DEMOKRACIJA
Leto V. - Štev. 25
Trst - Gorica 22. junija 1951
Uredništvo: Trst. ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3S Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020, — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: .Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Dejstva govore
Goriške volitve so za nami; pretekel je dober teden dni in čas je, da potegnemo zaključke, kakršni izhajajo iz številk, ki so nam jih dale.
Važne so predvsem sledeče tri ugotovitve: v slovenskih občinah je kominformizem sorazmerno slabše zastopan kakor pa v večini italijanskih občin, kar dokazuje odporno moč našega naroda proti komunizmu kot takemu; v vseh občinah je v primerjavi s preteklimi volitvami zelo narasilo število glasov oddanih za Slovensko demokratske zvezo na Goriškem, kar nam potrjujejo našo domnevo o velikem političnem preobratu, ki je v teku med našim narodom; splošni votivni rezultati nam pa obenem tudi dokazujejo, da je dokončno ne samo razbit, temveč tudi premagan tisti politični monopolizem, ki se je pred še nepolnimi štirimi . leti lastil nad našim življenjem popolno oblast. Njegov nosilec, Demokratski fronta, si namreč deli s Slovensko demokratsko zvezo glasove v približno enakem sorazmerju.
Da, tisti »izdajalci«, aodpadniki« in kar jim vsega tovariši niso izrekli, napovedujoč jim, da bodo izginili kakor* slana v toplem pomladanskem jutru, so jim postali enakopravni politični tekmeci. Brez terorja, brez krvi so jih potisnili ob stran. V pičlih štirih letih sc frontdši in komunisti izgubili na reden demokratičen način polovico svojega nekdanjega vpliva in moči. Prava katastrofa, polom na celi črti! Dejstvo je vredno, da ga premislimo in pretehtamo v vsej njegovi pomembnosti.
Uspeha slovenskih demokratov ne moremo pripisovati obilici gmotnih sredstev. Vsa ta leta smo živeli kot siromaki. Za nami ni bilo fondov, nismo si mogli privoščiti plačanih agitatorjev, niti nismo svojim članom mogli nuditi služb, štipendiji ali vsaj možnosti donosnega trgovanja. A kljub temu smo uspeli! Uspeli smo zato, ker smo dosledno in zvesto' zastopali prav tiste ideje na katere so tovariši svečano prisegali v trenutkih, ko so naš narod zapeljevali, a so jih nato na tako sramoten in nizkoten način izdali
Ob tej priliki je še posebno važno ugotoviti, da je komunistično igro najprej izpregledal naš preprosti, a pošteni kmet, prav tisti ki je, verujoč sladkim besedam dolga leta nudil svojim bodočim zatiralcem vso podporo in zatočišče, ker se ni v svojem idealizmu prav nič vprašal, ali mu ne bo morda v zameno gorela streha nad glavo in ali ne bo celo sam padel pod okupatorjevo kroglo. Prvi je verjel zapeljevalcem, a tudi prvi jih je spoznal in prvi je imel pogum, da izvede vse posledice, ki naj za poštenega človeka izhajajo iz takega spoznanja. Vera v njegov idealizem je dala prvim pobudnikom Slovenske demokratske zveze moč, da so napadani in klevetani od vseh strani pričeli svojo mučno in trdo, toda sveto pot.
Organizirali so pokret, ki je da-neSj vsaj na Goriškem, dospel praktično že do polovice one poti, ki ga vodi k političnemu uveljavljanju. Odziv, na katerega so naleteli v vrstah našega preprostega kmečkega in delavskega človeka, dokazuje, da se pobudniki Slovenske demokratske zveze v svoji veri v zdrave sile našega naroda niso motili Priznanje gre torej vsem tistim skromnim in pogostoma neznanim volivcem, ki so s svojo zavestjo poštenostjo in osebno hrabrostjo pripomogli k rezultatom, kakršne je Slovenska demokratska zveza vkljub svojim naravnost nepremagljivim materialnim in organi-zatoričnim težavam lahko dosegla. Možem, ki so pred leti med nami prvi dvignili teptano zastavo svobode in demokracije, pa bo izkazano in od volitev do volitev naraščajoče zaupanje volivcev v veliko vzpodbudo pri njihovem delu.
Kakor smo rekli, smatramo namreč, da smo šele na polovici poti. Preprričani smo, da bo šel razvoj še dalje in bo med nami neusmiljeno drobil ter uničeval vse znanilce, zagovornike in predstavnike raznih diktatorskih komunističnih režimov, ki se nikakor nočejo sporazumeti z mislijo, da smo Slovenci demokratičen, človekoljuben iv svobodoljuben narod.
Tako, kakor je šel razvoj na Goriškem, prav tako teče tudi na Tržaškem. V prvih nevarnih trenutkih, ko je bilo naše gibanje šele ustanovljeno, nas je bilo malo. Toda vsak dan se veča število tistih ki izpregledujejo ali pa najdejo v mirnejšem gzračju dovolj odločno-
Ob obletnici komunističnega napada na Korejsko republiko
„Z zaupanjem lahko usmerjamo vedno več svojega znanja in virov od priprav za obrambo k delu za izboljšanje sveta, in to za vse!" (VVarren Austin)
Za narode svobodnega sveta je 25. junij mejnik na poti k edinosti, moči in sodelovanju. Ta dan pomeni namreč obletnico tistega dne, ki je postal simbol mednarodne odločnosti za ohranitev svobode.
■Po enem letu si lahko prikličemo v spomin, kako so komunistični
oddelki vdrli preko 38. vzporednika in na tisto .usodno junijsko nedeljo napadli svoje korejske brate. Dvanajst mesecev tragedije, ki so sledili (temu usodnemu dnevu, jej krvavi dokaz, da si je mednarodni komunizem -drznil .tvegati tretjo svetovno vojno, da 'bi si pridobil novo ozemlje in razširil svoj nauk sovraštva in zatiranja. Tisti, ki so pri Združenih narodih stalno delali za -mir, pa so bili prisiljeni zagrabiti za orožje v obrambo svobo-
de, niso bili edina žrtev tega neizzvanega napada.
Žrtev tega napada so bili tudi milijoni Kitajcev in severnih Korejcev, katere so sovjetski voditelji komunističnega imperializma proti njihovi volji prisilili, da žrtvujejo svoja življenja v brezplodnih poskusih za nasilno izvedbo naklepov mednarodnega komunizma.
Zgodovina je že zapisala, kako je svobodni svet odgovoril na to preizkušnjo. Napredni in svobodoljubni duhovi so se že skozi več generacij zavzemali za ideal o kolektivni varnosti. Toda ta ideal so šele v našem času uresničili neodvisni narodi, ki so ustanovili Združene narode in jim zapisali osnovna načela. Ti narodi so -se 25. junija takoj zbrali, da bi odbili to zlo in izvedli naloge, katere jim nalaga Listina.
Danes oborožene sile šestnajstih članic Združenih narodov junaško podpirajo žrtev komunističnega napada. Te sile dobivajo gmotno podporo od 41 članic Združenih narodov (od -skupnega števila 53), ki so prostovoljno po svoji suvereni vesti sklenile, da bodo stale ob strani korejske republike. Stvarni dokaz pomena in učinkovitosti tega nastopa Združenih narodov na Koreji je prav dejstvo, da je prostovoljen. Nihče ni ukazal 53. članicam Združenih narodov, naj ta nastop podprejo. Njihov pozitivni korak je bil odgovor na priporočilo Varnostnega sveta, toda one so se zavedale, da je v tistem trenutku nastopila preizkušnja ,za plemenito zamisel o kolektivni varnosti, ka kor -tudi za njihovo svobodno bodočnost.
Združeni narodi so torej dejan-
sko na bojišču odgovorili na izzivanje. Pa ne samo to. Velika večina članic Združenih narodov je 1. februarja 1951 glasovala za resolucijo, ki je kitajske komuniste moralno obsodila kot napadalce. Dne 18. maja 1951 pa so storile še nadaljnji logični korak za omejitev korejskega spora: 47 članic je glasovalo za .resolucijo o prepovedi izvoza vojaškega in strateškega blaga na področja, ki so pod nad zorstvom pekinške vlade ter sev nokorejskih oblastev.
Tistega dne smo se globoko za vedli, kako žrtev so si te držav naložile za obrambo svobodnega sveta pred brezobzirnim napadom komunističnih imperialistov.
Leto, ki je pravkar poteklo, je bilo za svobodni svet usodno, toda vsi ljudje dobre volje morajo čutiti v sebi novo moč spričo spoznanja, da njihovo upanje v močno ter gospodarsko in socialno zdravo družbo lahko zaživi pravo življenje s pomočjo mednarodnega sodelovanja.
iMški tisk o italij. volitvah
Ameriški tisk je obširno komentiral izide italijanskih volitev. U-got-ovil je koliko občin je prešlo v demokratične roke, to obenem ie opozorilo, da moramo kljub ugodnim izidom po posameznih krajih upoštevati predvsem splošni ljudski glas; in ta zaključek je porazen. Združeni komunisti in socialistični 'Sopotniki so dobili več glasov in celo večji odstotek glasov kot v volitvah leta 1948. Več kot ena tretjina italijanskih volivcev je še vedno na rdeči strani!
Komentatorji pravijo, da bi v nekem smislu celo lahko trdili, da so italijanske občinske in pokrajinske volitve s primerno vplivno matematiko in tehniko skušale izbrisati simptome komunistične bolezni v občinskih in pokrajinskih upravah, toda niti malo se niso dotaknile bolezni same. Resnična bolezen je namreč ljudska moč rdečih, in ta bo še živela, če ni morda
LOGIKA STVARNOSTI
Pomoč Jugoslaviji v zahodnih očeh in zahodnih poročilih
V	zvezi z razgovori med vladami Združenih držav, Velike Britanije in Francije o skupni pomoči Jugoslaviji je pri-občil 14. t. m. »New York Times« uvodnik, iz -katerega posnemamo najvažnejše misli. List piše:
Poročila iz Londona, ki naznanjajo, da so se Velika Britanija, Francija in Združene države v načelu — čeprav še ne do podrobnosti — sporazumele o skupnem načrtu za gospodarsko pomoč Jugoslaviji, so 'izredno zanimiva iz dveh razlogov: 1) kažejo, da je Tito pripravljen narediti najodločilnejši korak preko črte, ki razdvaja današnji svet. Ta -korak je Jugoslaviji vsilila komunistična 'blokada. Je pa ta korak tudi dokaz, da nobena država ne more živeti na meji o-beh svetov, ločena od enega in drugega, kar bi Tito vsekakor najraje storil. Ko is-o dialektiki jugoslovanske partije že prelomili z Moskvo — čeprav so to storili v imenu povratka k čistemu Marksovemu svetemu pismu in čeprav trdijo, da bodo oni prvi uresničili »pravi socializem« — jih logika stvarnosti
sti, da se tudi javno postavijo na našo stran.
Ni je moči, ki bi lahko zaustavila tek usode takrat, ko je le-ta postavila svoje sile v službo poštenja in pravice. Zato verujemo, da se bo slovenski narod otresel komunističnega jerobstva v vseh njegovih oblikah, in to hitreje ter u-spešneje, kakor pa so to lahko dosegli komunistični opričniki v krvavih vojnih letih z vsem svojim nasiljem in pištolami.
Ta potek, ki ga danes lahko zasledujemo na Goriškem in Tržaškem, kjer se bore slovenske demokratične skupine v že omenjeni1 težkih okoliščinah, pa je obenem lahko najboljše vodilo vsem tistim ki žele vedeti, kako prav za prav misli in kaj hoče slovenski narod kot celota.
Dejstva kažejo, s kakšnim veseljem in kako temeljito bi pometel Z vsem, kar je v njem komunističnega. Dolžost vsega demokratičnega sveta, ako je resnično zvest ideji svobode, bi torej morala biti, da mu pri tem iskreno in pošteno pomaga.	*	*	*
sili korak za korakom v drugo smer. Stvarnost, ki sili Tita, da navezuje vedn-o tesnejše stike z Zahodom, mora nujno povzročiti, da bo spremenil svojo politiko. Ista stvarnost pa sili zahodne države - -fu-di proti njihovi nagnjenosti --v nesmiselni položaj, da krepijo protisovjetsko stališče odkrito komunistične Titove vlade. 2) Pri doseženem sporazumu — seveda le če ga bodo vse štiri prizadete vlade odobrile — je zanimivo, da so zdaj tri velesile prvič skupno izdelale načrt za gospodarsko pomoč. To je v prid vsem prizadetim in je mnogo bolje, .kakor če bi Združene države storile 'to same. Zdaj si vsc-'tri velesile delijo tako odgovornost, kakor tudi gmotna bremena za pomoč Jugoslaviji, kar je v moralnem in fizičnem pogledu še vedno očitno tvegana zadeva. Se bolj važno je morda to, da je s tem ustvarjen preeedent za sodelovanje na političnem področju, ki utegne služiti ko zgled v morebitnih drugih primerih. Gospodarska rešitev Jugoslavije 'in s tem rešitev te države, kot hranika na meji svobodnega sveta, h kateremu se vedno bolj približuje, je odvisna od kritja njenega -trgovinskega primanjkljaja, pri čemer mora pa sodelovati več držav.
Tako piše torej »New York Times«.
V	demokratičnih krogih vidijo, da je v tem stališču nakazana želja zahodnega sveta, da bi se Jugoslavija tudi notranje demokratizirala. To pa je obenem tudi osno vni pogoj, za katerim morajo demokratske vlade -stremeti, a-ko hočejo, da bo sedanja pomoč Jugoslaviji imela tudi svoj visoko moralen, dalekovidno političen in igospo darsko trajno koristen pomen.
B komunistični Kitajski ni miru
Časopisna poročila iz H-ong Konga navajajo, da je v Šanghaju izhajajoči komunistični časopis »Sin Wen Jih Pa-o« pisal o naraščajočem nemiru med prebivalstvom vzhodne Kitajske in o 'kritičnem položaju za komunistične voditelje ki so ga povzročile oborožene podtalne sile.
To poročilo je bilo v zvezi s sva-
rilom Li Sih - Jinga, načelnika javne varnosti z zvezi s »kritičnim in daleč razširjenim položajem«. Li navaja v svojem poročilu, ki ga objavil navedeni časopis, da naraščajo politični umori. Navaja dalje, da so v enem letu, ki se je končalo v preteklem februarju, uničili približno 80.000 »banditov«, da pa so še vedno kritični okraji, kjer število upornikov narašča. Tako je po izjavi Lia samo v pokrajini In-fukiein v letu 1950 bilo po posebnih oboroženih -uporniških oddelkih u-bitih 1984 komunistov in »progresivnih« ljudi. Poročilo navaja dalje stotine primerov raznih drugih nasilstev.
V	tej zvezi poročajo iz Hong Konga tudi, da je Peng Chen, pekinški župan v februarju poročal, da so južnokitajski uporniki pobili tisoče komunistov.
zdaj celo narastla. Resnični namen demokratičnih sil pa je, da bi poiskale vzroke te moči in da bi jih zatrle. Kakor kažejo volivni izidi, ta namen v Italiji še ni do-isežen. Komunizem je v Italiji še močan in ji še vedno grozi.
Taki so -skoro enoglasni zaključki, do katerih prihaja ameriški tisk pri obravnavanju italijanskih vo-livnih izidov.
Francoske valitve
Komunisti izgubili pol milijonu
Po uradni-h podatkih francoskega notranjega ministrstva je izid nedeljskih parlamentarnih volitev naslednji:
Vpisanih volivcev	24.544.565
volilo 78.4 odst.	19.200.000
veljavnih	glasov	18.678.013
KiP (100	mest)	5,001.618
Golisti RPF (115 mest) 4.039.889 Socialisti (103 mesta)	2.744.924
Zmerni in neodvisni
(99 mest)	2.472.016
Demokristjani MKP
(81 mest)	2.225.353
Radikali	(92 mest)	2.194.213
Važno je dejstvo, da je KP izgubila od 'zadnjih volitev nad pol milijona glasov! Nepričakovano močni so izpadli golisti, kar nakazuje ,za bližjo bodočnost težko notranjepolitično borbo v francoskem javnem življenju med dvema zelo močnima ekstremoma. Narasli so tudi radikali, medtem ko so demokristjani močno padli v korist goi-i-stov. Moč socialistov je- ostala v bistvu meiiZipre-menjena.
Nesigurna policija
V	zadnjih 11 mesecih je pribeža-
lo	v zahodni Berlin 944 članov vzhodnonemške komunistične ljudske policije. To število pribežnikov pa od meseca do meseca narašča, Kot poroča Zveza borcev proti ne-človeškosti, podtalna organizacija ki ima svoj sedež v zahodnem Berlinu, pripovedujejo begunci, bivši člani komunistične policije, da komunisti v Vzhodni Nemčiji sovje-tizi-rajo nemško armado.
Atlantsko poveljstvo
General Dwight D. Eisenhovcer, vrhovni zavezniški poveljnik v Evropi, je 18. junija objavil sestavo poveljstva za področje južne Evrope, ki je pod njegovim poveljstvom, in nekatera imenovanja.
Glavni poveljnik zavezniških sil v južni Eyropi bo admiral Robert B. Carney od ameriške mornarice. Admiral Carney bo -imel mešan glavni stan. Sedež njegovega glavnega stana bo v Italiji.
Začasno bo admiral Carney izvrševal tudi dolžnosti poveljnika zavezniških pomorskih sil, ki so jih dodelili generalu Eisenhovverju v južni Evropi. V -tem svoj&tvu bo imel poseben glavni stan. Po določenih pomorskih .poveljnikih bo poveljeval nad VI. ameriškim bro-dovjem in nad drugimi morebitnimi 'pomorskimi silami, ki bi mu bile dodeljene.
Drugi važnejši podrejeni poveljniki bodo:	poveljnik zavezniških
letalskih sil v južni Evropi general Schlatter od ameriških letalskih sil; poveljnik zavezniških kopnih sil v južni Evropi general Mau-rizio Lazzaro de Castiglione od italijanske vojske.
Ta sestava poveljstva naj omogoči vrhovnemu poveljniku, da izvrši svoje poslanstvo v južni Evropi.
Osvoboditev narodov onstran železne zavese
Ameriško zunanje ministrstvo je podalo 16. t. m. izjavo, po kateri ponavlja ameriška vlada stalno v svoji politiki željo, .da bi se ustanovile v vzhodnoevropskih državah neodvisne in demokratske vlade, ki bi bile odgovorne svojim narodom. V svoji današnji izjavi je želelo ministrstvo jasno poudariti to politiko z dodatkom, da je vlada Združenih držav prepričana, da so ti narodi sami globoko vdani idealom osebne svobode in državne neodvisnosti.
Izjava opozarja med drugim tudi, da je predsednik Truman ob 160 letnici poljske ustave v svoji poslanici z dne 3. maja izrazil pre pričanje ameriške vlade, da bo poljski narod končno spet dosegel svojo svobodo.
Resolucija svobode
Na višji ameriški vojnomornari-ški akademiji v Rhode Islandu je pred kratkim zaključilo svoje šolanje večje število višjih mornariških častnikov. Na slovesnosti ob lej priložnosti je nove častnike nagovoril namestnik mornariškega ministra Združenih držav A. Kim-bali. Med drugim je v svojem nagovoru poudaril:
»Mi zavračamo pretvarjanje sov- ' jetske propagandne trditve, da je komunistični imperializem resnična množična revolucija 'proti tiraniji in zatiranju.
Prava revolucija je le naša revolucionarna borba za svobodo in demokracijo. Ta prava revolucija stopa sedaj a plan v svobodnem svetu.«
»To dejstvo« — je poudaril namestnik Kimball —- je bistvo ameriške „borbe za resnico”. Jasna in nepotvorjena resnica je najmočnejše „psihološko orožje” svobodnih narodov proti sovjetskemu imperializmu.«
Kot prizadeti člani majhnega naroda si samo želimo, da bi se merodajne velesile teh načel tudi v resnici držale. Spoštovanje tega gledanja bo njihova moč, zatiranje resnice ali celo prilagojevanje raznim ..priložnostim" Jim bo pa samo škodovalo. Ideje so močne in privlačijo ter vzbujajo spoštovanje samo dokler so čiste, jasne in jih njihovi nosilci kot take tudi branijo in izvajajo.
Izjave io stvarnost
Poveljnik glavnega stana jugoslovanske vojske, generalni polkovnik Koča -Popovič, je izjavil ob priliki pogajanj za dobave orožja Jugoslaviji, ki so bila ,v Ameriki, da je sposobnost, borbenost -in odločnost jugoslovanske vojske zelo velika, le orožja manjka.
S kakšnim navdušenjem bi se jugoslovanska narodi 'borili pod .komunističnim poveljstvom za komunistični režim nam pa dovolj jasno kažejo številni prebegi. Plavalno ekipo na Dunaju je zapusti-
lo	osem igralcev in tekma, je morala biti odpovedana. Od plesnih skupin, ki so gostovale v Trstu, jih je pa kar devet ostalo v tujini, ker so se -odločili za svobodo!
Izjave so eno, stvarnost pa je druga. Jugoslovanski režim stoji na kaj trhlih nogah!
Proračun D Z H
Letošnji proračun za delovanje svetovne OZN in njenih posebnih agencij z.n a ta več kot 40,000,000 dolarjev. Ta denar je prispevalo vseh, 60 držav članic, katerih predstavniki v OZN skrbno nadzirajo sestavo proračuna za novo proračunsko leto.
Vsaki državi je naložen prispevek, Izražen v odstotkih od celokupnega proračuna. Odstotki prispevkov seveda ustrezajo plačilni zmogljivosti držav.
Združene države prispevajo 38,92 odstotka celotnega proračuna, kar v sedanjem proračunu pomeni 16 milijonov 394.244 dolarjev. Na Veliko Britanijo odpade v novem proračunskem letu 11, 73 odst., na Sovjetsko zvezo 6,98 odst. in na Francijo 6 odst.
Organizacija združenih narodov zaposluje 4000 uradnikov, ki pripadajo 57. državam članicam. Poleg tega je zaposlenih v OZN tudi mnogo pripadnikov držav, ki niso članice OZN:	Avstrijcev, Bolgarov,
Fincev, Madžarov, Italijanov, Spancev in Švicarjev.
Tonaža petrolejskih ladij
Zaradi vedno večjega svetovnega povpraševanja po petrolejskih izdelkih -od leta 1939 dalje, se je ze-
lo	povečala tudi proizvodnja petrolejskih ladij.
Iz pregleda o svetovni ladijski tonaži, ki ga je izdalo ameriško združenje ladijskih lastnikov, je razvidno, da se je svetovna tonaža petrolejskih ladij jx>večala od 16 milijonov 912 tisoč ton v letu 1939 na 25 milijonov 261 tisoč ton v letu 1950. Svetovna tonaža celotna trgovske mornarice pa se je povečala od 79 milijonov 138 tisoč ton v letu 1939 na 81 milijonov 812 tisoč ton v letu 1950.
Od trgovskih ladij, ki so sedaj v gradnji, jih odpade nad 40 odst. na petrolejske 'ladje. Leta 1950 so na vsem svetu zgradili 178 petrolejskih ladij s tonažo približno 3 milijone -ton. Da zadosti stojim potrebam, pa potrebuje trgovska mornarica še vedno okrog 100 novih petrolejskih ladij.
Desti s tržaškega
NAŠ POLOŽAJ
V vsem. svojem političnem razvoju so morali tržaški Slovenci pr obrambi svoje narodne samobitnosti reševati težke naloge, v marsičem težje kot so jih imeli Slovenci na vsakem slovenskem narodnostnem ozemlju.
Kot narod delavcev in kmetov so bili domači Slovenci in mnogi doseljenci v času naglega napredovanja našega mesta, dolgo časa ? popolnoma podrejenem položaju italijanskemu in poitalijančenemu meščanstvu, ki je imelo v svojih rokah celotno tržaško gospodarstvo Zaradi te gospodarske podrejenosti so- se narodnostno odtujevali neštevilni doseljenci, v sicer znatno manjši meri pa tudi domačini
Sele žilavo in vztrajno gospodarsko napredovanje, posebno v ? njem desetletju pred prvo svetovno vojno in smotrno vodstvo in nesebično delovanje brezštevilna, tihih in požrtvovalnih kulturnih delavcev je dalo našemu človeku gmotno in duhovno osnovo, na kateri se je pričela utrjevati trdna narodna zavednost.
V tedanjem našem, brez dvomi\ najnaprednejšem in najuspešnejšem razvojnem razdobju so tržaški Slovenci silno napredovali. Stari Tržačani se še živo spominjajo, kako se je tedaj naš človek čutil Slovenca.
Ze tedaj so tržaški Slovenci ho dili po svojih lastnih političnih po teh. Ze zgodaj je prodrla zavest da je spričo posebnih tržaških razmer strnitev narodnih sil sloven-
skemu življu življenjsko potrebna Ni bil zgolj slučaj, da se je glavna slovenska politična organizacija i-menovala »Edinost«.
Poudariti pa je treba, da so tudi slovenski socialni demokratje podali dokaz, da je tudi pri njih bile globoko zasidrana zavest o usodn povezanosti vseh tržaških Slo. cev. V kritičnih novembrskih dneh l. 1918, pred prihodom napredujoče italijanske vojske, so prišli v Narodni dom, da skupaj z Edinjaši skušajo še rešiti, kar se rešiti dn
V tistih časih Slovenec ni sovražil Slovenca. Vsi tržaški Slovenci so bili prežeti iskrenega medsebojnega prijateljstva. Četudi različnih političnih in svetovnonazornih prepričanj, so vsi gradili slovensko tržaško narodno bodočnost.
Ves ta razvoj je bil prekinjen po letu 1918. Sledilo je skoraj trideset težkih let italijanskega obla-stva. Kar so si tržaški Slovenci zgradili s poštenim trudom in i vztrajnimi napori skozi dolga desetletja, je skoraj do temelja uničil strupeni italijanski šovinizem.
Vendar našega duha ni uničil! Odgovor na vsa nasilja so tržaški Slovenci, skupno z vsemi ostalimi Primorci, dali v svoji narodno o-svobodilni borbi. Za načela svobode, demokracije in resnične socialne pravičnosti, za načelo enakopravnosti in bratskega razumevanja med vsemi narodi, zlasti pa med slovenskim in italijanskim narodom, ki sta na naših tleh usodne povezana, so žrtvovali vse, kar na-
rod sploh lahko žrtvuje.
Toda povojna leta so našemu človeku prinesla težko razočaranje Ta čas bo v naši zgodovini i dvoma označen kot razdobje zamujenih in morda nikdar več ne vračajočih se priložnosti. Prepolno je težkih zmot in skoraj nepopravljivih napak.
Pomenilo bi zapraviti dragoceni čas, če bi se izgubljali v očitanjih Življenje ne miruje in naj bo nai sedanji položaj kakršen že koli NAS je poklicala usoda, da najder mo rešitev za vsa odprta vprašanja.
Bogatejši smo za dragocena in predrago plačana spoznanja. Spoznanje namreč, da nam nujno in življenjsko potrebne narodne skupnosti ne morejo in NE BODO NIKDAR izgrajevali tisti, ki sejejo sovraštvo in nestrpnost, pa naj bo to v imenu razredne borbe ali pa v znamenju ozkosti duha.
Tuji vzori nam niso potrebni! Kot vedno v naši preteklosti s' moramo graditi našo pot in naše bodočnost iz NAŠIH življenjskih pogojev in iz NAŠIH potreb.
Od ktenosti našega duha, od naše neomahljive vere bo odvisno, ali bomo sebi nekoč lahko rekli. da smo bili dorasli našim nalogam tudi v tem našem gotovo zelo težkem razdobju.
Morda pa izgleda naš položaj mnogim težji, kot je dejansko. Našo najnižjo točko v povojnem razvoju smo brez dvoma prebrodili.
Naša pot gre navzgor!
Zanimivi lepaki
Dne 12. junija je izšel »Legin« oglas in dobro je, da je izšel ter da je 'bil nalepljen po tržaških zidovih, ker je to najpristnejša dokumentacija duševnega stanja, ki sicer z objektivne strani ni zanimivo, je pa tem zanimivejše z naše subjektivne strani,
»Lega« živi, kakor je to obče znano, od darežljivosti -tržaških meščanov, iki pa je zaradi vse večjega upadanja nacionalističnega navdušenja iz dneva v dan skromnejša, dn od mnogo obilnejše darežljivo-Bti italijanske vlade, ki je pa tudi v očitnem upadanju, kajti tudi Jo-foova potrpežljivost De Gasperija ni v stanju, da bi se v zahtevani meri stavila na ra-zpolago nenasitnosti »tržaških nacionalnih potreb«. Lega vodi baje obrambno borbo za »hranitev ogrožene italijanske narodnosti, prav za prav od neznanega sovražnika napadenega tržaškega italijanstva. Kako pa ona vodi to »defenzivno« borbo je najbolje razvidno iz besednjaka njenega organa. Borba se pač mora vodili in to pomeni, da je treba ustvariti protivnika. Zato pripoveduje »Lega« o balkanskem barbarstvu, o, zatirani Istri, o fojbah, o slovenskih grozotah in nas zasipa s svojim prezirom in svojimi strašili. Da se pri tem bavi »Lega« tudi z literaturo, da »na strune svojega godala obogatiti i dokaj priskutnimi, zanjo pa efektnimi glasovi, je končno stvar njenega okusa in nam še na misel ne prihaja, da bi se pritoževali nad načinom, s katerim si dela reklamo. Saj mora končno tudi ona dokazati opravičenost za svoj obstoj!...
Ali komu naj to njeno početje koristi? Italijanski zunanji politiki? Zelo težko, kajti ta politika naj bo — vsaj po zatrdilih De Gasperija in Sforze — politika političnega pomirjenja z Jugoslavijo. Italijanskim aspiracijam na Trst in na Istro? Zelo težko, kajti predstavniki tega italijanstva kažejo tako malo razumevanja za narodnostna vprašanja teh -krajev, s čimer istočasno dokazujejo popolno nesposobnost Italijanov, da bi ta vprašanja pravilno razumeli in jih privedli do neke poštene in logične rešitve.
»Lega« piše o fojbah, o balkanski nekulturi itd. Naj vendar pogleda dn ugotovi, kdo je začel z nasilji dn kdo je vodil politiko tlačenja! Povsod je bila glede tega prva na delu prav »Lega Nazionale« i tedaj, ko je bilo treba požgati slovenske Narodne domove i tedaj, ko je bilo -treba zastraševati slovenske favne delavce i tedaj, ko je bilo treba onemogočiti slovensko šolstvo včeraj in danes.
Vedno je »Lega Nazionale« ne le prepovedovala, ampak tudi stvarno iz ra že val a in izvajala politiko mržnje, sovraštva in nacionalne napetosti. In tudi danes se moramo •praševati: kdo plačuje te oglase, ki so tako škodljivi za dober italijanski glas in tako neokusni s stališča kulturnega človeka? Nam Bal-
kancem očitajo neotesanost, ali največ neotesanosti je slišati prav s strani teh hiperkulturnih ljudi. Kaj čuda, ako so tudi rezultati naravnost porazni za italijanske koristi. Kajti, da so z vojno upropastiii svojo zemljo, da zaradi izgube svojega predvojnega položaja cvilijo kot pobesneli, da je Italija poplavljena po pravih in nepravih beguncih, da se De Gasperijevi demokristjani morajo tako obupno boriti proti komunistični napadalnosti, vsemu temu je vzrok in razlog bahata domišljavost teh neizrecnih »rodoljubov«, ki rabijo milijone zato, da v svoji zaslepljenosti še nadalje uničujejo dober glas italijanskega zdravega razuma.
»Perditio tua in te, Israel.«
Prireditev slov. šole v Devinu
Slovenska osnovna šola v Devinu priredi v soboto dne 23. junija ob 8. uri zvečer igro
» SIROTA JERICA «
Vabljeni vsi domačini in okoličani!
Seja glavnega odbora SDZ za STO
Redna seja glavnega odbora Slovenske demokratske zveze za STO v Trstu bo 1. julija 1.1. ob 9.30 viri dopoldne v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11.
Tajništvo SDZ
Šolska razstava
Slovenska nižja industrijska strokovna šola v Rojanu, ul. Montor-sino 8-III., priredi ob zaključku šolskega leta razstavo risb in -ročnih izdelkov ter prva dva dni tudi manjšo kulinarično razstavo. Razstava se odpre v soboto dne 23. junija ob 11 uri in bo odprta do vštetega 29. junija t. 1. vsak dan od 9. do 13. -ter od 16. do 19. ure.
Iz Devina
•
Do nedelje 17. it. m. nismo Devin-čani vedeli, da. -so naši najmlajši s svojimi učiteljicami tako pridni,-Imeli *o namreč dobro uspelo prireditev, pri kateri so nastopili o-troci slovenskega in italijanskega otroškega vrtca. Slovenski spored, je bil dolg in dobro izbran. Obsegal je dvanajst točk: recitacije, petje in prizorčke. Iz nastopa je bilo razvidno, da je gospa voditeljica otroke dobro pripravila, ker so bili pogumni in so jasno izgovarjali besede. Opazili -smo pri italijanskih otrocih pri tem napako in so zato slovenski! otroci želi večji uspeh.
Prireditvi so poleg mnogih udeležencev prisostvovali gosp. župan Kralj in nekateri občinski sveto valci.
Ivanu Grudnu
v spomin
Težko nas je zadela ves-t, da nas je nenadoma zapustil Ivan Gruden, starosta borcev za demokratične in narodne pravice Slovencev na Primorskem.
Ivan Gruden se je rodil v Zgoniku 11. marca 1878. Po dovršitvi štirih razredov realne gimnazije v Gorici se je zopet vrnil na domačo grudo, kjer je po očetovi smrti prevzel gospodarstvo. Bil je vzoren kmetovalec in gospodar — pravi kraški korenjak. Kot zaveden Slovenec s§ ni omejil samo na svoje kmečko delo, ampak je velik del svojega življenja posvetil narodnemu udejstvovanju. Bil je že za časa Avstrije zgoniški župan, nato zopet takoj po zasedbi naših krajev po Italiji pa vse do prihoda ia-šizma. Tedaj je uvidel, da je počela fašistična Italija -uvajati sistem zatiranja Slovencev, zaradi česar je odstopil In se posvetil domačiji.
Svojo družino, ki je bila števil-
Mlzarji I kmetovalci T podjetniki *
Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in par-kete nudi najugodneje
TEL. CALE*
90441 TRST
Vlal* Sonnlno, 2 4
na — osem otrok — je pokojni
pridno vzgaja-l v duhu narodne zavednosti. Prav zaradi te njegove zavednosti je bil preganjan najprej od fašistov, pozneje pa tudi od nacistov. Ali kraška korenika ni podlegla! Neumorno je dalje delova in se boril za končno dosego naših pravic na tem delu slovenske zemlje.
Trdno in neomajno je verjel v našo dokončno zmago. Ni ikloni-l niti takrat, ko je slovenski narod zadela najhujša katastrofa, v časih najhujšega terorja in nasi-lstev, ampak se je s še večjo vnemo boril za dokončno zmago in vstajenje svojega naroda. Ni pa mu bilo dano, da bi doživel tisto, za kar se je vse življenje boril, za svobodo, demokracijo in blaginjo na domači zemlji. Prišlo je leto 1945, ki je prineslo konec krvave vojne, fašizma in nacizma, ni pa prineslo svobode trpečemu slovenskemu na--ix>du.
Tudi tedaj, ko so mnogi obupali nad usodo lastnega naroda, se je Ivan Gruden ponovno postavil na stran pravice in svobode ter se pod še -hujšim terorjem in grožnjam: boril proti brezbo-štvu, diktaturi in bedi. Prav zaradi iteh vrlin in trdne hrbtenice je užival spoštovanje pri vseh občanih, tudi pri njegovih političnih nasprotnikih. Po prevzemu -oblasti po ZVU leta 1945 je bil ponovno imenovan za župana in bil ob prvih povojnih volitvah izvoljen na naši narodni listi za občinskega -svetovalca.
Izgubo Ivana Grudna bomo težko pogrešali, ne samo domačini ampak tudi vsi demokrati na STO ju. Naj mu bo lahka domača gruda!
Darovi
Nekaj Križanov daruje za tiskovni .sklad »Stvarnosti« 2.000 lir. Posnemajte!
Iz Sv. Križa
, •>,
Naši tk'Omi!nformisti mislijo- doseči rekord al-i pa Stalinovo nagrado glede pobiranja podpisov po vasi. Prvič zaradi atomske bombe, potem zaradi’ pakta miru -petih velesil, in sedaj pa zara-di našega župnika, da -bi iga odpravili iz naše vasi. In veste zakaj? Zato, ker je tem sleparjem enostavno pokazal vrata, kar toi moral storiti v-sak zaveden Slovenec, in je v cerkvi izpred oltarja označil njihov sleparski namen.
Kakšen mir nam bodo dali oni? Vedno samo rovarijo in hujskajo ter grdo gledajo vsakega, ki ne trobi v njihov rog. Takega miru in svobode, kot ju oznanjajo oni, nam zares ni itreba! Saj vedo vrabci na strehi, kakšen mi-r in raj vlada v državah za železno zaveso!
Glede gospoda župnika pa naj vedo, da z njim nimajo kaj opraviti, ker Stalin in Vidali zaenkrat še nimata pravice, da bi na Tržaškem nameščala sovjetske pope.
-Za-to je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da -takim mirovnim agentom pokaže isto pot, kak-or jo je pokazal naš župnik, to je... vrata!
Križan
Športno naznanilo
Obveščamo, našo športno publiko, da je prvo nedeljo v julij-u ob 6. uri zvečer na športnem igrišču v Nabrežini -nogometna tekma med našima tržaškima ekipama »oženjenih« in »samcev«, na katero opozarjamo že danes. Podrobnejše obvestilo in sestavo moštev objavimo prihodnjič!
Starši 1
Vaša mladina želi razvedrila. Zato se gotovo udeležite pravljične ig-re s petjem v 4. dejanjih:
»JANKO IN METKA«
Igro priredi sveto-ivanska osnovna šola v Trstu v. ponedeljek 25. tm.
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba našega dragega in nepozabnega očeta
IVANA GRUDEN
posestnika in občinskega svetovalca zgoniške občine
in ga spremili na njegovi zadnji poli.
Po sebe se še zahvaljujemo č g. župnikoma Francu Svari in Rudiju Bogatcu za cerkvene obrede, predsedniku SDZ g. dr. Josipu Agnelettu, zgoniškemu županu g. Pircu in obč. svetovalcu g. Obadu za ganljive poslovilne gevore, pevskemu zboru iz Saleža za nagrobnico ter ostalim organizacijam, sorodnikom in prijateljem za vence in cvetje.
*
Zgonik-Reka-Ljubljana-Argentina, dne 19. junija 1951.
ŽALUJOČI OSTALI
ZA
BIRMO
Zapestne ure najboljših znamk, zlate verižice in druge zlate predmete dobite po najnižjih cenah pri - ex NORDIO, ul. ROMA 19 -Kupujem zlato in dragulje
Ogromna razprodaja
Tvrdka UN1VERSALTECNICA
razprodaja vsa svojo zalogo s popustom do 30”j0
zaradi skorajšnje zapore svoje trgovine v ul. Piave 3
OKORISTITE SE IZREDNE PRILIKE IN NABAVITE SI
o Šivalne stroje o radioaparate
o električne pralne stroje o vsrkalnike prahu
o stroje za čiščenje parketov o električne in plinske kuhalnike
UNIVERSflLTECNICfl
Trst - Largo Piave 3
Tvrdka
CITRUS
Lastnik Aleksander Goljev&ček
Import - E x p o p t
Trst - ul. Torrebianca 27 - Tel. 24-467
Najuspešneje in najhitreje posreduje pošiljanje darilnih paketov ameriških rojakov v domovino Zahtevajte pojasnila
Od srede
• **	>-	V
 do srede_
13. JUNIJA: De Valera je zopet prevzel predsedstvo irske vlade. — Anglija ne soglaša popolnoma z a-meriškim stališčem do mirovne pogodbe z Japonsko; Anglija hoče namreč tudi po sklenitvi mirovne pogodbe nadzorovati japonsko zunanjo politiko. — Namestniki štirih zunanjih ministrov zasedajo v Parizu še vedno brez vsakega u-speha. — Srbski pravoslavni škofje prosijo jugoslovansko vlado, naj osvobodi metropolita Josifa, ki je že eno leto interniran v samostanu Ljubostiniji. — Ameriški zunanji minister Acheson meni, da si Sovjeti ne želijo sestanka štirih zunanjih ministrov.
14. JUNIJA: Poplava je na Hrvaškem popolnoma uničila velike površine posevkov. — Izsledili so angleško izginulo podmornico »Af-frayn, ki leži že dva mesca 79 m globoko v Rokavskem prelivu blizu otoka Wighta. — V Sudanu je prišlo do neredov, ker stavka policija. — Na Koreji so čete OZN zavzele Piongjang. — Plavalni dvoboj med Jugoslavijo in Avstrijo na Dunaju je odložen, ker je jugoslovansko moštvo skoro v celoti »izbralo svobodo«. — Zahodnonemški kancler Adenauer je na uradnem obisku v Rimu. — Truman poziva Amerikance, naj podpro vladno borbo proti inflaciji. — Jugoslovanski notranji minister Rankovič je na zasebnem obisku v Londonu.
15. JUNiJA: Zahodne sile so sta-
vile Sovjetom nov predlog za sklicanje~ konference štirih zunanjih ministrov in ugotavljajo, da je raz-govarjanje štirih namestnikov v Parizu brez vsake koristi. — Komunisti so pripravili demonstracije ob priliki prihoda 'znhodnonem-škega kanclerja v Rim. — Bivši ameriški vojni minister Johnson meni, da bi ZDA zmagale tudi v tretji svetovni vojni, ki bi jo sprožila Sovjetska zveza sedaj ali kdaj kasneje. — Korejski komunisti so na srednjem in vzhodnem bojišču prešli v protinapad. — Na jugoslovansko -romunski meji je prišlo do nevarnih zapletijajev.
16. JUNIJA:	Angleško	zunanje
ministrstvo optimistično gleda na možnost sklicanja konference štirih zunanjih ministrov. — Sovjetska agencija »Tass« pa nakazuje nasprotno možnost in je iz svojega tozadevnega poročila celo izpustila stavke note treh zahodnih sil, ki govorijo o tem, da bo sovjetski delegat na konferenci Zunanjih ministrov lahko postavil vprašanje atlantskega pakl\a. — Francoska volivna kampanja se je zaključila brez večjih incidentov. — Štirje romunski obmejni stražarji so pobegnili v Jugoslavijo. — Pri preiskavi na domu holandskega SS-ov-ca Swaarta, ki se je skrival v Nemčiji, so dobili popoln spisek vseh internirancev v nacističnih taboriščih Buchemoald in Sachsenhausen,
17. JUNIJA: Po p>-vih vesteh so izpadle francoske volitve v znamenju izključne borbe med komunisti in golisti, ker so vse demokratične stranke v manjšini. — Francoska vlada je spremenila kazen dosmrtne ječe, na katero je bil obsojen maršal Petain, v internacijo v bolnici ali njej slični ustanovi.
Na Koreji se odpor kitajskih komunističnih čet zopet veča. — Spor med Anglijo in Perzijo, zaradi petroleja stopa zopet v kritično fazo:	Anglija grozi, da bo vsem
svojim tankovskim ladjam prepovedala prevažanje perzijskega petroleja.
18. JUNIJA:	Francoska vladna
koalicija je ohranila večino tudi v novem parlamentu, čeprav se je njena os zaradi uspeha neodvisnih kmetovalcev pomaknila proti desni; komunisti so izgubili pol milijona glasov, medtem ko so močno narasli golisti. — Prišlo je do imenovanj vojaških poveljnikov južnn-ga atlantskega področja: poveljnik bo ameriški admiral Carney, podrejena pa mu bosta ameriški general Schlater, poveljnik letalstva, in italijanski general Castiglioni, poveljnik pešadije. — Kitajska nacionalistična vlada hoče sodelovati pri podpisu mirovne pogodbe z Japonsko. — Na Koreji je prišlo do nove letalske bitke, v kateri so izgubili komunisti pet reakcijskih letal.
19. JUNIJA: Perzija ni sprejela angleških protipredlogov glede petrolejskih vrelcev, zato so bila pogajanja prekinjena. — ZDA bo do povečale stalno vojsko od 3 in pol milijona na 5 milijonov mož. — V Parizu je bila tajna seja vojaških lx>veljnikov atlantske zveze. Nemški kancler Adenauer je obiskal papeža Pija XII. — Bivši albanski kralj Zogu je na poti v ZDA. t~ Prva količina ameriškega orožja je prispela v Jugoslavijo. — Na Koreji dosegajo ameriška reakcijska letala vedno večje uspehe nad komunističnimi sovjetskega izvora. — V Albaniji je uporniško gibanje v močnem porastu.
Prorač u n S TO - j a
Finančni dogovor med Italijo in Trstom
V ponedeljek dne 18. it. m. je bila na poveljstv-u ZVU tiskovna konferenca, na kateri je šef finančnega oddelka ZVU g. Haroldson poročal o finančnem dogovoru med Italijo in Trstom glede sestave in kritja proračuna STO-ja za drugo polletje letošnjega leta.
Pred prehodom na dnevni led s poročilom o proračunu STO-ja, je g. Haroldson pojasnil vsebino manj važnih zadev, ki so bile rešene v dogovoru z italijansko vlado.
Ker še -ni znana višina letošnje ERP pomoči za Trst, je bil sklenjen -začasni trimesečni dogovor za -uvoz z dolarskega področja. Ko bo ERP pomoč znana, ,bo sestavljen dokončni celotni načrt, pri čemur bo dolarski primanjkljaj urejen s posebnim uvoznim dovoljenjem, kakor se to dogaja vsako leto. S tem začasnim finančnim dogovorom je oskrbljenih 3.600.000 dolarjev -za u-voz premoga, mineralnega olja in drugih manj važnih pridelkov.
Dosežen je bil tudi načelen sporazum. na podlagi katerega bodo odslej razne zavarovalne družbe upoštevale pri določanju svojih matematičnih rezerv tudi svojo i-moviino v Trstu.
Važen je tudi sporazum za pomoč tržaškemu velesejmu, ki je zaprosil za 45 milijonsko posojilo :za spo-polnitev tekočih del. Določeno je. da dobi velesejem 35 milijonsko posojilo in da se mu odloži za eno leto začetek amortizacijskega vplačevanja, s čimer dobi na razpolago nadaljnjih 10 milijonov, skupno torej 45 milijonov lir. To dejansko zadnje posojilo tržaškemu velesejmu je potrebno, ker je tržaška zasebna udeležba pri velesejmu premajhna, namreč le 10 milijonov c/t skupnih 400 milijonov!
Določena so tudi nova naročila za naše ladjedelnice. Tudi glede tega še ni dosežen konkreten sporazum, kot pri valuta-rnem dogovoru ker še ni znana višina ERP pomoči. Vendar se bosta začeli gradit' dve tankovski ladji za prevoz petroleja, :za kar je določenih 260 milijonov, s čimer je začasno preprečen pojav brezposelnosti v ladjedelnicah. Prvo ladjo dobi italijanska -petrolejska družba AGIP, /.a drugo so pa v 'teku pogajanja s štirimi družbami.
P-red začetkom razpravljanja o samem proračunu je smatral g. Haroldson za umestno, da pojasn: postopek ZVU pri sestavljanju tržaškega proračuna. Pojasnilo je bilo potrebno, ker je list »La P-rora« uradno glasilo tržaške demokri-stjanske stranke, pisal o -nekih tajnih proračunih itd. G. Haroldson je označil tako pisanje kot plod popolnega nepoznavanja stvari ali pa namerne hudobije.
Tržaški proračuni
Prinašamo pregled -tržaškega proračuna na podlagi finančnega dogovora, sklenjenega ,in podpisanega dne 16. junija -t. 1. v Rimu. Sporazum temelji na čl. 3 finančnega dogovora z italijansko vlado z dne 9. marca 1948 in na čl. 2 mirovne listine o začasni upravi STO-ja.
Področni proračun za -dobo od
1. julija do 31. decembra je naslednji:
A. Izdatki
1) Redni izdatki 9.030.137.780 lir
2) Cisti prebitek med prejetimi vplačili na A področju STO-ja za račun italijanske -republike in vplačili
v italijanski republiki za račun A pod-
ročja	STO-ja	5.000.000.000	»
3) Izredni običajni	izdatki	3.753.800.000	»
4) Posebni izdatki 78.000.000	»
5) Gibanje kapi-
.talov	(ne-tto)	899.000.000	»
Skupaj 18.760.937.780 lir
B. Dohodki
1) Pridobnina ina izdelavo
mineralnih olj 4.900.000.000 lir
2) Pridohnina na
-uvoz kave	900.000.000	»
3) Pridobnina na
ostali uvoz	798.650.000	»
4) I.G.E. davek na poslovni
promet	2.300.000.000	»
5) Tobačni monopol	1.600.000.000	»
6) Dohodninski
davek	750.000.000	»
7V Razni dohodki 2.362.557.000	»
Skupaj 13.611.207.000 lir Primanjkljaj 5.149.730.780 »
18.760.937.780 -lir
Aleksander Stambolijski
Ob obletnici njegove smrti
Predavanje univ. prof. dr. Tomšiča
Društvo »Pravnik« v Trstu vabi svoje člane in prijatelje ma predavanje, -ki bo v soboto, 23. junija ob 21. uri, v dvorani SNG v ulici Sv. Vida št. 17.
Predaval bo univ, prof. dr. Ivan Tomšič o temi:
»Meddržavnopravni položaj Svobodnega tržaškega ozemlja po mirovni pogodbi z Italijo iz leta 1947.«
Se posebe so vabljeni akademiki in drugi dijaki.
A. Stambolijski se je rodil dne 1. marca 1879 v vasi Slavonica v okraju Pazardžik. V Plevenu je dovršil srednjo kmetijsko šolo, nato je odšel na Češko, kjer je diplomiral in pos-tal agronom. Se mlad je postal urednik listov »Zemedels-ko zname« in »Zemedel-ska misal«. -Svoje de-lo je posvetil v glavnem kmetu in vasi. Spisal j-e preko trideset del.
Stambolijski je prepovedoval potrebo po socialnih reformah, s katerimi je vsaj za kratko razdobje zad-ovoljil potrebam in koristim bolgarskega kmeta. V svoj-i zunanji politiki je bil prepričan Jugoslovan. Po njegovi zamisli bi se vsi južni Slovani morali zediniti v državno federacijo južnih Slovanov, v okviru katere bi vsak narod u žival svobodo in neodvisnost za svoj kulturni in gospodarski razvoj. Bil je 'borec za to svojo zamisel, vendar pa mu je 'bil tuj vsak šovinizem, ki je v preteklosti prizadejal toliko zla prav slovanskim narodom na Balkanu. Najlepše prihaja ta njegova misel do izraza v njegovih besedah: »Nisem Bolgar niti Srb, ampak Jugoslovan in kadar umrem, naj bo moje telo pokopano na meji med Bolgarijo in Srbijo, da bi služilo kot most med obema bratskima narodoma.«
Stambolijski se je vedno upiral bratomornim vojnam, rojenim vi nestrpnosti. Tako se je v prvi svetovni vojni uprl Ferdinandu z besedami: »Narod hoče mir in ne vo, ne«, na katere mu je odgovoril Ferdinand:	»Kdo	pa	kaj	vpraša/
narod!« Stambolijski mu je tedaj odvrnil: »Afco objavite vojno, vc dite, da je ta vojna proti volji naroda in da bo Bolgarsko privedla v nesrečo, za katero boste s svoje glavo .odgovarjali pred narodom.«
Seveda ga je Ferdinand dal zapreti in obsoditi na sto in pet 1 robije. Objavil -je vojno, ki je končala, kakor je napovedal Stambolijski. Ferdinand je s svojim režimom Bolgarijo privedel v položaj iz katerega bi jo lahko potegnil samo Stambolijski. Tedaj so ga iz pustili iz zapora. Stambolijski ji tedaj oprt na -svoj narod reševal Bolgarijo. Ime Stambolijskega je postalo pojem in. program »Bolgarske kmečke narodne zveze — B.Z. N.S.«.
Stambolijski je bil izreden človek. Reforme, ki jih je izvršil v Bolgariji, so imele revolucionaren značaj na področju notranje uprave, šolstva, sodstva, vojske Itd. Zato so ga nasprotniki brezvestno u-
morili. Vendar so njegovi sov raž"
ki uspeli u-biti -le njegovo telo, kajti njegov duh je ostal v narodu živ, še vzvišenejši in veličastnejši kot za časa njegovega življenja.
Njegov primer, njegov duh, njegova zamisel je tedaj iz Bolgarije jela prodirati v Jugoslavijo, kjer je podobno -kot v bolgarskem narodu prehajal vedno jače v zaves' jugoslovanskih kmetov. Kmečka gibanja i-n stranke so postajale tudi v Jugoslaviji vse večje in jačje
St-ambolijsl« je poznal svoje sovražnike in je vedel, od kod mu preti -nevarnost. 14. junija 1923 ga je po nalogu Cankova s sedemintridesetimi ubodljaji umoril kapetan Harlakov. Ali še predno je izdihnil, je Stambolijski rekel: »Rablji, recite Cankovu, da je mogel najti plačance, ki bodo ubili moje telo, ki pa ne bodo ubili mojega duha.«
S svojo smrtjo je dal Sta-mbolij-ski -svojim naslednikom primer, da se je za pravico, svobodo in idejo treba boriti brez kompromisov! In
C. Neposredni prispevek italijanske vlade v skladu z pb-veznostmi
mir. pogodbe 5.149.730.780? lir Prispevek za
pom. gradnje 2.103.-284.200 i> Prispevek za gradnjo .tankovske ladje 130.400.000 »
D. Skupaj	7.383.414.980	lir
Pri razlaganju posameznih proračunskih postavk je g. Haroldson pojasnil, da je proračun za drugej polletje letošnjega leta bistveno različen od prejšnjih, ker je v -njem večji poudarek v -izrednih izdatkih in dohodkih, ki so zaradi jasnosti tudi posebe vknjižen-i. Različnost je tudi v tem, ker ,so investicije določene v nove svrhe, v glavnem za nove -stavbe, za kar bo izdanih 300 milijonov več kot v prvem polletju. 200 milijonov bo šlo za nove ranžirne 'tire. Luška zmogljivost bo izboljšana z novimi skladiščnimi progami; posebna pozornost bo posvečena luškim predelom za natovarjanje lesa in petroleja. 400 milijonov je -določenih za cestna dela in kanalizacijo. Kljub item povečanim izdatkom in investicijam izkazuje sedanji proračun manjši primanjkljaj od prejšnjega, ker so črtani -manj bistveni ,izdatki in ker so se zvečali tržaški dohodki.
1 .§
KRES
d Slovenski Benečiji
Hlli!illlll!UI!llllUlll!lllf!llllllllillll!llll!l!(lllll!1llil!l!llN1IIRIllliHllilJIH!lHlllliHllll!lllllllllHllltHlltill!!ll!illiilll!lllli)lllili!lIlllliil!li!tlt!lli!!lltffilllllllttilB[llllEII]yWII!j
Na -tako imenovano »viljo« sv. Ivana Krstnika gredo otroci v hribe nabirat irož sv. Ivana (arniko) in še drugih posebnih gozdnih rož. Z njimi potem doma okrasijo lin-de in okna, da bodo blagoslovljene od »rose -sv. Ivana«. Potem jih bodo rabili kot -zdravila ali bodo z njimi kadili na hišnem pragu, ko bo »huda ura ;in toča«.
V zahodni Benečiji nekatere gospodinje v kresni noči vlivajo v -steklenico vode jajčni »bjeunjak«. Pa le od enega jajca. Odprto steklenico postavijo ponoči na roso in drugo jutro pogledajo, če je v vodi iz »bjeunj-aka« -nastal »relikvi-jarij« sv. Ivana, podoben m-onštran-ci, in če ima na konicah rosne kroglice. To namreč pomeni, da bo v hiši sreča.
Ponekod denejo gospodinje na krožnik nekoliko dobre črne zemlje, vanjo v-sejejo pest pšenice in vse čez noč postavijo na »roso sv. Ivana«, drugi dan pa prenesejo krožnik v izbo in ga skrijejo za kako posodo, da se nič ne vidi. Ce na osmi dan sv. Ivana pšenica že vsklije in ima na sebi rosne kapljice, bo dobro leto, dobra letina.
V jutro 'sv. Ivana v. nekaterih
vaseh ljudje hite na travnik, hodijo bosi po rosi in se ;z njo umivajo. Zopet drugi roso z ruto pobirajo in jo izžemajo v steklenico. To jim poslej rabi za blagoslovljeno vodo.
Na »viljo sv. Ivana« v zahodni Benečiji ni kresov. Le na viljo sv. Treh kraljev jih imajo. Ob Nadiži in v podutanskih dolinah pa na »viljo sv. Ivana« ni vasice brez »kr-jesa«. Otroci obhodijo vse hiše in pobirajo slamo in murvime »veje«, ki -so jih domači osmukali za »črve« (sviloprejko), ter kriče na ves glas: »Krjes, krjes!« Nabrane stvari ne,so na hribček ali na križišče, ki ima že ime »Na krjesu«. Po zdravi Mariji se zbere vsa vas in takrat pr-ižgo »krjes«. Otroci kričijo, pojejo in ponekod tudi skačejo čez ikre-s. Odrasli pa pazijo, ali vleče kadiž na sever ali na jug. Ce vleče na sever, bo slab pridelek, če pa na jug, ‘bo pa dober. Seveda tudi ugibajo, kateri kres v soseski je večji. Prihodnje 1-e-to hočejo premagati sosede.
Kakor na »viljo sv. Ivana«, tako 'tudi za sv. Petra in Pavla netijo v Benečiji kres. Kres je sploh običajen za v-se večje slovesnosti: netijo ga 'tudi za božič, novo leto in za sv. Tri kralje.
„Cittadelli“ za klobuk!
res je njegovemu primeru sledilo osem ministrov, trideset poslancev in še približno -trideset -tisoč drugih njegovih pristašev, -ki so svoje življenje izgubili za svoje ideje. V tej krvavi borbi je bil leto dni kasneje ustreljen tudi Petko E. Petkov, brat Nikole Petkova. Zato pa Stambolijski danes ne pripade! le. svoji »B.Z.N.S.«, ne samo svojemu bolgarskemu narodu, ampak je postal simbol vseh narodov slovanskega juga, za katerih zedinjenje je živel in umrl.
Mitev Angel
Ker ni uredništvo »Cittadelle« objavilo naslednjega dopisa, ga objavlja »Demokracija« v o-brambo resnice in poštenega časnikarskega pisanj a.
Spoštovani gospod dr. Mario Faraguna odgovorni urednik lista »La Cittadella«
Trst
Obračam -se na Vas, ker ne poznam imena osebe, -kateri so namenjene te v-rste, namreč Giannija Schicchija.
Pisanje -tega gospoda je vedno nenavadno jedko, kada-r. spušča svoje strelice na predmete, ki so posredno ali neposredno v -zvezi s slovanskim -življem v Trstu. Toda ton članka, ki je bil objavljen v »Ci-t-ta-de-lli« U. j-unija 1951 je pa -že tak. da označuje pisca v moralnem pogledu. Ne poznam Giannija Schicchija (in moje odkrito mnenje je, da to ni velika nesreča), žal pa mi je že zaradi dobrega okuisa, da lis! kot »Cittadella«, ki je če,sto duhovit, objavlja članke take vrste. Vidi se, da je umarjenos-t i-n korektnost, s katero so Vas pitali, s katero ste se še do nedavnega lahko postavljali v -tako -razgretem okolju, kot je	Trst,	ni	ugajala	nekomu, -ki Vas	je potem	prisilil,	da ste
začeli ostro napadati Slovane, samo da se iznebite oznake »mlačnih«, s. katero so Vas pitali fašisti. In Vaša napaka, cenjeni gospod doktor, je v tem, da	ste	zaupali	to nalogo osebi,	ki je	še	vedno	prepri-
čana, -da je v žalitvah zgoščena vsa umetnost polemiziranja.
Oni gospod ne pozna — ker noče poznati — ne Slovanov ne Jugoslavije. Ku-ltura Slovanov se ne računa na osnovi števila bosih vojakov, ki jih je Titova vojska pripeljala v Trst, ne -na osnovi uši, ki so jih ti vojaki potrpežljivo prenašali s seboj. Da je bil Gianni Schicchi — ne -rečem jugoslovanski partizan —, ampak vojak kraljeve italijanske vojske in da je živel na fronti (ali pa tudi v vojašnici), bi bil videl, da tudi italijanska vojska s svojimi osmimi milijoni bajonetov ni imela učinkovitega -uriičevalca
mrčesa, ki ,bi rešil vojake uši.
Obrekovati je lahk-o. Toda če bi bil Gianni Schicchi pregledoval stranišča vojašnice Vik-t. Em. III na Montebellu ob devetih zjutraj, in sicer 1. 1941, ko je bila v vo.a šnici samo 1/4 moštva, bi bil razumel, da pride do zelo žalostnih zaključkov, kdor toi hotel sodi-ti italijansko kulturo po stanju stranišč in najibližje okolice. Morda do dosti bolj -žalostnih kot on, ki ugotavlja, da so »drugarice« zamenjale Piazza Unitd z -bosanskimi travniki.
Glej-te, doktor, zastonj je napadati neko,ga, ki Vam hoče pokazati bruno v Vašem _ očesu. S item ne mislim reč-i, da ‘brun v očesu nimamo tudi mi. Kdor pa hoče zanikati, da so razmere, v katerih živi danes -dobršen del Lukanije — ''a omenim samo -to — v nečast kulturnemu narodu, ta laže samemu s-ehi. Verjemite mi tudi, da je zelo klavrno zdravilo, če hoče kdo zakrinkati lastno -bolezen s tem, da s prstom pokaže na bolezen drugih. Klavrno posebno za vas Italijane, ki ste se sami proglasili za edine zastopnike civilizacije in kulture v Evropi in okoli nje. Skoro kot da sta civilizacija in kultura »made in Italy« in kot -da bi italijansko ljudstvo imelo izključno pravico do njihovega izvoza v svet.
Mi Slovani smo, kar smo. Nismo pa nikoli čvekali o »kulturnem poslanstvu« niti o »dvatisočletni kulturi«. Zaradi tega je naš položaj bistveno različen od vašega: nam je marsikaj dovoljeno, kar vam, ki ste dvatisočletno kulturni, ni. Verjemite nam itudi, če bi se k-daj smatrali za kulturne, da bi bili tak-o sramežljivi, da bi se ne smatrali več, če ‘bi se v naši zgodovini pojavil kak »Piazzale Lore-to«. Prav tako bi se za vse večne čase skrbno pazili, da ne bi blatili časti katere koli druge armade, če bi med naše vojaškozgodovi-ns-ke zadevščine prištevali kak -vojaški pohod proti Grčiji ali kak Cassabile.
Namesto da bi se torej z vso silo zaganjali v vsakogar, ki govori o predmetih, ki Vam niso všeč, in namesto, da tod take predmete pobijali vedno z »Leitmotivom« o raztrganih in ušivih jugoslovanskih
vojakih, ki »so pridrli v Trst« — ki so pa raztrgali svoje uniforme vsaj v boju, ko so podili pred sabo vojake, ki bi bili morali zlomiti -hrbtenico polovici sveta — namesto tega si -raj-ša dobro zapomnite, da bi 'ti vojaki nikoli ne bi-li »pridrli v Trst«, če bi italijanska vojska ne bila ne-sla »dvatisočletne kulture« v Jugoslavijo in če -bi se ne bila vrnila kot 'tisti piskači blagega spomina, ki ,so šli, da bi igrali, pa so jo zaigrali.
Žalostno je, ko človek vidi inteligentne ljudi, ki še kar naprej zvračajo krivdo na nas Slovane, ker smo »prišli« v Trs-t (prav za prav nismo »prišli«, ker smo bili -tu že -prej). Do sem smo'prišli samo zato, ker ste vi pozabili, da se zgodovina piše s krvjo in ne s čenčami in da se meje branijo s prsi in ne z raznimi CLN iz Benetk.
Slovani so prišli do Trsta in so se ustavili pri Fernetičih in v Bazovici v boju (čeprav ušivi, brez čevljev in ne da bi znali uporabljati stranišč). Italijani pa (brez uši, obuti in so znali uporabljati stranišča) se niso hoteli ali niso znali bojevati ter so se vrnili do Soče (ali tako nekako) in so izgubili Trst.
Poučna misel je ta-le: Treba je bilo manj govoriti in se bolj bojevati; ali pa, če hočete, -ta-le: če je nekdo preveč kulturen ali vsaj misli, da je, postane kot prezrelo jabolko: na zunaj je lepo rdeče, znotraj je gnilo. To pomeni, da preobilica kvari, kot kvarijo članki Giannija Schicchija, tega prekle-manega viteza žalostne postave, Vašo »Ciitadello«.
Časnikarska korektnost bi zahtevala celotno objavo -tega pisma v »Cittadelli«. Videli bomo, ali imate za to potrebni moral-ni pogum. V nasprotnem primeru bomo poskrbeli, da bo objavljeno drugod.
Z odličnim spoštovanjem
dr. Branko AGNELETTO
P. S.: Da ne bo nesporazumi jenja, povem jasno, da se nisem o-glasil v obrambo lista »Pro-gresso«, ampak samo za čast Slovanov, s čimer »Progresso« nima nič skupnega.
KULTURA
Velik uspeh folklorne skupine
narodnih plesov in pesmi
Državni ansambel narodnih plesov in pesmi iz Zagreba je nastopil v ponedeljek, 18. t. m., v Avditoriju Ljudskega doma. V nabito polni dvorani smo opazili tudi ravnatelja za civilne zadeve pri ZVU generala Blancharda z gospo in mnogo- -drugih zavezniških funkcionarjev in častnikov.
Menim, da je te-žko najti kje drugje toliko narodnega blaga, kakor prav v Jugoslaviji in -balkanskih deželah. Pa naj bo to na katerem koli področju. Neizčrpno snov nudi brezmejna izbira narodnih noš, šeg i-n običajev.
Razni znani tuji pisatelji so, se izčrpno razpisali v svojih delih, kjer obravnavajo jugoslovansko folkloro. Vzemimo Hermana Ven-dela. V -bivši Jugoslaviji je ministrstvo prosvete izdalo svojčas nadvse zanimivo delo arbskih narod-
nih napevov s tekstom, ki sta jih zbrala in uredila prof. Djordjevič in dr. Closs-o-n z izčrpnimi razlagami na -znanstveni podlagi. To je dragocen -znanstven -prispevek h glasbeni folklori, kjer bo marsikateri naš skladatelj -našel nedogled-no snov za isvoja snovanja.
T-u-di na instrumentalnem polju najdemo na balkanskem polotoku raznovrstne instrumente, predvsem celo izbiro raznih piščali (frule; glej: dr. Božidar Sirola, Jugoslovanski narodni instrumenti). V gornjem Jadranu srečamo neizbežne supile ali tudi roženice nazvane, -brez katerih si v krajih gornjega Jadrana od otoka Kirka pa do Senja ne moremo predstavljati narodne plesne zabave. Ohičajno nastopata vselej po dva godca: eden s sopranskimi, drugi z altovskimi -roženicami, ki š-o -za oktavo .višji
od prve.
Kdor prvič sliši te sv-irače in ni nikoli slišal 'te vrste glasbe, obstane, kakor da mu udarja na uho najsodobnejša atonalna glasba. Tako je bilo marsikomu -pri srcu na tem večeru. Res je tak-o, toda tu gre le iza -nekaj drugega, globljega: Kot narodno izročilo je prehajala ta muzika od roda do roda' in -sega daleč nazaj v prvo tisočletje našega štetja. Tako nahajamo n pr. danes prav v kvarnerskem območju zadnje originalne ostanke gregorijanskega korala, ki prihaja do izraza pri ljudskem pe-tju ob cerkvenih obredih prav v tistih krajih na kvarnerskih otokih, kamor ni 'tako lahko zašlo novejš^ petje za časa reformacijske dobe, -ki je bilo m-očno vplivano od ter daj nastajajočega posvetnega pe-tja.
Dragocena narodna last je tudi častitljiva ' gosla, ki smo jo slišali na tem večeru. Kakor »o Kvarner-cu pri srcu njegove roženice, tako je Bosanec is Hercegovec ponosen na svojo guslo. M-lad-i guslar je samozavestno sedel sredi kola plesalk in godel dalmatinsko kolo na svojih dveh, iz konjske žime spletenih strunah. Tipični znak večine teh pojočih plesov in narodnih po-
pevk leži v ostinatnem pedalnem tonu.
Ta večer je nudil 'toliko raznolikih zanimivosti, da človek ne ve, ali bi občudoval bogastvo in pestrost prekrasnih narodnih noš ali bi pisal o zanimivem narodnem petju ali bi razmišljal o narodnih instrumentih. Koreografska umetnost narodnih ple-s-ov je tu prekosila samo sebe. Do dna izčrpana umetnost, ki je — kljub raznolikosti originalnih ritmov ob ubranem petju plesalcev samih ali pa ob spremljavi tambur — bila podana s prepričevalno suverenostjo. Nobenega priveska, nobene lažiumetno--sti. Cista in veličastna je stopila pred nas, da nas je vse prevzela.
Kaj je bilo najlepše? Morda vrhunec bunjevačkega kola ob naravnost matematično točnem ritmu in odlični stopalni -tehniki. T-udi režija posameznih plesnih nastopov je bila neoporečna in je očitovala visoko -režiserjevo kulturo. Prav tako si zasluži vse priznanje koreograf. Brezdvom.no je makedonska popevka »Bog da bije« zapustila sila globok vtis. Pet moških glasov s padalnim tonom prekrasnega globokega basa, ki je držal svoj »continuo« od začetka do konca
skladbe, je zvenelo tako nasičeno in harmonsko polno, kot da so orgle. Makedonska »Adana« je bila sicer originalna in zanimiva, toda za človeka rahlih živcev v dvora-* ni ne preveč blažilna, toda »Adana« mora biti tako podana!
Spored se je -zaključil s stopnja-jočim se in imporantno režiranim -posavskim Kolom, kjer so nastopili vsi plesalci in naposled še tam-buraški zbor. Ta točka je bila podana s tako dovršenim stopnjevanjem, da je navdušeno občinstvo izsililo ponovitev.
Nemi plesi so bili podani z vso eleganco in so učinkovali po svojih gibih plemenito. Enako strogost in plemenitost so očitovali plesi s petjem. Originalno petje je te plese še bolj podčrtalo in povzdignilo.
'Doživeli smo večer zares čiste umetnosti -in vsaj za trenotek pozabili na vse tegobe tega sveta.
Uspeh Glasbene Sole 5PM
Preteklo nedeljo popoldne smo poslušali radijski prenos skupine gojencev klavirske šole: Colja Ne-vija, Bolko Marjanca in Maver A-nica. Iz violinske šole pa je nasto-
pil kvartet violinistov: Majcen Sergij, Gabrovec Ondina, Grmek Pavle in Milič Vinko.
Duhovito in živo povezavo v o-faliki intervjuva je oskrbel gospod Klakočer Ludvik.
Iz začetniške stopnje klavirskega oddelka je nastopila najprej gojenka Colja N., ki je ;z lepim predna-šanjem in solidno pripravo zaigrala Sarauerjevo »Otroško pesem«. Mala, izredno glasbeno nadarjena Bolko Marjanca je prednašala zahtevno Debussyjevo »Arabesko« In še težjo Schumannovo »Improvizacijo« muzikalno in tehnično poglobljeno z neoporečno in temeljito pripravo. Lep talent in. iskreno čustvovanje je ponovno dokazala tudi Maver Anica, ki je vzorno zaigrala Sohiittovo »Etude Mignon« s čisto tehniko in izrazitostjo igre še posebno v Foersterjev! fantaziji »Zagorskih zvonov«.
Cetvorica violinistov: Majcen S., Gabrovec O., Grmek P. in Milič V. je ob klavirski spremljavi s čisto intonacijo in skladno -soigro izvajala K. Sancinovo obdelavo Jenkove pesmi »Lipa zelenela je...«
Z veseljem smo posl-ušali to zanimivo in odlično uspelo oddajo, kakršnih si želimo še več.
POMENKI O PREHRANI
Dr. Bregant Marjan
Desti z Goriškega
OBRAČUN
Slovensko ljudstvo na Goriškem si je na nedeljskih volitvah izbralo: svobodo duha, svobodo vesti, svobodo besede — SVOBODO PRED STRAHOM... Svobodno ljudstvo je po treznem premisleku sledilo onim ki so se že dolgo borili za tovrstno svobodo. »Monolitni bloka monopolne stranke DFS je zrahljan, ne samo v njegovih vrstah, temveč tudi v temeljih. To dokazuje Stever-jan, Doberdob in predvsem Sovod-nje. Le frontaška zavratnost v Kr-minu je DFS rešila pred dokončnim totalnim porazom.
Zavedamo se, da so naše svobo ščine v stalni nevarnosti, zato jih moramo nenehno braniti. Ponosni kremeniti ljudje, ki so v nedelje znali zagrabiti za vajeti svoje usode z namenom, da jo vodijo po svoji volji, bodo tudi dovolj močni da bodo svojo pridobitev branili
Glede na »svobodo pred strahom« moramo tudi mi pripisati nedeljskim volitvam veliko važnost, kajti velik del slovenskih volivcev se je pridružil demokratičnim silam Evrope in celega sveta v velikem obrambnem boju proti stremljenjem onih, ki se hočejo nasilno dokopati do oblasti. Nedeljske volitve na Goriškem bodo imele vpliv na vse slovenske manjšine, kjer
(Odgovor g. Nanutu)
»Primorski dnevnik« od 8. junija t. 1. prinaša volivni govor tajnika DFS g. Viljema Nanuta, kd naj bi ga imel v Sovodnjah v sredo 6. ,t. m. V resnici je g. Nanut v svojem govoru povedel le polovico itega. kar je »Primorski dnevnik« priobčil. To znajo pričati tudi naši pristaši, ki so se udeležili sestanka.
»Primorski dnevnik« pravi, da je g. Nanuit pojasnil, zakaj nd prišlo do povezave med kandidati SDZ to DFS V pokrajinski sveit. Po njegovih trditvah bi bilo tako vodstvo SDZ kakor DFS razmišljalo o povezavi, da se je DFS »sporazumela za številčno povezavo s SDZ«.
Nanutova pojasnila
»Pri tem — naj hi dejal g. Nanut v Sovodnjah — nismo imeli (DFS, op. ur.) pred očmi politične ali celo idejne povezave, kajti z emigrantsko- protijugoslovansko politiko se ne bomo nikoli strinjali. X)r. Sfiligoj, ki je na glasu kot znan odvetnik, je volivni zakon tako tol mačiil, da je možna povezava dveh kandidatov v enem volivnem okrožju. Tudi naš pravni zastopnik je volivni zakon tolmačil na enak način. S tako povezavo smo upali, da bomo dobili celo dva slovenska za stopnika. Med tem časom smo ime-
li	s predstavniki SDZ tudi skupne sestanke. Na njih smo sklenili, da na listi SDZ ne smejo biti vojni zločinci ali pa ljudje, ki so bili imenovani na procesih v Jugoslaviji, češ, da so sodelovali pri pro-tiljudski politiki. Podpisali smo tudi sporazum o nenapadanju po časopisih. Ce pogledate »Sočo«, naše ■glasilo, tedaj boste videli, da smo se tega sporazuma točno držali. Nasprotno pa so že nekaj dni podpisu sporazuma pričeli v »Katoliškem -glasu« ogabno napadati našo organizacijo. Po -isti poti je šla »Demokracija«. Nikjer pa n zapisano, da mora sporazum veljati samo za enega podpisnika. Zato ne morem jamčiti za vsebino prihodnje »Soče«.
Ko smo skušali vložiti akt o povezavi, smo -ugotovili, da so odvetniki volivni zakon zelo slabo (razumeli. Odšli smo v Videm in nate v Benetke na najvišje sodišče, kjer so nam povedali, da je mogoča povezava samo s kandidatom v drugem volivnem okrožju, medtem ko je povezava dveh kandidatov v i-stem volivnem okrožju po zakonu nemogoča. V zadnjem trenutku smo še uspeli izvesti vsaj povezavo naših kandidatov, da smo si tako zagotovili številčnost vsaj za možnost izvolitve kandidata iz skupnega volivnega okrožja.
DFS je bila zelo oprezna...
Pri skiepainju sporazuma za dosego potrebne številčne moči za izvolitev pokrajinskega kandidata pa smo bili z voditelji SDZ nadvse o-prezni. Nihče ne more odkritosrčno verjeti ljudem, kd so pri državnozborskih volitvah -le,ta 1948 volili za šovinistične kandidate krščanske demokracije, da tudi sedaj ne bi nakuhali nekaj podobnega, kajti klerikalci, ki vodijo tukajšnje politično življenj* belih, so dokazali,
koli one žive, in bodo matičnemu narodu nekak kažipot.
Demokracija je dobojevala in zmagala volivni boj z golimi rokami, z žulji slovenskega delavca, s treznim razumom slovenskega kmeta, z vero slovenskega razumništva v vstajenje našega ljudstva. Zato smo vsi ponosni, da smo vredni člani tega ljudstva.
Moti se progresistični tisk od »Primorskega dnevnika« tja do ljubljanskega »Slovenskega poročevalca«, ki se je dolga leta nemoteno uril in vadil v pavšalnem zmerjanju, podtikovanju in podlem natolcevanju, če misli, da še kogar koli lahko žali; najmanj pa lahko žali goriške volivce, katerim natolcuje, da so se dali podkupovati od reakcionarne SDZ. Naj si ta tisk in njegovi pisuni zapomnijo enkrat za vselej: »Na prodaj mi Sloveni nismo!«
Oni pa., ki nimajo dovolj zaupanja v zdrave sile našega naroda in se boje, da bi se pri delu zanj le osramotili, prosimo, naj še v nedogled čakajo »ugodnega« in »primernega« trenutka.
Demokratične sile so se predramile iz povojne in porevolucijske otrplosti in otopelosti, otresle so se strahu in zahtevajo: »Svobode narodu!«
da znajo brez strahu metati žve-plenke v slamo.«
K vsemu 'temu moram spregovoriti svojo -besedo, da bo javnost itočno obveščena o zgodovini nameravane povezave.
Ne DFS, ampak jaz prvi sem zamislil -povezavo, ko je bil izdan volivni zakon za pokrajinski svet. Spregovoril sem tozadevno s tremi-štirimi od DFS in končno prejel pritrdilni odgovor predsednika DFS dr. Mermolje, ki je pristal vsaj na izmenjavo -misli. Nato sem sklical sestanek vodstva S-DZ, na katerem smo zadevo obravnavali to ime-nova«
li	zastopnike za pogajanja z DFS Tudi jaz sem bil imenovan za zastopnika. Takoj sem javil predsedniku DFS, da smo skletnili ponuditi povezavo, in ga prosil za odgovor v dveh dneh. Odgovora v tem roku nisem prejel nobenega.
Napoved volitev v pokrajinski svet je bila že razglašena in jaz, ki sem prej menil, da bomo lahko postavili kandidate sporazumno vsak v svoje okrožje, sem moral pohiteti -s tehnično izvedbo predložirtv kandidatur. DFS je imela svojega pravnika, ki se je -bavil samo ; tem predmetom, in poleg njega ves uradniški aparat, avtomobile itd. Vse to delo pa sem pri nas opravil sam! Zato -sem pohitel, da bj utegmil pobrati podpise za osem kandidatov v pokrajinski svet.
Politika in povezava
Kar naenkrat, ko sem -bil v tem delu, se oglasijo zastopniki DFS z izjavo, da so pripravljeni na razgovore za povezavo! Na prvem sestanku so oni le skušali pritisnit' ■na nas, da bi mi izločili dve osebi, od katerih ena mi -prihajala niti v poštev za volitve. Zastopniki DFS so trdili, da gre za vojne izločince in za obdolžene na znanem Bitenčevem procesu v Ljubljani ©d mar-ca-aprila 1948. Takoj sem reagiral z zahtevo, da morajo ponudeno povezavo brezpogojno ali sprejeti a-
li	odbiti. O osebnostih naših kandidatov se ne govori, kakor ne govorimo mi o njihovih! Ker če bi načeli vprašanje vojnih zločincev itd., bi ga prav gotovo moral načeti prav jaz. Pri tem sem povedal g. Nanutu, ki je bil med zastopniki DFS, da prav »Ameriška domovina« piše o njegovem početju med vojno. Končno so zastopniki DFS to svojo zahtevo umaknili to izjavili, da so za povezaVo. Podpisali smo nato tozadevni sporazum.
Ko je šlo za kandidaturo v Kr-mimu, smo delali složno in ker se je naš kandidat v Krminu odpovedal kandidaturi, smo se v nagl;ic; sporazumeli za g. Siksta Hrovatina kot neodvisnega kandidata, če ravno smo mi od SDZ vedeli, da je fronrtaški element.
Za premirje v časopisih to za sporazum o volivni propagandi smo se sporazumeli, da bomo o tem razpravljali, ko bodo kandidature že postavljene in povezava izvedena.
V	sredo zjutraj 9. maja sem se srečal s pravnim zastopnikom DFS, ki me je prosil, naj mu iziročim vse podatke kandidatov SDZ, ker bo vse izjave za povezavo, kakor jih zakon določa, pripravil on. Nato sem tudi pristal to podatke iz?
ročil. Pri -tem pa sem mu svetovali naj ne vloži kandidatur pred pet? kom predpoldne 11. maja. Cas za to je namreč potekel v petek 11. maja opoldne.
Zvečer v sredo 9. maja sem pa izvedel, da je pravnik DFS že predložil vse kandidature od DFS. Takoj sem jaz -pozval vse naše kandidate in njihove predstavnike, naj se zglasijo pri meni naslednje jutro, to je v četrtek 10. maja, da predložimo naše kandidature. Ko smo bili na tribunalu in to dele opravljali, ^pristopi pravni zastop nik DFS in pove, da povezava, ka kor smo jo mislili izvesti, po zako-n uni mogoča. Vztrajal je na ten dvakrat-trikrat.
Za naz neugodna strogost volivnih določb
Dolžan sem bil zato naše kandidature predložiti to sem jih predložil. Pozneje smo ugotovili, da zakon dovoljuje povezavo samo med kandidati iz različnih okrožij dn nr tudi med kandidati enega in istega okrožja. Zastopniki DFS so se po7 dali tudi v Vide-m in nato še v Be netke, da bd morda ugotovili, al ni možna tudi povezava, ki smo jo •mi nameravali. Se predno so se v-r nili da Benetk« sem jaz ponudil dvema zastopnikoma DFS drugo povezavo, to sicer, da se naši kandidati v pokrajinski svet iz okrožij Sovodnje, prvega in petega iz Gorice odpovedo kandidaturi, v ostalih okrožjih naj bi se pa umaknili kandidati DFS. Tako bi mi imela svoja zastopnike v Doberdobu in Steverjan-u ter v drugem, tretjem in četrtem v Gorici, DFS pa v Sovodnjah, v prvem im petem v Gorici. V Krminu je .bil itak neodvisni g. Hrovatin. Zmaga je bila na ta način zagotovljena kandidaten^ DF-S, tako za Sovodnje kakor, po dani možnosti, tudi za prvo okrožje v Gorici (Standrei). To sem zastopnikoma DFS odkrito in jasno^tolmačil in ona sta moj namen in predlog odobrita.
To se je -zgodilo v petek 11. maja ob 3. uri popoldne. Zvečer smo mi od SDZ imeli nujno sejo, na kateri smo razpravljali o tem mojem predlogu in ga odobri-ld. Nato smo se trije zastopniki ob pol desetih zvečer podali na sestanek z zastopniki DFS. Tu pa smo na naše presenečenje izvedeli iz ust g. Viljema Nanuta, tajnika DFS, da je moj predlog odbit, ker DFS me more žrtvovati nekaterih svojih kandidatov, kot n. pr. g. Stekarja v Steverjanu. Ko smo to izjavo vzeli na znanje, sem jaz vstal z namenom, da se poslovimo. Tedaj so zastopniki DFS predlagali, kljub vsemu, premirje v časopisih in dogovor o volivni propagandi. Mi smo izjavili, da smo pooblaščeni skleniti najprej povezavo to šele potem dogovor o premirju in o volivni propagandi. Oni so vztrajali pri svojem, mi smo se pa držali pooblastila, ki smo ga prejeli. Poslovili smo se, ne da bi kaj sklenili, in vsak je -bil seveda prost vsakršnih obvez.
To j.e vsa resnica o nameravani povezavi!
In ke-r g. Nanut in »Primorski dnevnik« trdita, da smo sklenili, da na -listi SDZ ne smejo biti vojni zločinci ald pa ljudje, ki so hi-li i-menovani na procesih v Jugoslaviji, češ, da so sodelovali pri proti-ljudski politiki, in da smo kršili dogovor o premirju, ju vabim, naj ta sklep in ta dogovor priobčita v izvirniku do 30. junija 1.1.
Gospodu Viljemu Nanutu, ki ni še odgovoril na članek v »Ameri-ški domovini«, moram še pojasniti, kot predsednik SDZ, da »tukajšnje življenje -belih« ne vodijo klerikalci, ampak samo slovenski demokrati; da prav on, g. Nanut, ni bil prav nič oprezen, ko je bil na sestankih z nami, ker je moral ponudeno povezavo samo -brezpogojno ali sprejeti ali odbiti. In sprejel jo je rade volje, ne da bi sploh govoril o kakih protijugoslovanskih e-lementih, emigrantih itd. Nasprotno so prav -iz njegovih ust večkrat padle besede: »Da, da, saj se razumemo, saj smo vsi Slovenci!« Res pa je, da so nas -zastopniki DFfj prosili, -naj bi v časopisih ne nar padali Jugoslavije. Na kar smo mi pojasnili, da naš list kritizira in napada režim, ne pa Jugoslavije! Ali niso tako ravnali tudi komunisti pod prejšnjo Jugoslavijo?
dr. Avgust SFILIGOJ
Občinska seja
Ker je bila nova občinska seja šele v četrtek dne 21. junija, bomo o -njej poročali v prihodnji številki.
Začetek gradnje šole v PleSivem
V	torek dne 19. junija so začeli z .gradnjo šolskega poslopja na PleSivem. Gre za slovensko šolo na Plešivem pod občino Krmin. Naloga naših ljudi je, da vpišejo
v to šolo samo otroke s Plešivega, Drugi -naj obiskujejo slovensko šolo v Krminu, da preprečijo naka? ne nekaterih -zagrizenih laških šovinistov iz Krmina. Naš zastopnik v -občinskem svetu v Krminu bo tudi budno pazil na -to, da se bodo spoštovale pravice in koristi za nemoteni razvoj naše manjšine v kr-minski občini.
Šolske vesti
Naše srednje šole so v soboto 16. t. m. zaključile pouk s šolsko ■mašo v stolnici in od ponedeljka dalje so razni državni izpiti.
Kakor vsako leto uprizorijo 'dijaki tudi -letos zaključno prireditev, to sicer v medeljo 24. t. m. ob 8. uri zvečer na dvorišču Šolskega doma v -ulici Croce.
P-rireditev je namenjena dijakom ter njihovim staršem in sorodnikom.
Na sporedu je Vodopivčeva -spe7 voigra »SRCE IN DENAR«, nekaj pevskih točk in rajanje v narodnih nošah.
Duhovniška obletnica
G. dr. Kazimir Humar, kaplan v goriški stolnici -dm profesor na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, je -v ponedeljek 11. t. m praznoval enajsto obletnico svoje prve sv. maše. G. dr. Humarju čestitamo k tej obletnici in želimo da srečno dočaka svoje mašniške jubileje ob lepem uspehu njegovega delovanja tudi na šolskem polju.
Knezonadškof nevarno bolan
Goriški knezonadškof mons. Karel Margotti je že več časa -bolan, Njegovo stanje se je zadnje dni hudo -poslabšalo. Iz Gorice so ga bili mesca aprila naglo prepeljali na zdravljenje v Milan, od tu pa v Bologno. V petek ponoči 15. -t. m. so ga zopet -vrnili v Gorico. V :■ menil slovenskih vernikov izrekamo željo, da bi knezonadškof mons. Kairel Margotti ozdravel in nadaljeval svojo vdsoko službo.
Jamlje
Nedelja sv. Antona je bila za našo vas zares dan veselja! V prijazni cerkvici je bilo pri dopoldanski dn popoldanski službi božji prav praznično. Posebne pohvale so Vredni naši pevci, ki so nam za ta dan s svojim pevskim nastopom — kljub preobilici dela — pripravili veselo iiznenadenje! S svojim pogumnim predvajanjem »Venčka narodnih«, »Zvezda mila« dn »Pod trto bivam zdaj«, zlasti pa z veselo spevoigro, so številne gledalce nadvse zadovoljili. Zahvaljujemo se pa tudi vrhovskim dekletom za njihov »Venček dekliških« dn šmaverskim famtom za njihove fantovske pesmi. Da je bilo zares lepo in pri7 jetno, je bilo Tazbrati iz razigranih obrazov navzočih! Celo vsega lepega vajeni Goričani so bili za> dovoljni.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiiko: tlikarna »ADRIA«, d. d. ▼ Tr»tu
RASTLINSKA ŽIVILA
4) Zelenjave imajo povprečno 90 odst. vode, malenkostne količine beljakovin ter ogljikovih hidratov. V človekovi prehrani igrajo precejšnjo vlogo, ker jih zavživa-mo zabeljene dn tudi zaradi vitaminov ter soli, ki jih vsebujejo.
5) Sadje vsebujejo predvsem sladkor, vitamine in soli, velja pa prej za dražilo kot pa za hranilo.
Dražila. Pod tem imenom združujemo one sestavine naše hrane, ki jih ne .zavživamo zaradi njihovih hranilnih svojstev, temveč zaradi prijetnega in dražilnega učinka, ki ga imajo na okus -in na živčevje. Dražila v najširšem pomenu besede imamo tudi v običajnih jedilih, n. pr. dišeče in okusne ek-stra-ktivne snovi v mesu, v kruhovi skorji, v sadju itd. V prehrani igrajo dražila zelo veliko vlogo, ker dražijo tek. Hrana, ki ima v sebi malo dražil, postane pusta in se nam končno upre tak-o, da je ne zavžijemo v potrebni meri.
Kava in čaj vsebujeta kofein in -tein, kakao teobromin. Te pijače učinkujejo vzpodbudno na živčni sestav: osvežujejo duha, dvigujejo zmogljivost mišičevja ter blažijo občutek t.rud-nosti.
Alkoholne pijače učinkujejo predvsem zaradi etil-alk-ohola. Alkohol se naglo rezorbira in le polagoma izgoreva v telesu; majhen del (2 odst.) se izloči nespremenjen skozi ledvice, -kožo in pljuča. 1 gr alkohola da 7 kalorij. Teoretsko je torej alkohol pravo hranilo, praktično ga pa ne moremo uporabiti,
ker lahko izzove v organizmu za življenje nevarne motnje. Kadar ga zavživamo v majhnih količinah, je neškodljiv in je dragoceno dražilo., Nikoli bi ga ne -smeli zavživati med delom, ker ne dviga telesne zmogljivosti: v poštev prihaja kot dražilo, toda šele po končanem delu.
Kako bo vsaka gospodinja sestavila iz znanih hranil primeren- jedilnik, se mora poučiti v kaki kuharski šoli ali vsaj v kuharski knjigi.
IV.
KUHINJSKI IN TRZNI ODPADEK. DENARNA HRANILNA VREDNOST
Vsakodnevna izkušnja pove, da izgubljamo 3 pripravljanjem jfedi večje ali manjše količine živil. Izgube povzroči nesmotrni način pripravljanja in nesmotrna kuharska tehnika, v glavnem pa tako zvani -tržni in kuhinjski odpadek. Živila, ki nam jih daje narava, ne uporabljamo v istem stanju, kot jih kupimo na trgu ali v trgovini, temveč jih naše gospodinje podvržejo raznim postopkom, med katerimi se marsikaj izgubi. Pri nekaterih živilih so odpadki malenkostni, pri drugih pa veliki in užitni ostanek se zaradi -tega podraži:	lahko bi
navedli primere, ko se užitni ostanek podraži za 50 - 70 - 100 odst. in še več. Posledica -tega je, da so navidezno cenena živila neprimerno draga, da postanejo celo razkošje.
(Se nadaljuje)
hlače in letne obleke
iz mako bombaža in volnene fresko
= u hnnati izberi - po nalnižiili cenah M MAGAZZINI DEL CORSO
TRST, Corso I - Borzni trg (Piazza della Borsa)
Ob 15. obletnici velikih uspehov
100.000 posod
„LIQUIGAS“-a
§ bo od 1. maja dalje odpremi jenih prav tolikim družinam. Gre za 100.000 posod po 10 kg vsebine, ki jih tvrdka
„LiaUIGAS“
brezplačno poklanja
prvim 100.000 novih naročnikov. »LIQUIGAS« je edini proizvajalec tekočih plinov.
pohitite
in posvetujte se s koncesionarko
H I S T R I A
v TRSTU, ul. M. D’AZEGLIO 1,2 - tel. 93-733 in z njenimi razdeljevalci v Trstu in na Goriškem.
RADIO V JUNIJU 1951
Moška, ženska in otroška kolesa Ako kupite radioaparat pri tvrdki
R u e g e r o
p
in postanete radijski naročniki, boste brez vsakršnih formalnosti udeleženi pri natečaju za naslednje nagrade
RADIJSKI APARATI NAJBOLJŠIH ZNAMK
Kennedy-Damaiter-Geloso-Phonola-ABC
Kdor kupi radiogramofon, bo prejel v dar album z dvanajstimi gramofonskimi ploščami. Odkupujejo se tudi rabljeni radioaparati, ki jih plačujemo po najvišjih cenah.
Ha račun 1000 lir in mesečni obrobi po Z000 lir
RUGGERO - Korzo Garibaldi 8 - Trst
Resnica o nameravani volivni povezavi