, da jim manjka primernih knjig v tej stroki. Prijatelj nam piše o tej zadevi: Knjiga o ravnanji pri navadnih boleznih domačo živine se silno pogreša. Bi li ne bilo možno tako poučno knjigo v slovenščini izdati? Uže pred mnogimi loti jo pokojni gospod dr. Bloivveis dal na svitlo slovensko knjižico o ravnanji s konji; želeti bi bilo, da bi tudi izšla vsaj jednaka knjižica o ravnanji z govedo. Sicer smo uže čitali nekaj poučnih člankov o tem v raznih listih; dobro pa bi bilo, da bi kdo zbral te „ raztresene ude“, jih poravnal, ogladil in jim še kaj dodal, Gotovo bi mu bili hvaležni vsi živinorejci. — (Poborki iz slovenskih časnikov.) Z izredno gibčnostjo, kakor jo čestokrat opazujemo pri postarnih ženicah, spravila se je goriška tetka „Soča“ na razmere kranjskih Slovencev ter jim teden za tednom postreza z gostobesednimi izbruhi svoje globoke modrosti. Zgovornemu listu, kateromu morda res ni „ klobasa prva reč “ — kedo se bode tudi vtikal v kulinarične tajnosti čestitljire starko! — pač pa „klobasanje“, to-le v odgovor: Ponosno se sklicuje „Soča“, kakor staro devico sploh, na svojo neomadeževano „ čistost", stavlja jo v vzgled grešnemu „Ljublj. Listu" ter blagovoljno omenja g. državnega pravdnika goriškega, kateri baje pri njej opravlja nehvaležni posel tako zvanega „bad-vašla". Čisto nič ga ne zavidamo za to neprijetno in malo okusno delo 1 Samosvestno si trka „Soča“ na velo prsi ter zagotavlja, da se prišteva „ poštenim" listom. In mi nismo nikdar trdili, da jo vplivna goriška tetka kak dobiček imela od onih tisočakov, o katerih se je toliko besedovalo o priliki Kaminskijeve afore, in če bi dispozicijski fond katerikrat čutil potrebo, tudi kak slovensk list podpirati z doneski — kar se do sedaj menda še ni prijatelje k takemu obedu. Pri jedi opazovati jih ni preveč slastno. Z jedno roko prime Es-kimo veliko kepo mesa, ki si jo je namenil spraviti pod streho, potisne je kolikor največ more v usta ter jo odreže z drugo tik ust. Za tem žveči z obema stranima čeljusti ter cmaka, kar največ more. Te požrešnosti je se vč da največ podnebje krivo. Amerikanec Charles Francis Hall, ki je živel pet let med Eskimo, prav tako kakor oni sami, pripoveduje, daje zmogel tudi on po 7 do 8 kilogramov surovega mesa na dan ter spil poludrugi liter ribje masti. Klučaku in njegovim drugovom, ki so živeli tudi dve leti med njimi, šla sta loj in ribja mast zelo v slast, da celo nekako finega okusa sta se jim zdela.* Snažnosti se vč da Eskimo ne poznajo, kajti za kuho pripravljeno meso devali so mediti poprej na gnoj ter ga požrli z vsim vred, kar se ga jo držalo.** (Konec prihodnjič.) ♦Klučak. Als Eskimo unter denEskimos, p. 129. **Waitz, Anthropologie. II., p. 377. zgodilo — potem bode sigurno „Soča“ ostala hors da concours. Absolutno pomanjkanje vsakega pisateljskega talenta jo a priori varuje tako drznih atentatov. Tudi poštenje njenega uredniškega osebja je vzvišeno nad nizkim dvomom; rsaj mi še nikdar nismo Culi, da bi goriški ganimedi, alias klotarji začeli preštevati servijete in vilice na krožnikih, kader kedo izmed „Sočinih“ sotrudnikov v krčmo stopi, da bi rodoljubno svojo dušo okrepčal s kakim golašem — klobas baje ne špogajo v Gorici — ali s porcijo goriSkih „trip“. Strogi moralisti se bodo morda nad tem apodtikali, da drugi pošteni listi ničesar ne zinejo o stvareh, katere so jim neznane, na pr. kakor devici „Soči“ kranjske razmere, sigurno pa ne bodo sprejemali lažnjivih dopisov ter z izmišljotinami begali občinstva; toda ta codex javne morale je vender le užo zastarel, in nSoča“ se malo briga za tako obrabljene predsodke! Smrtnim grehom „Ljublj. Listu" prišteva go-riško glasilo, da so dunajske novine sem ter tja kak članek iz našega lista ponatisnile ter po svoje tolmačile. „ Nikdar se moni kaj takega ni pripetilo!" vsklikne zgovorna starka. Ta lastna hvala nas živo spomina onih krepostnih devic, katere z bistrimi očesi zasledujejo ter z zbadljivimi jezički oglodajo vsako deklico, kojo imajo na sumu, da se rada razgovarja z drugim spolom. Njih nopre-sežena krepost se namreč opira na njih odurno vnanjost, pred katero vsak zbeži, ko hitro le blizu pride. In zares, kaj bi dunajski in graški listi tudi iskali po pustinjah goriške „Sočo“. Njena modrost imponuje morda kakemu naivnemu kočarju pod Čavnom, in skoro gotovo se natančno pro-rešetava v političnih krogih šebreljskih, a na Dunaji in v G-radci se dosihmal še jako, jako malo zmenijo za to, kar trdi deviška nedolžnost na Sočinem obrežji. — (Tatvina.) Danes dopoludue zmanjkalo je gospej v Hilšerjevih ulicah iz kovčega 30 gld., katere je imela shranjene v neki knjigi. Slučajno se je odstranila gospa za deset minut iz sobe v kuhinjo, to priliko porabil je tat, prikral se je v sobo, posegel naravnost v kovčeg in po knjigi, v kateri je ležalo 30 gld. Dolgoprstež moral je poznati dobro hišne razmere ter tudi s posebno paz-nostjo čakati ugodne prilite. Sumnjivo je neko dekle v obližji, in najbrže je tudi v istini tatica, vsaj prva policijska preiskava kaže tako. — (Znižanjo železniške voznine) za petdeset odstotkov, katero jo trgovinsko minister-stvo dovolilo državnim uradnikom, veljalo bode tudi za družinsko članove. Tudi hišna oprava se bode prevažala za polovično ceno. — (Veselo pili in peli) so dn6 16. t. m. v gostilni M. Z. fantje Jaka P. iz Stožec in Lovre B, France J. in Andrej Š. iz Gorenje Šiške. Okolo 7. ure zvečer pa se je vračal Jaka P. proti domu, a omenjeni trije fantjo srebru...................82'65 Zlata rent*........................................104-— 5°/. avstr, renta.....................................96 60 Delnice n&rodne banke................................ 872' — Kreditne delnice................................... 295‘20 London 10 lir sterling................................122-85 20 frankovec....................................... 9-73f’ Cekini c. kr........................................... 5-78 100 drž. mark..........................................60-10 Ti\joi. Dn4 17. novembra. Pri Maliči: Heutke, c. kr. nadlajtenant; Braun, zavarovalniški nadzornik; Gliick in Berner, potovalca, z Dunaja. — Smoquina, ban kovni vodja, s sestro, in Schnell, potovalec, iz Trsta. — Knauss, konjetržec, iz Brež. — Vitez Langer, zasebnik, iz Celovca. Pri Slonn: Hahiger, Jauker in MUllner, potovalci, z Dunaja. — Dolldr, c. kr. stotnik, iz Pazina. — Jereb, župnik, iz Javorja. — Schwentner, trgovec, z Vranj-skega. Pri Bavarskem dvoru: Dolliner, c. kr. okr. šikovnik, iz Gorice. — Winkler, živinotržec, iz Tirolske. — Vatovc, živinotržec, iz Rožiča. — Habe Štefan in Jožef, posestnika, iz GoC. — Groschel, posestnik, iz Domžal. Pri Južnem kolodvoru: Kordaš, zasebnik, iz Galaca. — Vehovc, trgovec, z Rake. — Jokutič, učitelj, iz Glogovice. — Schvveighofer, poslovodja, z obiteljo, iz Tržiča. TJrrifli so: Dne 18. novembra. Fran Rus, sin izdelovalca dežnikov, 5 1., Hrenove ulice št. 8, tuberkuloza. Meteorologiono poročilo. Čm opisovanja 7. zjutraj 735*73 Stanjo barometra ▼ ram Tompo* ratura 2. pop. 9. zvečer 734-48 735 13 00 + 1-8 + 1-2 Vetrovi svzh. sl. » bzv. Nebo obl. Mo- krina 000 dež sneg Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi no po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. Il[. t. Klfiinmayr & Fei Bamtorc-ova knjigarna v Ljubljani. \J -r) n Ljubljanski nazidni koledar za notice za loto na trdem papirji po S E Ir r. Ljubljanski nazidni koledar za leto 1885 na trdem papirji po 20 Isr. Razpečevalcem dovoljuje se popust ali rabat. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova knjigotržnica y Ljubljani, Kongresni trg št. 2. Antirrheumon pripravljati od G. Piccolija, lekarja „pri angel j it “ v Ljubljani, Dunajska cesta. Najboljše sredstvo zoper trganje, protin, otrpnenje čutnic, bolesti v križi in pršili, revmatični glavo- in zobobol. Steklenica 40 kr. Naročila z dežele se nemudoma izvršujejo po pošti. (105) 15—3 imninriiniiTiTrrniTiTiTTTrnnnmiiHiiiiiiimiTiniMiiiiiiiiiiiiiinPTTriTnTnTnTO Na prsih in pljučah bolehnim! Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu. Zavri An vporabljal sera pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinnkib za-lišč k 56 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslali še 3 steklenice. Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sinku. !! Priznanje!! mt Proti bolečinam v glavi in Moden! Gospodu lekarnarju Trnkoozy-Ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4. Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., Izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavo-b61 in sem ter tje napadajoča me mrzlioa, sami nasledki zapre tj a in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglice, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti. Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kroglic. Pozdravljaje Vas, sem najudanejša Lucija Šlibar. Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, h 30 kr. Najnovejše spričalo. Vaše blagorodje! Mnogo let vporabijam Vašo salicilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (117) 9—3 Anton Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna pri „Samorogu“ Jul. pl.Trnkoczy-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. ............................... ijimimilllllUlg Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje. Tiskata in zalagata Itf. t. Kloinmayr & Ped. Bamborg v Ljubljani