St. 29	Maribor, dne 18, julija 1912.	Tečaj XLYI.
List ljudstvu v
oouk tn zabavo.
l'*EaJa vsak četrtek In velja s poStnlno vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dem za celo leto 3 K, pol leta 2 K In za četri leia I K- Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge IzvenavatriS&SE SMtola 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K« Naročnina se pošilja na: Upravnlfitvo „Slovenskega Gospodarja" t Maribora« ^ List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katai »«kovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine* *-> Eosamezni listi stanejo 10 vin* ' Uredništvo: Koroška cesta fitev,, & -h Bokcpisl se ne vračajo, >—■ UpravnlStvo: KoroSfe
cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, Jnserate ln reklamacije« taaerate ae plačajo od «nastopna petltvrste rs enkrat Si Ris« »a dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popost, InseraH se sprejema} da «rede zjatraf, —
zaprte reklamacije so poštnine proste3
Današnja številka obsega 10 strani*
Slomšekova slavnost = ORLOV =
v nedeljo, dne 11 avgusta 1912 v Št. Jurju ob južni železnici.
V s p o r e d:
1.	Sprejem gostov na kolodvoru {prihod vlakov: iz
Celja 9.55, iz Maribora, 10);
2.	ob pol 11. uri: pridiga in sv,, maša (pridiguje or-
ganizator mlaidine velečastiti gospod dr. J. H o h n j e c);
3.	ob pol 12. uri: svečano zborovanje štajerskega
Orla v dvorani Katoliškega doma:
4.	ob pol 1. uri: obed v določenih gostilnah;
5.	po večernicah: nastop in telovajdba štajerskih in
kranjskih Orlov na travniku posestnika F. Gerzina;
6.	ljudska veselica, govori, godba, petje in drugie
zabave. Vstopnina 30 vinarjev.
V slučaju zelo slalbega vremena se vrši' slalvjiostdne 18. avgusta.
Štajerska „Podzveza Orlov."
Vse proti kmetu.
V politiki se liberalnim nasprotnikom kmečkega sta.nu ni posrečilo, da bi spravili ta stan v svojo po-volno odvisnost.. Voditelji kmečkega stanu niso več liberalni odvetniki, ki so zastopali v mestih Jabrikante m bogataše, na deželi pa se laskali bogatemu kmetu. Zato so sedaj kmečki neprijatelji zastavili vse svoje moči, da spravijo kmeta na denarnem trgu v svojo sužnjost. In to delo je tem nevarnejše, ker se ne vrši tako odkrito pred vso javnostjo, kakor politični boji, in ker globlje reže v meso kmečkega stanu kakor še tako nevarna politična poteza.
Proti liberalnim oderuhom so si pri vseh narodih ustanovili svoje kmečke posojilnice. Tam so nalagali svoje prihranke na zmerne obresti, a potrebni kmetje so dobivali posojila, tudi proti zmernim obre. stim. Talao je pomagal kmet kmetu v žalosti in veselju.
Zadnji dve desetletji so se gospodarske razmere za kmeta vendar nekoliko izboljšale. "Pridelki so dobivali boljše cene, Tako se je zgodilo, da so začele izkazovati posojilnice več vloženega denarja, kakor so ga rabile za izposojevanje. Tudi naše slovensko posojilništvo je izkazovalo premoženje, ki je šlo v milijone. Naravmo bi bilo, da bi izrabljali Kmetje ta denar za izboljšanje svojih gospodarstev in za podjetja, ki bi mu proizvajala po ceni različne kmečke potrebščine. Toda zadružni duh Še žal ni tako globoko prodrl v vrste kmečkega ljudstva, da bi bilo to mogoče.
Ko so liberalni podjetniki videli, da je med kmeti precej denarja, nastavili so takoj svoje sesalke na njihovo denarno premoženje. Banke, ki so namenjene v prvi vrsti za trgovca in Kmeta, so prišle tudi med kmete, a ne da bi mu posojale denar, ampak da bi mu izvabile prihranjene svote, Ponujajo mu za nalaganje večje obresti kakor kmečke posojilnice. To tudi lahko storijo, kajti bančni denar gre v fabriška in trgovska podjetja, ki za posojila lahko plačujejo večje odstotke, ker prinašajo več Čistega dobička nego kmečka posestva.
Nismo in ne moremo biti načelni nasprotniki bank, ker vemo, da so za trgovca in obrtnika potrebne, A odločno se moramo upreti najnovejšemu stremljenju različnih bank, ki hočejo ves odvišen kmečki denar spraviti v banko in s tem v industrielna in trgovska podjetja. Kmečki denar za kmeta!
Že sedaj se pozna pri kmečkih posojilnicah sesanje bank. Posojilnice nimajo denarja, banke pa v izobilju. Toda kmet ne more iti k bankam po posojilo, ker je tam denar predrag. Pod 7% ga je težko dobi-
ti, v posebnih slučajih naraste tudi do 14%, kakor nam pripovedujejo žalostne izkušnje.
Gorje torej kmečkemu stanu, ko bo moral hoditi po denar k industrijskim bankam. Takrat bo prišla zanj zadnja ura, Zato je naša dolžnost, opozoriti kmečki stan na najnovejšo nevarnost, ki mu preti od denarnih zavodov naših fabrikantov in veletrgovcev. Kmet, ki nosi svoj denar v banke radi par krojiic višjih obresti, je morilec svojega sobrata in izdajalec kmečkega stanu. On dela dejanski na to, da spravi svoj stan v popolno denarno odvisnost od industrije. Se enkrat: Kmečki denar za kmeta!
Zadnji četrtek, dne 11. julija, se je vršil v Mariboru občni zbor Štajerske podružnice ljubljanske Zadružne Zveze. Na njem je o tej nevarnosti, ki preti našemu kmetu od industrije potom bank, predaval od liberalcev toli osovraženi dr, Krek. V smislu njegovih izvajanj so se na predlog dr. Hohnjeca storili sklepi, ki pričajo našemu kmečkemu stanu, da ima v težkih časih svoje prijatelje edino-le pri ka(toliškili stra.nkali. Sklepi se glasijo:
1,	Vlada je kot nadzorDvalna oblast nad akcijskimi (podjetniškimi) družbami soodgovorna za gospodarsko agitacijo, ki ž njo banke skušajo tudi kmečki denar skupljati za-se in izrabljati za Špekulaeijske namene.
2.	Vlada, ki je z državnim vplivom pospeševala postanek in razvoj poljedelskega zadružništva, je dolžna, da ne ostane pri tem na pol pota in da ne pusti zadružništva v najvažnejši reči — v denarnem vprašanju — brez pomoči.
Zato zahtevamo:
a)	Vlada mora strožje postopati pri dovoljevanju za ustanavljanje bank, zabraniti mora kvarno ustanavljanje bančnih podružnic, znatno jim mora omejiti pravico, sprejemati vloge.
b)	Ustanoviti se mora državni kreditni zavod za zadružne zveze, ki se mora zadostno zalagati z denarjem iz državnih sredstev.
Razkosavanje kmetij.
Žalostno dejstvo je, da se Število kmetij na Sp. Štajerskem manjša leto za letom. Na eni strani vedno večje zadolženje kmečkih posestev, na drugi pa veliko pomanjkanje delavskih moči privede kmeta, do sklepa, da proda svojo posest mesarjem kmečkih posestev, Večkrat pa privedejo kmeta do prodaje tudi razni drugi razlogi, n. pr.: tožbe, nesreče iii uime, družinsike razmere, smrt ali kaj podobnega. Vendar v pretežni večini se prodajo posestva radi zadolženja in pomanjkanja delavskih moči.
Razkosavanje kmetij se vrši posebno v krajih blizu mest, železnic in tam, kjer je kmečko prebivalstvo revnejše, V teh krajih se nahajajo posebni Špijo-ni-mešetarji, ki izrabijo sleherno priliko, da pripravijo kmeta do tega, da nasede na iimanice razkosoval-cem kmetij. Največjo vlogo igra pri tem gostilna ali Šnopsarna. Kmet pride nevoljen tje, v jezi Čez kako nesrečo ali izgubljeno pravdo, rubežen ali zaostalim delom, začne piti, pridružijo se mu mešetarji in ga pregovorijo, da proda kmetijo, Mešetarji plačujejo liter za litrom; kmet, Če ni dovolj previden, se upijani, mešetar, računajoč na masten dobiček in nagrado, podpihuje kmetovo jezo, in tako se navadno sklene prodaja posestva, marsikaterokrat za skrajno nizko ceno.
Kupci-razkosovalci so navadno tako previdni, da dajo prodajalcu visoko aro, in Če se ta premisli, mora isto potem podvojeno vrniti kupcu.
Dobiček, ki ga imajo mesarji kmečkih posestev, znaša navadno 50 do 100% in še čez. Znan mi je slučaj iz Slovenskih goric, da je dobil kupec za posestvo, za katero je dal 8000 kron, celo 17.000 kron, pa mu je še ostala živina in nekaj kmetijskega orodja^ Nismo ljudje, katerim bi se mogla očitati zavist, ampak pravično to ni, da se na tak oderuški način steka premoženje kmečkega ljudstva v malhe ljudskih izkoriščevalcev, Kako skrbno n. pr. davčna, oblast zasleduje kakega večjega posestnika radi osebno-dolioit-ninskega davka, se nalagajo kazni itd., a nasprotno se le z veliko površnostjo postopa napram mesarjem kmečkih posestev, ki spravjjajo tisočake in tisočake dobička v svoje Žepe. Ce ima finančna oblast ovaduhe radi osebno-dohodninskega davka, zakaj se ne potrudi bolj skrbno, da bi si izvlekla od prekupčevalcev ? kmetijami več dohodkov?
Glavni odbor štajerske kmetijske družbe je v seji razpravljal tudi o zadevi proti razkosavanju posestev. Dva gospoda osrednjega odbora, med tema je bil tudi šentpeterski Lenko, sta hotela zadevo, menda iz prijaznosti do prekupcev, zavleči, a slovenski odbornik R o b i č in vladni zastopnik Negbauer sta odločno zahtevala, dia se stvar kolikor mogoče hitro reši.
Sklenilo se je potem sledeče: 1. Namestnišvvu so priporoča, da se obrt barantanja s posestvi uvrsti med koncesionirane (oblastveno dovoljene) obrti. 2.Tisti, ki so si pridobili dovoljenje, da tržijo s posestvi, morajo voditi knjigo o dohodkih in izdatkih natančno po predpisu in morajo dovoliti vpogled v njo politični in davčni oblasti. 3. Prosilci za to dovoljenje (koncesijo) morajo položiti varščine 5000 K, ki tvorijo nekako varnost v slučaju prisojenili kazni. 4. Dovoljenje podeljuje namestnija sporazumno s kmetijsko družbo. 5. Kazni za nedovoljeno (nekoncesionirano) trgovino s posestvi so odvisne od dobička, ki ga dobi trgovec s posestvi; vedno pa so naj večje, nego navedene v o-brtnem zakonu, ker je treba, da vplivajo odstrašilno. Razen teh predlogov se sprejmeta še dva naslednja predloga: a) Dražbe posestev ali kmetijskih premičnin (inventarja) se ne smejo vršiti v gostilnah, niti se ne sme med dražbo, niti pred njo, razpolagati z alkoholnimi pijačami, b) Ce kupi koncesioniran trgovec posestvo, si more dotična občina, v kateri leži ali celo posestvo ali niega pretežni del, izgovoriti predkupno pravico; ravno tako kaka gospodarska zadruga, v do-tičnem kraju; predkupna pravica se pa mora uveljaviti tekom 14 dni.
Dvanajsta ura je že, da se stopi tem baranta-čem odločno na prste. Posebno upoštevanja vredno bi bilo določilo, da se ne smejo dražbe vršiti v gostilnah in da se med dražbo ne sme piti alkoholnih pijač. Dobro znana, stvar je namreč, da razkosovalci kmetij dajo na dan prodaje mnogo za pijačo. Kupci, če so vinjeni, ne gledajo na denar, slepo tirajo cene dražbja-nih posestev na višek.
Povdariti pa tudi moramo, da je za naše ljudstvo velika narodna nesreča, če se kmetije kosajo. Mesarji kmečkih posestev so navadno hudi po-silinemci ali Nemci, Dobiček gre v obliki mnogih tisočakov v žepe narodnih nasprotnikov. ¡Ti ljudje pa skušajo k nam spravljati tudi nemške kupce, ki se naselijo na poprej slovenskem posestvu. Naša želja je, da se torej razkosavanje kmetij kolikor mogoče o-meji.
Politični ogled.
—	Dne 12. julija: Položaj glede ČeŠko-nem-škili spravnih pogajanj se je včeraj in danes poslabšal, in skoro gotovo je, da se češki deželni zbor ne snide. kakor je že bilo določeno, tekom tekočega meseca. Nekateri listi zatrjujejo, da ni izključeno, da se kjjnčar jo pogajanja v zadnjem trenotku brez uspeha. — Pruski princ Henrik bo obiskal sredi avgusta italijanskega lcralja in kraljico v Rimu, — Na Portugalskem so izbruhnili nemiri. Pristaši kralja se s svojimi prostovoljci borijo posebno na severo-zahodni strani proti ljudovladnim Četam» — Vstaške čete v Albaniji so zasedle več važnih cest in prelazov ter močno nagajajo Turkom,
—	D n e 13. j u 1 i j a: CeŠko-nemški spravni pogovori se v Pragi zopet nadaljujejo. Cesarski namestnik1 grof Thun se zelo trudi, da bi se dosegla spra^ va med obema narodoma. — V francoskem državnem zboru se je sprejela nova volilna postava ali takozvar-ni „proporčni" volilni red. Po tem volilnem redu bo mogoče tudi manjšinskim strainkam si pribpriti poslance. — Boji med pristaši ljudovlade in kralja na Portugalskem se nadaljujejo, — Albanske ustaške čete so si priborile nekaj zmag nad Turki.
—	D n e 14. julija: Vsa avstrijska javnost z napetostjo pričakuje, kako se bodo končala ČeŠko-nem-Ška spravna pogajanja. Splošnio se razvidi, da so Cehi mnogo bolj popustljivi kot Nemci. Glavna preporna točka pogajanj je uradni jezik raznih oblasti, — Vstaja v Albaniji proti Turkom zavzema vedno večji krog. Vstaši sicer nimajo bogve kako izborno stališče, ker jim manjka pogosto živeža, streliva in denarja, a v njih je zavest, da se bore za svobodo domovine. Turkom pa. dela največ preglavice punt vojaldov in častnikov. Vstaši imajo tudi svojega glasnega voditelja.
ki se zove Iza Boljetinae. Pravijo, da je on zelo previden in nadarjen, Boljetinae je izdal na svoje čete povelje, da se naj ne dotaknejo otrok in starčkov; napadati se tudi ne smejo potniki. Konec povelja se glar si: Gre se za odločilno bitko o osvoboditvi Albanije. Bratje, borimo se zato poguimpo in neustrašeno, vsi za enega, eden za vse,
—	Dne 1& julija: Današnja spravna pogajanja na Češkem so se ugodno razvila. Upanje je, da se še ta teden doseže sporazum. — Liberalni Italijani, ki imajo v Trstu večino v občinskem zastopu, so dobili precej pod nos. Kakor sploh liberalci, kjer sedijo v občinskih odborih, ne znajo gospodariti, ampak kar na debelo zapravljajo denar davkoplačevalcev, tako so ti ljudje tudi v Trstu delali. Vlada je sedaj odločno .nastopila proti njim in je zavrgla predložen občinski proračun, — V Ciri na Kitajskem so pobili domačini 100 Rusov.
—	Dne 16. julija: Cesarja obiskujejo v Iš-lu, kjer se nahaja na počitnicah, i/azni dostojanstveniki, Danes ga je obiskal saški princ Jurij. Cesar je popolnoma zdrav in krepak. — Ceškp-nemška pogajanja Še danes niso privedla do uspeha. Nemci zahtevajo za nemški del dežele samo nemški uradpi jezik, a hočejo imeti celo v češki Pragi, da bi imela nemščina v uradih isto veljavo s ČeŠČino, — Hrvatska vlada je razpustila občinski zastop v Varaždinu, župana pa je odstavila. Razpuščenih je Še več drugih občinskih zastopov, Tako postopa Čuvaj s Hrvati.
Razne novice.
*	Godovi prihodnjega tedna:
21.	nedelja: 8. pobink. Danijel; Olga.
22.	pondeljek: Marija Magdalena; Teofil.
23.	torek: Apol nar, šk uč.; Lib.
24.	sreda: Kristina, d. m ; Roman.
25.	četrtek: Jakob, ap.; Krištof, sp.
26.	petek: Ana, m*ti Mar. D ; Val.
27.	sobota: Pantaleon, m.; Natalija.
*	Osebna vest. Na dunajskem vseučilišču je bil promoviran za doktorja bogoslovja g. Gregor Rozman, duhovnik krške škofije. Vse izpite je naredil z odličnim uspehom. Naše najiskrenejše Častitke!
*	Iz poštne službe. Poštni aspirarit Franc Drobec je imenovan za poštnega oiicianta naPragerskem.
*	Spremembe pri južni železnici. Prestavljeni so: FrancGornik, adjunkt na Rakeku, kot postajena-Čelnik v Prestranek; Ivan ŽapeČnik, aspirant, iz Pra-gerskega na Zidani most; Gustav Marterer, začasni aspirant, iz Ernovža na Pragersko. Izstopil je iz službe Andrej Gosar, uradniški aspirant v Racah.
Evharistični shod na Dunaju, Iz naše škofije se je priglasilo, kakor izvemo od škofijskega odbora, dosedaj že nad 700 udeležencev, čeprav Še niso vse dekanije vposlale priglasov. V upoštevanje opozori o-srednii odbor na sledeče: 1. Skupna stanovanja bodo stala 1 K za osebo. Ker bo na razpolago samo opravljena postelja, naj vsakdo prinese seboj milo, brisačo, krtačo in glavnik. 2. Kdor hoče imeti zasebno sobo, jo dobi no ceni od 3 K naprej. 3. V ljudskih kuhinjah se bo dobil obed in večerja za 1 K brez pijače; ako bi bile ljudske kuhinje oe preveč napolnjene, se bosta dobila obed in večerja v določenih gostilnah za 2 K. 4. Kdor namerava priti na Dunaj še-le V nedeljo, dne 15. februarja, naj pride zgodaj zjutraj. 8. Tisti, ki so plačali samo 2 K za dnevno karto, morajo plačati še 1 K za znak, ker drugače se ne morejo udeležiti procesije, 6. Legitimacijske karte, ki jih sprejme vsak s pristopnico, mora vsakdo lastnoročno podpisati, veljavne so samo za osebe, ki je sprejela vstopnico. 7. Procesija se bo začela že ob 8, uri zjutraj ; sv. maša na javnem trgu je določena na Mih popoldne, Cesarja bo peljalo 8 belih konj; vozil se bo v procesiji tudi kardinal dr. Nagi s presv. Rešnjiin Te-lesom,
*	Romanje k M ariji Pomagaj naBrez-j e priredi letos KršČansko-socialna zveza. Vlak gre i z Celja dne 5. avgusta zjutraj in pride nazaj v Celje dne 6, avgusta popoldne.
Vozni red in cene so sledeče:
Cena: III. razred II. razred
Iz Celja cb 8.	uri predpold.	K 6 80	K ll1—
„	Laškega „	8,	„	14	min. „	„ 6 60	„ 10 —
„	Rimskih toplic „	8.	„	X4	„	„	„ 6 60	„10 —
„ Zidanega mosta „	8	„	39	„	„	„ «¡¡0	„ 9'—
„	Hrastnika „	H.	„	*2	„	„	„6—	„ 8'50
„	Trbovelj „	9.	„	16	„	„	„ 6'-	„ 8"50
V Otoče pride „ 11.	„	48	„	„
Nazaj se peljemo v torek, dne 6. avgusta. Vlak vozi nazaj iz postaje Lesce in bo sprejel romarje tudi na postaji Otoče. Iz Lesec gre vl,ak ob 1. uri 15 minut popoldne, iz Otoč pa ob 1. uri 30 minut popoldne, ter pride nazaj v Celje ob 5. uri popoldne, tako, da se romarji lahko takoj odpeljejo proti Brežicam, v Savinjsko dolino in proti Mariboru, Takih kart, s katerimi bi se dalo enkrat prestopiti in z drugim vlakom peljati nazaj, nam železnica, žal, ni dovoli-1 a. Za otroke nad 4 leta stare je treba plačati kakor za odrasle. Posebni lepaki se ne bodo izdali. Cč. gg. dušne pastirje uljudno prosimo, naj opozorijo blagohotno ljudi na to romanje, ter naj bodo tako dobri, da zberejo denar in kolikor mogoče skupno naročijo karte, ker nam s tem prihranijo mnogo stroškov. Svoje stroške naj si takoj odštejejo. Karte se pošiljajo le proti gotovemu plačilu. Vsak romar lalijko obišče tudi Bled, ako hoče. Po obiskovalce Bleda pride vlak vi Lesce in ni treba zato nič doplačaii. Karte je treba namočiti najpozneje do 29. julija, ker drugače ne moremo več naroČiti potrebnih vozov. Denar se naj pošlje edino-le na naslov: Romarski odbor v
Mariboru, Koroška cesta 5. Dne 5. avgusta ne bode nikdo več dobil k ar t e n a p o s tia j ii ali pa navlaku. Kdor torej hoče romati z n a m i, naj si k a r',t o že pjopisej pravočasno naroči. Romarski; odbor.
*	Zakon na Francoskem. Nasprotniki vere, liberalci i.n socialni demokratje, se zaganjajo z vso silo v krščanski zakon. Po njihovem bodi zakon samo. pogodba, ki se sklepa pred gosposko , kakor kravja, kupčija pred notarjem. Ta pogodba pa se sme razdreti kakor vsaka druga. Zakon, bodi ločljiv... Na Francoskem imajo tako postavo že nekaj let. sem. In kaj so nasledki te postave? Grozni: zakonov je vedno manj, ločitev vedno več, narobe svet. Življenje postaja raz-uzdanejše in samopašnejše kot kdaj poprej. Ker propada zakon, družina, propada tudi družba, država, kateri je družina podlaga. O tem govore strašne stvari številke. Leta 1911 je bilo med 104 francoskimi o-kraji jih samo 17, kjer jih je bilo rojenih več, nego jih je umrlo. In ti okraji so oni, kjer verska misel še živi, to je zlasti Bretanija na zahodnem Francoskem. Na 400 ljudi je prišel leta 1911 en zakon. Ločilo se je nad 13.000 zakonov. Po vsem Francoskem je umrlo 34 tisoč869 ljudi več, kakor jih je bilo. rojenih. Tako grozno nazaduje prebivalstvo, dočim povsod drugod napreduje. To so sadovi gonje proti veri in krščanskemu zakonu, propad družine, naroda in države. Kdor se torej bori za svetost zakona, za krščanski zakon in napoveduje v tem oziru boj brezverstv.u, se bori za narod in državo,
*	200 novih naročnikov je pridobil v 14 dneh ob priliki svoje 251etnice naš kranjski tovariš „Domoljub", in oglašajo se še vedno novi naročniki. Posnemajmo, brate Kranjce v delu za razširjanje „Slov. Gospodarja".
*	Dijakom na počitnicah ! Nek katoliški dijak v Nemčiji je lansko leto ob počitnicah za katoliški po-renski list pridobil 422 novih plačujočih naročnikov; dal je povod za ustanovitev 4 izobraževalnih društev, 8 knjižnic in 17 mladinskih organizacij. Predaval je v društvih 26krat,. Slovensko-katoliško-narod-ni dijaki izrabite svoje počitnice na sličen način. Bodite Širitelji „Slov. Gospodarja" in apostoli naše mislil
*	Moč časopisja. „Časniki kar preplavljajo ves kulturni svet. Bero jih učenjaki, uradniki, obrtniki, kmetje in delavci. Naloga Časnikov pa ni samo ta, da prinašajo novice iz domačih in tujih krajev. Časopisje se je polastilo vseh strok in panog na znanstvenem, leposlovnem, političnem, socialnem in gospodarskem polju, ki ga obdeluje Človeški duh. Časopisi širijo pouk in izobrazbo za vse stanove, delajo javno mnenje, odstavljajo tudi ministre in povzročajo večkrat pravo sovraštvo med narodi in državami in posredno tudi vojske. Smemo torej reči, da časniki vladajo svet." — Te besede, ki jih je pisal dr, Ig. Žitnik, deželni in državni poslanec v čfanku: Časopisje je velesila v slavnostni številki „Domoljuba", zapomnimo si tudi mi in delujmo za razširjanje „Slovenskega Gospodarja" na Štajerskem!
*	Moč naše stranke se kaže vedno bolj in bolj. Da zmagujemo, to nam priznavajo nehote celo najza-grizenejši nasprotniki. V Dolnjem Logatcu na Kranjskem so pri občinskih volitvah zopet zmagali pristaši S, L. S. Liberalec je le eden zlezel v občinski odbor. Le povsod proč ž njimi!
*	Kako Slovenke v Nemčiji razširjajo ^Slovenskega Gospodarja"? Iz Ober-Marxloh v Porenju v Nemčiji nam pošilja vrla rojakinja naslednje pismo: „Povodom „Domoljubove" 251etnice sem Vam nabrala 3 nove naročnike (za „Domoljuba" pa 10), Rada bi tudi Slov, Gospodarju" jih Še več pridobila, pa je največ Kranjcev tukaj, a malo Štajercev. Drugi mesec hočem iti še v druge slovenske naselbine, da razširim krog Vaših zvestih prijateljev. Prisrčne pozdrave rojakom v domovini! — Marija Orehovec," — — Slovenske mladenke, posnemajte svojo rojakinjo v Nemčiji!
*	Liberalec in socialni demokrat — brata. Ti ljudje, ki skušajo s časopisjem farbati naše dobro slovensko ljudstvo, ki odrekajo krščanstvu pravico, se pokazati v javnosti, V šolah in uradih, ljudje, ki blatijo skupno po shodili in listih katoliške duhovnike, resnice sv» vere in svetost zakona teptajo v blato, ljudje, ki se ob volitvah delajo pred volilci silovito pobožne, se objemajo tudi v času, ko nimamo volitev. Kakor je naznanii zadnji „Narodni List", je priredila neka „Zveza narodnih društev" v celjski Čitalnici javno predavanje o Aškercu. Predaval je celjskim velikim „narodnjakom" in „rodoljubom" vodja jugoslovanske socialne demokracije, Etbin Kristan iz Ljubljane, „Narodni List", ki hoče veljati mnogokrat za silovito katoliškega, je „z ozirom na zanimiv predmet", vabil k obilni udeležbi celjsko razumništvo, „Narodni List", povej vendar odkritosrčno svojim bralcem, da pišeš in piskaŠ na protikrščansko struno. Ne farbaj, Če tvoji očetje ljubijo odkritosrčnost!
*	Čedna stranka. Na občnem zboru kranjske liberalne stranke dne 7. julija so voditelji javno izpovedali, da bodo iskali za prihodnje volitve zvez z Nemci in s socialnimi demokrati. Tako bo vsa slaba roba skupaj. SmeŠpo je le, da se liberalni stranki na Kranjskem in na Štajerskem Še vedno imenujeta narodno-napredni, ko pa o narodnosti ni več duha ne sluha
*	Liberalci — potrebni. Vse je za nekaj na svetu, in tako je voditelj slovenskega naroda, dr. Suster-ŠiČ, na nedeljskem shodu v Mostah zborovalcem povedal, da so nam tudi liberalci potrebni. Pripovedoval je: Nekoč mi je rekel voditelj liberalne stranke: „Naša stranka naj preneha, saj tako ni nič vredna" Od-
govorili sem mu: ,,Za¡ božjo* voli»! nikar ; mi jo rabimo ; kdo bo pa naše ljudi: skupaj, držal ?" (Veselost.)
*	Z dolgim nosom. Tržaško namestništvo ni o-dóbrilo proračuna mestnega zastopstva v Trstu, ker je sestavljen proračun zapravljivo in potratno. Mesto-Trst. je bogato in je imelo vedno, dovolj denarja za i-redentarje, njihova društva in prireditve. Sedaj paje namestništvo poseglo, vmes in italijanskim liberalnim brezvestnežem poskrbelo pred celo> javnostjo za dolg nos. Tako bi moralo postopati tudi štajersko narnest-nišivo proti nekaterim nemškim občinam, ki zalagajo z občinskim denarjem vsenemška društva.
*	Ministri na. Slovenskem. Minister za javna dela, Ceh dr. Trnka, bo prebil svoje letošnje počitnice na Bledu. Tjakaj pride 'tudi na počitnice bivši ministrski predsednik in sedianji nižjeavstrijski ces. namestnik baron Bienerth. V Rogaški Slatini pa se je nastanil justični minister dr„ Hechenburger, Naravno lepi in zdravilni kraji naše slovenske zemlje vabijo tudi visoke kroge- k sebi. Krasna je naša domovina, lepše ni v okrogu zemlje, mila, ljuba je tako, da jo zlati zor objemlje, da smehlja se ji nebo. — Časniki poročajo, da je v torek, dne 16» julija, dospel na Bled za dalje časa tudi poljski minister-krajan Ladislav Dlugosz.
*	Najnovejša stavka. Kaj. takega pa Še ni bilo, da bi gostilničarji štrajkali, I¡z Prage prihaja novioa, da so vse gostilničarske zadruge, češke in nemške, sklenile, da vprizore na dan, ko bo sklican deželni zbor, stavko, ter bodo ta dan zaprte vse gostilne. To pa radi tega, ker namerava deželni zbor obnoviti davek na pivo»
*	K mladini! Radost in ponos nas navdaja, kadar pomislimo, kako lepo napreduje in se razvija po Slovenskem Stajerju mladinska organizacija. Dne 11. avgusta bo en del te organizacije, slovenski Orel, pokazal svojo moč v St. Juriju ob juž. žel. Vsi kraji se pripravljajo, da pogledajo ta dan v kolikor mogoče o-bilnem Številu za svojimi najčvrstejšimi mladeniči. St. Jurij pa bo storil vse, da sijajno sprejme naše uniformirane bojevnike in vse mnogoštevilno slovensko-občinstvo. Pač bo zagnal sovražnik hrum, a kaj nam srd sovraga! Razum naš, bratje, in pogum, sovrage vse premaga. Dne 11. julija pohiti ves slovenski Sta-jer k svoji mladini v St. Jurij!
Dovoljenje za plakatiranje »vabil za Slomšeko-vo >glajvnost v St. Juriju ob južni železnici smo mi preskrbeli. Ni tedaj treba nikomur prositi še za kako nadaljno dovoljenje,
*	Katoliško dljaštvo. Slovenski in hrvaški katoliški dijaki imajo dne 1., 2„ 3, in 4. avgusta v Ljubljani sestanek, na katerem bodo slavili lOletnico svojega graškega društva Zarje in se posvetovali o svoji nadaljni vzgoji. Kakor se Čuje, se bo ob tej priliki zbralo v Ljubljani okoli 1000 slovenskih in hrvaških' katoliških dijakov, znamenje, kako katoliška misel in organizacija napreduje tudi med učečo se mladino,Ve-selje mora navdati vsakega našega somišljenika, ki ob takih dogodkih spoznava, da gremo na celi Črti neprenehoma naprej.
Desetletnica „,Zarje." Vsi oni, ki se mislijo u-deležiti dijaškega sestanka ob desetletnici ^Zarje" dne 1., 2. in 3. avgusta v Ljubljani Uajj se nemudoma javijo do dne 25. t. m. Vsa pisma in naznanila je treba javiti na naslov: Dove Masič, jurist, 'Ljubljana, Vifhovčeva ulica 11. Na pozneijše prijave se ne bo oziralo.
Slovenci, ki pridete v Gradec, pozor! Z^nano slovensko gostilno pri „Andreju Hoferju", Gradec, Prokopigasse 12, je prevzel zafveden Slovenec, gospod Ivan Cernčec iz Slovenskih goric. 'Pomnimo, da je to edina slovenska gostilna v graškem mestfu in da je naša sveta dolžnost, podpirati svoje rojake v tujini, osobito v tako nemlškemj mestu, kakor je Gradec. Ali naj se rede tujci ob naših žuljih? Dajmo zaslužka domačemu slovenskemu i gostilničarju! Pri „(Alndreju Hoferju" se dobi vedno prijetno slovensko družbo in dobro postrežbo. Slotvenci in Slovenke, pokažimo svojo zavednost!
*	Slovensko dekle je knjižica, tí jo je spisala agilna Pepica Senica. Obsega lepe in nežne nauke za dekleta. Zatorej, slovenska dekleta, sežite po njej. Stane pa knjižica s poštnino vred 35 vin. 10 komadov stane s poštnino vred 3 K 20 vin. Dobiva se v Ciri-lovi tiskarni v Mariboru.
*	Slovenskim mladeničem, ki bodo poklicani v vojaško službo, toplo priporočamo lepo knjižico Krščanski vojak, katero je spisal c. in kr. vojaški duhovnik Valentin Rozman. Tam najdejo mladeniči krasne nauke o vojaškem poklicu, o prisegi, o pomenu zastave, o ljubezni do domovine in izpolnjevanju dolžnosti itd. Knjiga jih opozarja tudi na velikanske nevarnosti, ki jim pretijo pri vojakih, da se jih bodo vedeli pravočasno varovati in tako rešiti svojo Čast in srečo. Mladeniči, sezite po tej knjigi in berite jo zopet in zopet, StariŠi, ako vam je za srečo vaših sinov, ki so pri vojakih, ali bodo kmalu morali iti k vojakom, kupite jim to knjižico za spomin, da jih spremlja v vojaškem poklicu. Knjiga se naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane nevezana 80 vin., v platno vezana pa 1 K 10 vin. Po poŠti 10 vin. več.
*	Naše gospodarsko in zadružno delo. Štajerski oddelek Zadružne Zveze v Mariboru je imel dne 11. julija v Mariboru svoj občni zbor, katerega je vodil predsednik dr. Hohnjec. Došlo je Častno število odličnih mož na to zborovanje. Kot zastopnik osrednje Z. Z. je bil navzoč njen predsednik dr. Krek, ki je pozdravil iskreno zborovalce imenom osrednjega vodstva in omenil, da je v Zadružni Zvezi združenih 700 zadrug, Nadrevizor PuŠenjak je poročal o delovanju šta-
jerskega pododbora. Leta 1911 šteje naša organizacija na Štajerskem 105 zadrug, in sicer: 80rajfajznovk, 13 posojilnic mešanega ustroja, 5 kmetijskih' zadrug, 2 stavbinski zadrugi, 2 pašnišlki zadrugi, 1 Osrednjo zadrugo za vnovčevanje živine in. pospeševanje živinoreje, 1 mlekarsko zadrugo i.n 1 strojno zadrugo. V celi organizaciji je bilo združenih leta 1911 nad 25.000 člano\C zadruge so napravile nad 28% milijona kion prometa. Stanje hranilnih vlog je znašalo nad 19 mil. kron kar je sicer precej, Če pomislimo, da je izmed 93 posojilnic 66 posojilnic komaj 3, oziroma še manj let starih. Ce pa primerjamo stanje hranilnih vlog s hranilnimi vlogami, katere so vložili kmetje v druge denarne zavode, zlasti hranilnice, vidimo, da nas še čaka mnogo dela. Čistega, dobička, so napravile naše zadruge že nad 80.000 K, rezervni londi pa znašajo nad 507,000 K, kar je z ozirom na mlado organizacijo veliko, In zaupanje ljudstva do naših denarnih' zavodov se zrcali v tem, da imamo ne le dovolj denarnih sredstev za posojilojemalce, temveč še razpolagamo z okroglo 2,300.000 K odvisnega denarja. Kdor pozna denarne razmere, ve, da je to dejstvo velevažne-ga pomena za našo organizacijo. Tudi v letu 1911 se je, kakor v prejšnjih letih, skrbelo za odgojo, oziroma izpolnjevanje zadružnih delavcev. Vršili so se razni tečaji in gospodarski shodi. Revizij je bilo 48, Gospodu Pušenjaku se je izrekla zahvala. Nato se je razvil razgovor, katerega so se udeležili: dr. Krek, dr, Hoh-njec, KlenovŠek', Pušenjak, dr. Korošec, Ozmec, Bren-čiČ, Roškar in Munda. Zadružna Zveza, se bo na predlog dr. Korošca obrnila na ministrstvo s prošnjo, da bi vlada nastavila za Spodnji Stajer mlekarskega učitelja. In prosilo se bo obenem tudi za sadjarskega učitelja. Pri volitvi odbora je bil enoglasno izvoljen stari odbor, in sicer: dr. J, Hohnjec, predsednik; in odborniki: dr, Anton Korošec, dr. Karol Verstovšek, Ivan. Gorišek, Josip Ozmec, kanonik M, Matek, dr. I. Benkovič, dr. Anton Jerovšek, dr. Josip Leskovar. Nadrevizor Pušenjak je podal še nekaj navodil za odpravo raznih nedostatkov pri poslovanju zadrug. Sledilo je nato predavanje dr, Kreka, o katerem poročamo na drugem mestu. Z zahvalo vsem zborovalcem in s pozivom na složno delo je zaključil dr, Hohnjec lepo zborovanje,
*	Za rezerviste. Ministrstvo za deželno bram-bo je določilo, da morajo rezervniki deželne brambe k; letošnjim glavnim vojaškim vajam prinesti svoje lastno obuvalo seboj. Za obrabo enega para Čevljev plača vojna uprava po dokončanih vajah 4 K odškodnine,
*	Letošnji vojaški nabori se bodo vršili v področju 47. dopolnjenega okrajnega poveljstva. Maribor po sledečem redu: Za okraj Ivnik (Eibiswald) 1,2. in 13, avgusta, Nemški LonČ 16. in 17. avgusta, Radgona 21. in 22. avgusta, Cmurek 2.3. in 24. avgusta, Lipni-ca 11., 12., 13.' in 14. septembra, Maribor mesto 20, septembra, Slov. Bistrica 21., 23. 111 24. septembra; St. Lenart v Slov. gor. 26. in 27. septembra, za 0-kraj Maribor jlevi breg) na Pesnici 28., in 30, sept. ter 1, in 2, oktobra; za okraj Maribor desni breg) v Račjem 3,, 4. in 5, oktobra,,	___
*	Pravična kazen. Pred Časom so stali pred sodiščem v Gorici Ivan Fontanot iz Kopra, Pavel Gruden iz Gorice in Alojzija Grusovin iz Gorice, prva dva radi prodaje potvorjenega vina, Grusovin pa zaradi točenja ponarejenega vina. Pri prvi sodniji (instanci) sta bila Fontanot in Alojzija Grusovin oproščena, med tem ko je bil obsojen Gruden na 70 kron globe. Državno praivdništvo pa je vložilo proti tej razsodbi vzklic, in v soboto, dne 6. julija, se je vršila obravnava pred drugo inštanco. Fontanot je bil obsojen na 2 tedna in Gruden na 3 tedne ječe; 0-prostilno razsodbo z ozirom na Grusovinovo pa je druga inštaiica potrdila. Proti ponarejevalcem vina bi se naj povsod strogo postopalo!
*	Denarnica se je našla. V nedeljo, dne 14. t. m. se je našla pri Sv, Arehu na Pohorju denarnica. Ista se dobi v našem uredništvu.
*	Gradec. V nedeljn, 21. julij» ob 4. uri p< poldan priredi naš telovadni odsek „Orel" veliko slomšekovo slavnost v dvorani gostilne „Kaufminnshaus", Neutorgasse. Na vsporedu je javna telovadba, slavnostni govor, govori Fr. Žebot iz Maribora, petje, deklamacija in prosta zabava. Graški Sloveoci in Slovenke, prihitite vsi na to pomembno slavnost, da sa zopet navdušimo za naše narodne sveanje in se še tesneje združimo. Na svidenje!
*	Pomanlksnje zdrave p'js6e se čuti letos na kmetih zelo občutno. Sadjevca ni, vina ni, a delavci hočejo imeti kaj za žejo gasiti. Priporočamo, da si naročite pri g. Aleks. Ličanu, izdelovalcu brezalkoholnih pijač, v Ilirski Bistrici na Kranjskem pristni sadni sok, iz katerega si lahko sami napravite izvrstno zdravo pijač« liter za 10 do 12 vinarjev.
*	Vsi, ki sta skrbni možj« In očetje. Ali hočete vsaj 10 vin. na teden žrtvovati za svojo, oziroma za prihodnjost Vaših otrok? Potem pišite Slov. Straži v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje zastonj.
Ravnok&r je izSla v kat. tiskarni v Ljubljani knjižica pod naslovom: „Obiskovanje presv. Zakramenta in vselej neomadeževane Device Marije, za vsaki dan meseca od sv. Alfonza Ligvori. Po italijan skem izvirniku poslovenil in založil Karol Tribnik, župnik. O tej knjižici sv. Alfonza Ligvori piše „Emanuel Kalerder" od leta 1912 pri či-tanju od meseca avgusta: da je „zlata knjižica", ki se je natisnila že ob življenju sv. Ligvorija dvaindvajset krat Vsem molilcem iu ljubiteljem presv. Zakramenta ter častiteljem Marijinim bode ta knjižica dobro služila, posebno pa tistim, ki se nahajajo v bratovščini vednega češčenja presv. Zakramenta, k&kcr tudi č g. duhovnikom, bratovščine duhovnikov čiščenja presv. zakramenta. Ker so pridjane mašne in druge molitve, mora se rabiti tudi kot molitvenik pri očitni službi božji. Cena v platno vezani knjižici je K 1 60 in se naročuje v Cirilovi tiskarni v Mariboru in pri založniku Karlu Tribnik, župniku v Jur kloštru, pcšta Laško.	_769
Mariborski okraj.
m Maribor. Na cesar Fr. J. T. jubilejnem učiteljišču šolskih sester v Mariboru je bilo v šolskem letu 1911-12 36 abiturientinj, in sicer 21 za nemški m slovenski, 15 za nemški jezik. 11 jih je napravilo z
odliko, 1 ima pa Čez 2 meseca preskušnjo, So pa sledeče: Balon Ivartka (z odliko), Cvetko Cecilija, Brandl Jožefa, Fischbach Štefanija (z odliko), Fischer Ljudmila (z odliko), Freismuth Marta (z odliko), Gajšek Marija., Guštin Santa, Hauser Dora, Hölzer Gabrijela, Hromatka Kornelija (z odliko), Jaunik Pavla, Ko-bal Josipa, Koban Ivana (z odliko), Laure Marija, Lorber Marija (z odliko), Majdič Irma (z odliko), Matek Marija, Muchar Elizabeta, Osterc Ana (z odliko), Peternel Ljudmila, Polič Ivana, S.amobor Ivana (z odliko), Rebolj Frančiška, Reicher Ljudmila, Rozbaud Ana, Schweiger Amalija, Steiner Ivana, Sekirnik M. (z odliko), Stuck Ana, SuŠnik Ana, Teušič Marija, Trutschl Filumena, Vodopivec Gizela, Znane Josipa in Žerjav Marija.
m Maribor. Zrelostni izpiti na gimnaziji v, Mariboru so bili v soboto, dne 13. julija, dokončani. Izid spada med najboljše, odkar obstoji zavod; izmed 43 osmošolcev jih je naredilo izpit 14 z odliko, med njimi 8 Slovencev; zavrnjena sta bila le dva, oba samo za pol leta, tako, da jih je 41 dovršilo izkušnjo z uspehom, Z odliko so prestali izpit sledeči gg.: Bix Karol (Streiteben), Bratina Fran (Križevci), Goričar Anton (Mozirje), Pugel Friderik (C. Lipa), Habermut Avg. (Sv. Primož), Kieser Kari (Maribor), Mirt Jos, (Senovo), Muster Jos. (Gradišče), Reidinger Kari (Borov-lje), Robig Maks (Središče), Satler Fran (Caga), Svetina Fran (Gornji Grad), Überbacher Josef (Vildon), in Verderber Herman (Ljubljana), Uspešno so prestali izpit gg,: Armbruster Ludvik (Prestranek), baron Be-chade-Rochepine Evgen (Stangau), Bezja&Fran (Fram), Bußjäger Anton (Celovec), Dernovšek Julij (Maribor), Engelhard Ervin (Frolinleiten), Gaberc Alojz (Pretrež), Geč Fran (ZamuŠe), Groß J. (Središče), Kavčič A-lojz (Velika Nedelja), Kovačec Jos. (Sp. Volovljak), Kožuh Jos. (Zabukovje), Majer Fr, (Ljubljana), Mrav-lag Valter (Celje), Mravljak Jos, (Vuzenica), Muhič Fr. (Sovjak), Novak J. (Laški trg), Novak' J. (Hoče), Ortan J, (Pohorje), Osojnik J. (Mestni breg pri Ptuju), Predikaka J. (Lancovo), Rojko Maks (Hoče), Sa-vinsehegg Kari (Celovec), Voltan Jos. (Hortendorf), Wernitznigg Oton (Smohor), Wolff Erih (Budimpešta), in Wutholer Jos, (Rabelj).
m Maribor. Naši mestni očetje so si radi urav-nanja glavnega trga hudo v laseh. Predzadnjo sredo je bila običajna seja občinskega sveta, pri kateri je prišla na vrsto še tudi ta zadeva. Povzročila je zelo vročo kri. Zlasti med dr. Oroslom in inženirjem Friedringerjem je prišlo do budili spopadov. Drugače mirodušno kimajoči občinski odborniki so se zelo razvneli. Župan je pVedčasno zaključil sejo. Vsaka reč se maščuje. Tako se maščuje tudi nad mariborskimi nemškimi nacionalci njihovo grdo sovraštvo proti Slovencem, ki jim ni dopustilo, da bi se bil zgradil dravski most proti Narodnemu Domu. Radi te nemške zagrizenosti bo še marsikoga bolela glava, najbolj seveda davkoplačevalce. — V Pobrežju pri Mariboru se je peljal te dni železniški uslužbenec Alojz Bohak s kolesom po cesti. Na kolesu pred njim je sedel 51etni deček Oton Bernhaupt, Prcrtd kolesarju je privozil z opeko naložen voz, kateremu se je Bohak hotel ogniti. Pri tem pa se je zvrnil in deček je padel s kolesa pod voz. Voz mu je šel Čez trebuh. Nesrečni otrok' je bil na mestu-mrtev. — Živinske cene v Mariboru so bile na zadnjem živinskem sejmu precej nižje, — Na levem bregu Drave so našli v petek okrog 500 poginjenih rib, ki jih je prinesla voda. Več tisoč rib pa je voda nesla mrtvih naprej. Ribe so bile bržčas zastrupljene vsled neke strupene tekočine, ki je prišla iz mariborskih usijjarn. Magistrat in okrajno glavarstvo sta takoj izdala prepovjed, da se ribe za nedoločen čas v Dravi okrog Maribora ne smejo loviti, ker bi se vsled zavživanja njih mesa lahko prigodila kaka nesreča.
m Maribor. Včeraj zjutraj okrog 7, ure je pred Narodnim Domom zadela kap 521etnega Jožefa Terti-nek, doma iz Radvanja, Prepeljali so ga v mestno mrtvašnico.
m Sv. Magdalena v Mariboru, Slomšekova slavnost, prirejena v Hočah skupno od magdalenske in hočke podružnice Slovenske Straže, se je dobro posrečila, Okrog 300 ljudi je napolnilo vrt g. Rojka. Vrt je bil skrbno okinčan z zelenjem, napisi in s slovensko ter avstrijsko zastavo. Gospod kaplan Bazilik je otvoril slavnost s primernim pozdravom vseh gostov. Slavnostni govornik g. dr, Leskovar pa je lepo razložil velik pomen škofa SlomŠeka osobito za nas štajerske Slovence: škof Slomšek nas je združil v eno škofijo, on se je veliko trudil za slovenski pjouk v ljudskih šolah. Op je bil ljudski pisatelj, pesnik in vzgojitelj (pedagog). Delo škofa Slomšeka pa nadaljuje sedaj zlasti Slov, Straža. To obrambno društvo ima namen, zbrati in tesno združiti vse Slovence, da z združenimi močmi odbijemo divje napade Sulferajna in Südmarke na našo Šolo, zemljo in našo vero. Slovensko ljudstvo na Štajerskem bo, Če se dobro organizira v Slov, Straži, ohranilo svoj narodni obstanek in živelo naprej tudi takrat, ko nemškega Sulferajna in Südmarke že davno več ne bo. Izvajanju g. govorn: Xi\ jo sledilo živahno ploskanje. Nato so sledile dekl* nacije hčerko g, Halerja: „Slovenka sem", Gselmp love: „Dva potepena šolarja" od Škofa Slomšek? Mladenka iz Hoč pa je deklamirala lepo Gregorčič' 70 pesem: „Oljki". Hočki in slivniški pevski zbor s1' tapela več lepih slovenskih pesmi. Kakor pesmi, tak' te nudilo gostom tudi licitiranje dobitkov in streljan^ puško veliko prijetne zabave. Bil je res vesel dar' Čistega dobička se odpošlje Slovenski Straži okrc \30 kron. Hvala vsem, ki so darovali dobitke in k? kOrkoli sodelovali pri slavnosti,
m Sv. Peter pri Mariboru. Meseca svečana je pogorelo v Nebovi viniČarsko poslopje Antona Lor-
berja. Škode je bilo čez 4000 K. Dne 2. junija pa je v Malečniku pogorela viničarska hiša s prešo in posodo, last gospoda Klemenčiča v Mariboru, škode je 6 tisoč kron. Dne 12. julija pa je uničil požar v Trčovi hišo in hlev Alojza Veicera; zgorel je tudi vol, več svinj in ves živež, obleka in Še okrog 700 kron denarja, Škode je 8000 K. Zavarovani so bili vsi, pa za male svote. Zažgali so večinoma otroci. Skrivajte vžigalice pred otroci!
m Sv. Križ pri Mariboru, V proslavo evhari-stičnega leta smo tudi pri nas obhajali dne 7,, 8. in 9. julija tridnevno pobožnost, in sicer za župniji Sv. Križ in Zg. Sv. Kungota skupno. Vkljub preobilnemu nujnemu delu na polju so se verniki teh duhovnih vaj, katere je vodil vnet slovenski misijonar vlč, g. p. Ka-sijan, gvardijan in župni upravitelj pri Sv, Trojici v Slov. goricah, s hvalevredno vnemo in gorečnostjo u-deleževali. Prva dva dni mu je pomagal tudi vlč. gospod p. definitor Filip Benicij iz Maribora, kateri je v nedeljo obenem izvršil vizitacijo tukajšnje skupščine 3. reda sv: Frančiška, ki šteje nad 100 udov ter se kaj lepo razvija, K sklepu duhovnih vaj je prihitel tudi mnogočastiti g, stolni župnik in dekan Fr. Mora-vec iz Maribora, kateri je ob asistenci čč, gg. vojaškega kurata Lacina, korvikarja Bogoviča ter sosednjih gg. župnikov iz Z gor. in Sp. Sv. Kungote in iz Sv. Jurija ob Pesnici opravil sklepno pobožnost. O-meniti je Še treba, da so si omislili Križevčani poseben trajen' opomin na letošnje evharistično leto v lepi novi monštranci, katero je za ceno 1000 K mojster-ški izdelal g. Fr, Kager v Mariboru in v kateri je bilo pri tej evharistični svečanosti Najsvetejše prvikrat izpostavljeno, Bog bodi vlč. g. dekanu, g. voditelju duhovnih vaj in vsem čč. gg. bogat plačnik za ves njihov trud, ki naj, spremljan od božjega blagoslova, obrodi trajnih, obilnih sadov!
Sornart. Pri sodniji v Mariboru bo dne 30. t. m. dražba posestva Jerneja Gornik. Posestvo je cenjeno na 945 K 60 vin,
m Ruše. Slov, trgovsko in obrtno društvo v Mariboru priredi dne 21, julija v Rušah v senčnatem gozdu blizu gostilne za ruškim kolodvorom veselico. Zabava bo domača in različna. Prijatelji, pridite!
St. Lovrenc nad Mariborom. Tudi šentlovren-ški Slovenci sli moramo kmalu ustanoviti telovadno društvo. Sposobnih mladeničev in mož imafno dovolj ! Ea prostore nam tudi ni treba biti v skrbeh, ker nam jih bo radevolje prepustila šolska oblast v tukajšnji tržki šoli, v kateri ima t učiti nemišiki Tfurn-verein večkrat svoje vaje,
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Okrajni zastop v Mariboru se pač premalo briga za našo okrajno cesto! To spričuje jasno cesta skozi celi ŠentlovrenŠki trg. Ker že dolgo ni bila s prodecom posuta, Štrlijo debele skale iz tal; zato se ob vsakem koraku menju-jeta graba in breg. Kako nevarna in škodljiva je vožnja po tej cesti, se lahko vsak prepriča, kdor hoče o-pazovati vprežno živino in vozove ter zraven korakajoče voznike. Ako se tukaj ne trpinči živina, potem nikjer! Kdo bode povrnil Škodo vsem prizadetim? Dobro je, da si je pred tednom ogledal to cesto g. Schmi-derer, načelnik okrajnega zastopa! Upamo, da bo dal navoziti ob pravem Času zadostno množino pravega prodca, da nam ne bo treba ob tem času draginje kupovati „parizarjev", katere je v občinski seji priporočal gospod Moge.
m Vrholje. Mrtvo so našli Ivano Bergtold, p, d. tepanjsko mlinarico, na njenem domu v Vrhovijah dne 7. t. m. Zadnje čase je samotarila in je tudi u-mrla lcot puščavnica. Očividno jo je zadela kap, ko je hotela iti v sobo, V torek je bil pogreb v Slov. Bistrici, ki ga je vodil njen nečak, N, v m. p.!
m Sv. Magdalena v Maribaru. V nedeljo dne 21. julija po ve-černicah bo zopet zborovanje podružnice „Slov. Straže" pri Sv. Magdaleni. Slovenci iz Pobrežja, Tezna, Kadvanja, Novo vasi in iz mesta, pridite! Naj pride vedno več izobrazbe med ljudstvol
m Jaronioa. Dne 28. julija se vrši tukaj veMka Slomšekova slavnost, ki jo priredi tukajšnje kmečko bralno društvo v spomin 501etnice smrti velikega narodnega buditelj». Začetek ob 3 uri popoldne (po ve-černicah). Spored: 1. Govor, govori prof dr. An*. Medved iz Maribora.
2.	Igra „Občinski tepček", igrajo člani bralnega društva s sodelovanje!« dijaškega tamburaškega zbora. Vmes poje domači pevski zbor.
3.	Kavarna. Slovenci iz Slov. gcric, zlasti sosednja društva, 28. julija v Jarenino, da izkaži mo dostojno čast velikemi rodoljubu.
m Sv. Rupert v Slov. u«r. Ponosen na prvo državno darilo ob priliki letošnjega premiranja konjev pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ram je po g. Ivanu Pajtler poslal g. Jan. čuček, veleposestnik v Sp. Vo-ličini, dvekronski denar za Slov. Stražo. Srčna hvala 1
Ptujski okraj.
p Ptujske novice. Ptujski most je od 15. julija
naprej radi velikih poprav vsak dan popoldne ok l.do 7. ure zaprt popolnoma. — Umrl je v Gradcu ptujski trgovec g. E. Vouk, o katerem smo zadnjič poročali, da ga je zadela kap. — Matura na ptujski gimnaziji se je vršila dne 12. in 13. julija. Izvršilo jo je vseh 13 kandidatov; odlike ni nobene; bili so sami Nemci, — V soboto, dne 13. julija, so imeli maturantje navaden obhod z godbo in drugim razveseljevanjem. Na koncu so peli na glavnem trgu z velikanskim navdušenjem „.Wacht-am Rhein!" — Lepo vreme jako dobro vpliva na vse sadeže, posebno trta kaže zelo ugodno.
p Sv. Ana v Halozah. Pri tukajšnji romarski cerkvi (župnija Sv. Barbara v Halozah) se vrši letos Anino obenem z evharistično tridnevnico dne 26., 27, in 28. julija. Vspored te cerkvene slovesnosti je ta-le: Na Jakobovo dne 25, zvečer ob 5. uri večernice, potem spovedovanje. Na Anino dne 26. ob 6., 9. in 10. uri svete maše, popoldne ob 5. uri večernice. Istotako v soboto, dne 27. V nedeljo, dne 28, ob y*6. sv. knžev pot v 14 kapelah, stoječih ob potu, iz doline na grič
k cerkvi, potem ob 6., 8., 9, in 10, uri sv, maše. Popoldne ob '/«3. uri večernice. Vse tri dni bo izpostavljeno sveto Rešnje Telo, Vsak dan bodo tri pridige na Čast sv, Ani, oziroma presv. Rešnjemu Telesu, tudi bode dana vsakemu prilika, prejeti sv. zakramente, ter bodo te tri dni stalno trije duhovniki pri Sv, Ani na razpolago za spovedovanje. Tedaj, častilci presv. ReŠnjega Telesa in sv. Ane, pridite od blizu in daleč k Sv, Ani med vinorodnimi haloškimi goricami! Cč. gg. duhovniki o.nih župnij, od koder nar vadno prihajajo romarji k sv. Ani na Beli (v Halozah), se uljudno prosijo, da na prižnici pravočasno oznanijo vspored letošnjega Aninega.
p Loperšice. Umrla je v LoperŠicah bivša po-sestnica M. IvanuŠa v visoki starosti in neomožena.— V Frankolovcih pri Ormožu je umrl pretečeni teden Jakob Praprotnik, po domače KosajnČ, Naj v mj.ru počiva!
p Ormož. Nekaj članov naše Zveze je napravilo pretečeno nedeljo izlet v Oslušovce, kjer je na vrtu g, Kovačeca mladeniška zveza šentlenartska priredila lepo uspelo veselico z gledališko predstavo: i„Trije tički" in „Kmet in fotogral", Igri sta že sami na sebi jako kratkočasni Fantje so svoje vloge zelo lepo izpeljali, kar je pa še tem bolj pohvale vredno, ker je sedaj na polju mnogo dela. Med odmori so nas pa kratkočasili tamburaši iz Zavrča z lepo ubrano godbo, Cela prireditev ie krasno izpadla.
p Svetinje. Zadinjo nedeljo, dne 14. t, m., se je vršil v Žerovincih v gostilni g. Pihlarja shod, na katerem je govoril g. državni poslanec Brenčič, Gosp. poslanec nam je v kratkih in jasnih besedah očrtal delovanje HrvaŠko-slovenskega kluba v državnem zboru na Dunaju, posebno pa nam je poročal o delovanju naših marljivih Štajerskih slovenskih poslancev. Govoril nam je tudi o raznih kmečkih zadevah, s katerimi se zadnji čas peča državna zbornica, in je končno odgovarjal na razna vprašanja, ki so mu je stavili posamezniki. Po shodu pa je priredila naša Dekliška zveza skupno s podružnico Slovenske Straže predstavo: „Prisiljen stan je zaničevan", ki se je prav lepo obnesla in dala Slovenski Straži precej lep čist dobiček. Le tako naprej!
p Sv. Bolfenk pri Središču. Veselica naše mla-doniške in dekliške zveze je krasno izpadla, akorav-no je bilo vreme dopoldne dokaj neprijazno. Popoldne pa se je razvedrilo in jasno solnce je gledalo na mnogobrojno množico, ki je prihitela od blizu in daleč, Posebno smo se razveselili vrlih bratov Orlov iz Središča, ki so prihiteli v našo sredino ter zbudili občno pozornost. Hvala njim! Hvala pa tudi vsem domačim in sosednjim gostom, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli, da se je veselica tako imenitno izvršila. Naši igralci so igrali vse vloge res vzorno; vsak je bil na svojem mestu in splošna pohvala občinstva je bila plačilo za njihov veliki trud. Zato pa le vrlo naprej po začrtani poti; vsi trezni in dobro misleči ljudje so z vami, nekaterih liberalnih smeti pa se vam ni treba bati,
p Dijaška kuhinja v Ptnju. V drugem tečaju tega šolskega leta so darovali za to kuhinjo: Deželoi odbor štajerski 400 K; Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 200 K; Posojilnica v Gornji Radgona 40 K; Posojilnica v Framu 20 K; prof Kolarič 15 K; po 10 K: dr. Brumen, Jos. Komljanec, Jož. Kralj, dekan v Zavrču, Al. Senčar, Ferd. Skuhala in Fr. Toplak; po 6 K: dr. Iv. Fermevc; po 5 K: Kazimir Bratkovič, Al. Brenčič, L. Jerše, A. Jurca, M. Kojc, Fr. Lenart, F. Pšunder, dr. Sagadin, Lucij Selinšek, dr. Stuhec, J. Toman, župnik na Hajdinu, Pij Vakselj in Monsvet Zdhrer; po 4 K: Iv. Klomenčič, učitelj na Gori ; po 3 K: Avg. Jager; po 2 K: Muršee Zalika in dr. Ravnik; 6 K je poslal Fr. Zacherl, učitelj v Ljutomeru z gostije Fr. Skolibarja, trgovca na Hajdinu z gospodično Lojziko Juršo iz Branoslavec. Odbor Dijaške kuhinje se zahvaljuje vsem p. n. dobrotnikom za poslane prispevke.
p Sv. Urbin pri Ptuju. Zadnjič napovedana prireditev gospodarskega bralnega društva se radi nastalih težkoč ne more vršiti ob istem roku, temveč se preloži na poznejši ugoden čas.
p Pri Sv. Križu tik Slatine se vrši v nedeljo, 18. avgusta velika Slomšekova slavnost z mladeniškim shodom in telovadbo .Orlov". Slavnostni govor bo govoril v cerkvi in na shodu profesor dr. Medved. Na to izredno lepo slavnost opozarjamo zlasti vse mladeniče rogaške de-kanije. Upamo, da bo tudi dravinjska dolina sodelovala, posebno po makolskih „Orlih".
p V Kostrlvnioi se vrši v nedeljo, 28. julija velik dekliški shod v proslavo Slomiekovega jubileja. Udeležijo se ga vbo »OBednje dekliške Marijine družbe. Ob 10. uri slavnostna pridiga in sv. maša. Od 1.—3. ure veliko dekliško zborovanje na prostoru pri cerkvi. Ob 3. uri druga slavnostna pridiga in večernice. V Kostrivnici je ikof Slomšek zadnji krat birm9val, nekaj dni pred smrtjo še posvetil podružnico sv. Rozv lije. Družbenice Marijine in druge poštene mladenke vseh sosednjih in bližnjih župnij, na vesflo svidenje na kostrivniškem dekliškem shodu!
p Ormož, čebelarsko slavnost priredi podružnica za Ormož in okolico v proslavo svoje desetletnice v nedeljo, dne 21. julija v slučaju slabega >remena 11. avgusta 1912 veliko tombolo, pri kateri sodeluje iz prijaznosti polnoštevilna godba požarne brambe na Hardeku v La-honcih pri g. Brumnu. Začetek točno ob 3, uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen, čebelarski podružnici, se vsi čebelarji in prijatelji čibeloreje vabijo k obilni udeležbi.
p Čebelarska podružnica pri Sv. Tomažu priredi v nedeljo, dne 21. julija po rani službi božji čebelarski shod. Pri tem bode predaval znani strokovnjak J. Jurančič v šoli. Nato se bo vršilo praktično razkazovanje pri najbližjem čebelnjaku. K obilni udeležbi vabimo vse ude in tudi druge čebelarje in prijatelje čebelarstva.
Slovenjgraški okraj«
s St. Ilj pod Turjakom. Dne 8. t. m. ponoči je v Mali Mislinji pogorela praana in zapuščena hiša Mehova, last nekega posestnika v PameČah. Čudno je le, da je ostal škedenj, ker je bil tik pred hišo. Sumi se, da je zažgala hudobna roka. — VRazvorci je v četrtek popoldne staremu Uršeju ubila strela kravo pod Veliko Kapo, kjer se je pasla, pastarica, sedeča pod nekim drevesom, je ostala nepoškodovana. Eden vol, ki se je pasel poleg krave, je v trenotku nesreče zbežal proč in se tako otel smrti.
s Ribnica. Izvanredna je bila svečanost 25letni-ce tukajšnjega Kmečkega bralnega društva dne 7. julija, Lepo je pozdravil gospod predsednik pričujoče goste, katerih je bilo nenaviadno veliko. Posebno so
hvale vredpi gostje iz Ptuja, Maribora, Ruš, St, Lovrenca, Vuzenice, Vuhreda itd. Podal nam je malo zgodovino Bralnega društva ter ,isto prispodabljal vsa-jeni lipi, katera mora imeti močne korenine, da je viharji ne podero. Nastopil je slavnostni govornik preč. g. prof. dr. Medved, kateri je v govorih nedosegljiv.
V	krasni besedi nam je pojasnil pomen Bralnega društva, zlasti Še tukaj na zelenem Pohorju. Omepil je med drugimi mil. preč. g, kanonika Jak. Kavčiča, nekdanjega tukajšnjega kaplana, in č. g. Antona Kocuvana, tedanjega Župnika na Vuhredu, katera sta se veliko trudila, da se je ustanovilo tukaj Bralno društvo. Naštel je predsednike, med njimi je bil tudi že rajni g. Lipej Miklavc, kot pisatelj znan pod imenom „Pohorski". Društvo, katero stoji na verski, avstrijski in narodni podlagi, vodi zdaj vrli gosp. Luka Dr-žečnik. Tekom časa je imelo društvo razne poučne govore ter uprizorilo nad 10 iger. Ima po rajnem č. g, MandeliČeku urejeno lepo knjižnico in oder. Sedanji predsedjiik se zelo trudi za razvoj društva. Slava mu! Drugi del je bil posvečen Slomšekovi 501etnici.
V	prekrasnih besedah nam je govornik opisal Slom-šeka pred 50. leti. On je Še danes vzor vsakemu stanu. Velikanske so njegove zasluge na verskem, narodnem in Šolskem polju, Velepomemben je bil mož za tiste čase. Trudil se je za probujo in izobrazbo naroda, K temu je mnogo pripomogla Mohorjeva družba, pri kateri je bil tudi on med začetniki, Hvala g. govorniku! S posebnim zanimanjem je poslušalo občinstvo zanimiv mladeniški govor vrlega mladeniča Janeza Miklavc. Kaj takega v Ribnici še niso slišali. V izbrani besedi je bodril mladino k lepemu vedenju in značajneinu življeniu ter svaril pred slabo tovariši-jo. (Opominjal je k organizaciji. Vse to bi se lagje doseglo, ako bi se mladina še bolj oklenila Bralnega društva. Razočarani pa smo bili od prekrasnega petj ja tukajšnjega mešanega pevskega zbora plod vodstvom neumornega g. nadučitelja,. Le še večkrat! Veliko smeha je naredil tudi srečolov. Nad vse hvalevredni pa so izborni igralci, ki so tako dobro igrali „Divjega Lovca", Bilo bi predolgo, ako bi hotel vsakega posebej omeniti. Veliko pohvalo zaslužijo vsi igralci, da so se toliko trudili ter tako izvrstno izvršili svOjo nalogo. Vsem pa, kateri so kakorkoli pripomogli k tako lepemu vspeliu krasne slovesnosti, naj bode izrečena iskrena zahvala,
s Slovenigradsc. Vabimo na ustanovni in prvi občni zbor zadruge za rejo noriškega konja v sodnijskem okraju slovenjgraškem, ki bo v nedeljo, dne 21. julija 1912 ib desetih dopoldne v dvorani okr. odbora v Slovenjgradcu. Spored: 1 Sklepanje o pravilih. 2. Volitev v načelstvo. 3. Predlogi in slučajne sti. 4. Predavanje c. kr. okr. žlvino-zdravnika. Franc» Pi;nat o zavarovanju konj.
s Skale Za nedeljo, dne 28 julija ob pol 8. uri zjutraj vabi skupina Jugoslovanske str. kovne zveze vse zavedne kmete in delavce k skupnemu posvetovanju o rtznih zadevah. Nobeden naj ne zamudi naj le pride in še seboj druge pripelje.
Konjiški okraj.
k Špitalič. Ker se me po krivem sumniči, da sem jaz pisal dopisa iz Spitaliča v „Slov. Gospodarja", Št. 26 in 27, glede gg. I, K. in M. A., zato na tem mestu javno izjavim, da jaz nisem pisal dopisov, kar mi naj blagovoli slavno uredništvo potrditi. (Potrjujemo! Uredništvo,) — Božidar PetelinŠek, trgovski pomočnik.
k Zreče. Za občinske volitve je bil imenik iz-borno sestavljen. Vsa čast gospodu tajniku! Pa tudi volilci so vredni vse pohvale; svojo državljansko dolžnost so izvrševali v obilni meri in se držali discipline ali reda. Ko so se za blagor občine zavzeti zaupniki posvetovali glede kandidatov, so imeli precej težavno stališče. Imenik namreč izkazuje veliko Število oseb, ki so sposobne za častno službo občinskega odbornika, ali za vsaki razred je določena le nizka številka 4, in 2 namestnika, V novejšem Času se je izci-mila navada, da sta tretji in drugi razred dogovorno postavljala kandidate le za svoj oddelek, prvi razred so prepuščali samemu sebi. Tudi letos se je zgodilo tako. No, sedaj je prvi razred zaželel podreti „zid" nezaupnosti, odstraniti po nepotrebnem svoječasno napravljeni razloček med občani, Vsled tega je predlagal: Letos glasuj drugi razred za kandidate prvega razreda, a prvi daj Častno besedo in voli one drugega. Predlog je lepo namišljen) pa pri volitvah skrajno nevaren. In res so nekateri občani smatrali zadevo za značajni volilci glasovali za kandidate drugega razredu so možje, ki so reč od resnobnih volilcev vspre-jeli resnobno ter so na listek zapisali priporočence prvega razreda, v prvem razredu pa so kot osebe značajne volilci glasovali za k!ndidate drugega razreda, Takšne posebnosti pač ne bo lahko najti po voliščih1, in težko da ob drugokratnih volitvah tudi v naši občini-
k Konjice. Za Slomšfkovo Blavnost prihodnjo nedeljo vlada v celem okraju veliko navdušenje in zanimanje. Saj bode pa tudi krasno Na veselo svideujel
k Tepanje pri Konjicah. Adolf Znider iz Tepanj je daroval za Slov. Stražo 10 K. Še mnogo posaf.movalcev.
Celjski ©kraj.
c Celje. Izpiti na orglarski Šoli v Celju so se vršili v Četrtek, dne 11. t. m. Bilo je izpraŠanih 7 u-čencev, ki so svojo izkušnjo vsi prav dobro dovršili. Z izpraševanjem je pričel dr. Jehart. Izpraševal je liturgijo, oziroma cerkvene posle. Za njim je g. I. Pre-sker izpraševal občinsko tajništvo; na vprašanja so u-čenci zelo dobro odgovarjali. Gospod vodja šole, Kari Bervar, je izpraševal iz glasbene zgodovine. Glede posluha se je najbolj odlikoval učenec Ferdinand Kri-stl. Sel je v drugo sobo in natančno povedal o posameznih tonih na orglah, kar je zelo redek slučaj. Na
orglah so igrali učenci skladbe Bacha, iZibolda in končno dvoglasno našo Mittererjevo, Igrali so dovršeno. Končno je bila vaja na glasovirju. Gospod opat Ogradi je nato razdelil ob lepih naukih med učence spričevala sposobnosti, 'S službo je preskrbljenih že vseh 7 učencev.
c Celje. Celjsko višjo gimnazijo je obiskovalo v minulem Šolskem letu 309 dijakov, med njimi 73 Slovencev. Odličnjakov je 48. 22 jih je padlo, drugi so izdelali. Iz Štajerskega je izmed vseh samo 127 dijakov, vsi drugi so umetno vposlani Nemci iz drugih dežel, da se ohrani „nemški" značaj zavoda. Samostojno nemŠko-slovensko nižjo gimnazijo v Celju je v minulem šolskem letu obiskovalo 169) učencev, med temi 4 dijakinje. Z odliko je dovršilo šolsko leto 24, s povoljnim uspehom 98, z zadostnim uspehom 17 učencev, Padlo jih je 23.
c Celje. Divjanje samodrčev je povzročilo že večkrat velike nesreče. Skozi Savodno se je peljal te dni posestnik Plausteiner iz St, Jurja ob južni žel. Nasproti mu je pridirjal samodrč. Vodja samodrča pi hotel voziti počasneje, dasi mu je Plausteiner dajal znamenja. Konji so se splašili, Plausteiner je padel z voza in dobil več poškodb. Tudi voz je poškodovan,
c Hmelj. Cene hmelju gredo na Žatečkem trgu stalno nazaj. Pretečeni teden se je za zatečki hmelj plačevalo 240 do 280 K za 50 kg. Cena je torej padla zadnje mesece za celih 200 kron pri 50 kilogramih, — Promet s tujim hmeljem je bil skoraj popolnoma mrtev. Cene so znašale 150 do 220 K, kar pomeni velik padec. Rastlina se vedno ugodneje razvija, ne samo na Češkem, ampak tudi v drugih deželah. Toplota in dovolj vlažna zemlja vpliva izvanredno na razvoj hmelja. — Iz Savinjske doline se nam poroča, da bo letina letos dokaj dobra. Poznavalci hmelja tudi zatrjujejo, da bo kakovost letošnjega hmelja izborna. Glede cen za letošnji hmelj se še ne da mnogo sklepati.
c St. Jurij ob juž. žel. Vrše se velike priprava za SlomŠekovo slavnos't Orlov, ki se vrši dne 11. avgusta. Pripravljalni odbor je imel že dve seji pod predsedstvom dr, VerstovŠeka, Odbbru predseduje kaplan J. Kavčič, v njem so zastopani Mladeniška in Dekliška zveza, Orli, Bralno društvo. Nadalje sta v odboru oba gg. župana, gg.Artman in ZliČar, ter še več drugih, — Vinorejci, ki hočete, da bo dobilo vaše vino poseben sloves, pošljite nekaj buteljk vaše kapljice na g, kaplana Kavčiča. Na slovesnosti dne 11, avgusta bo namreč tudi velika vinska razsltava.
c Dobrna. V nedeljo, dne 7, in 14. julija, so nar ša dekleta vprizorila igro ¡.„Marijin otrok". Nismo se nadejali tako lepega in uglajenega nastopa priprostih deklic. Smejati smo se morali večkrat od srca, a tudi solze so nam privabili v oči nekateri ginljivi in res dobro uprizorjeni nastopi. Kaj takega si želimo še večkrat. Hvala lepa vsem igralkam! Posebna zahvala pa gdč, učiteljici Heleni Levstik, ki je s toliko vnemo in navdušenostjo vadila in vodila igro! Se pač pozna, kdo čuti z ljudstvom in kdo ima v. srcu pravo^ katoliško-slovensko prepričanje! Pri ponavljanju igre-dne 14. julija nas je obiskal državni in deželni posl* g. dr. Bepkovič, ki nam je v svojem govoru podal novega navdušenja za nadaljno delo. Hvala mu!
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Naša moška in ženska podružnica Slovenske Straže sta nam v nedeljo, dne 7. julija priredili krasno SlomŠekovo slavnost obienem s svojim občnim zborom. Slavnostno besedo v cerkvi je govoril preiskreno kaplan Sinko in slavil SlomŠeka kot apostola slovenskega naroda. Po večernicah se je vršila Slomšekova slavnost. Občna zbora teh podružnic sta nam pokazala, kako PeterČar ni izvrstno razumejo delovati za Slovence ob meji. Moška podružnica ie Štela 25 udov in je zbrala v prvem društvenem letu 72 K 30 vin. udnine in raznih darov. Ženska podružnica je štela 34 udov in je zbrala 51 K 52 vin, udnine in darov; obe podružnici skupaj 123 K 82 vin. Pa naj kdo reče, da nismo PetrČa-ni delavni za naše narodne svetinje. Kjer se dela za narod, hočemo biti v prvih vrstah, zlasti naái mladeniči in naše mladenke. Odbora obeh podružnic sta o-stala stara. Krasne besede je govoril slavnostni govornik nadžupnik g. Korošec o SlomŠekovem rodoljub-ju in o ljubezni do Peterčanov,. Našega rojaka, duhov-pika Jakoba Strašeka, je prvega opisal življenje. Govornika predlog, naj se temu Slomšekovemu sošolcu in obenem Slomšeku vzida v cerkev spominska plošča, je bil z navdušenjem sprejet. V ta namen so darovali nadžupnik Korošec, župnika Sparhakl in Go-milšek, vsak po 10 K, posestnik Sim, Debelak 5 K in posestnik Jan, ConČ 2 K. Nadaljni darovi se še hvar ležno sprejemajo. Dva mladeniča in štiri dekleta so-deklam.ov.ale SlomŠekovo pesmi. Tudi zapeli smo več SlomŠekovih pesmi. Tako smo pri nas proslavili SlomŠeka. Krasen sklep so naredili naši Orli, ki so nam predstavljali dovršeno, tokrat že drugokrat, jako živahno igro: „Fernando, strah Asturije", da smo strmeli, Bilo je res lepo!
c St. Peter v Savinjski dolini. Liberalni jeziki cele Savinjske doline se sedaj hitreje gibljejo kakor mlinska kolesa ob savinjski strugi in obirajo našega prem. kneza in Škofa. Prvenstvo imajo seveda tudi v tem naši dragi sosedje ŽalČani, Ti so pokazali tudi tokrat svoje pristno liberalno lice. Zupana ni bilo doma, da, bi v imenu ljudstva, ki je po ogromni veČini: udano svojemu višjemu pastirju, pozdravil visokega gosta* Posebno zanimivo je in za bivšega poslanca Robleka nad vse značilno, zakaj ni imela niti občinska hiša, niti katera liberalna hiša, razobešenih zar stav. Pretilo se je, da Roblek odloži vsa svoja občinska mesta in ne sodeluje več pri občini, a|ko župan pozdravi Škofa ter se razobesijo zastave. Roblek začne torej razvijati v trgu pravcato strahovlado. Dobro*
je, da smo se tega moža iznebili in da drugod ne poslušamo več nanj. Samo dvojno se nam zdi Čudno: 1. da se klanjajo tudi žalski obrtniki tej strahovladi in 2. da v takem liberalnem gnjezdu stavijo usmiljeni bratje svoj zavod. Mi in drugi Savinjčani smo preveč omikani, da bi se dali voditi od žalskih liberalcev, ki se izkazujejo samo kot prebrisani hmeljski mešata^ in zagrizeni strankarji, lOslobodimo se v verskem oziru liberalnih Žalčanov!
c Ljubno. Dolgo in težko smo pričakovali, a vendar-le dočakali, da je naš deželni odbor razpisal službe okrožnih zdravnikov na Štajerskem, Zdravstveno okrožje Ljubno, ki obsega politične občine Ljubno, LuČe, Solčavo, je bilo doslej precej časa brez zdravnika ter se je slišalo vsled tega mnogo pritožb od strani občinstva. Pomagati pa se vendar ni dalo, ker je ravno ta čas vzel deželni odbor po novi tozadevni postavi razpis teh služb v svoje roke. No, službe so razpisane, in kakor se sliši, bo dala odsihdob občina zdravniku prosto stanovanje, vsled Česar je upati, da se bode tudi za to mesto oglasil kak zdravnik, posebno, ker je okrožje izredno lepo.
c Ljubno. Ker se mene sumi, da sem dopisnik dopisa z dne 11. julija, Št. 28 „Slov, Gospodarja", izjavljam, da nisem dotičnega dopisa pisal in tudi nisem ž njim v nobeni zvezi, ker nimam navade, da bi se mešal v osebnosti. Obenem omenim, da Martin Sla-tinšek ml. ni bil agitator ne liberalni in ne „klerikalni" ter da dotični dopis ne odgovarja resnici, Jurak.
c V Laškem trgu je kupil trgovino M. Drobca g. Rudolf Dergan, Novega trgovca toplo priporočamo, on se bo gotovo potrudil, slavno občinstvo vsestransko zadovoljiti,
c Št. Rupert pri Laškem trgu. Strela ga je u-bila na ČreŠnji. Dne 11. t, m. je ubila strela v Kan-jucih, župnija Sv. Rupert, Alojzija Zupanca. Šel je ravno s ČreŠnje in stal na zadnjem klinu lestve. Zapušča ženo s štirimi nepreskrbljenimi otročiči.
c Sv. Ilupert nad Laškim, Dne 11. t. m. je šla Čez našo župnijo strašna nevihta. Crnosvetli oblaki so bili kakor v ognju, skoraj brez presledka so švigale strele in treskalo je na vse strani, da so ¡se tresli ljudje strahu in groze. V Kanjucih je ubila strela lastinarja Alojzija Zupane, ko je Šel s ČreŠnje. Zar dela ga je v glavo, mu raztrgala klobuk na kosce, izbila mu spredinje zobe ter ožgala lase in šla po levi nogi v lestvičin drog, ki ga je vsega razdrapala, od tod pa je švignila v zemljo, zapustivša v zemlji precej veliko luknjo, Dne 15, t. m. smo pokopali nesrečneža na svetinjskem pokopališču. Zapustil je 4 male otroke in ženo. V tem času je strela udarila tudi v hišo kmeta Jakoba Pušnik, po domaČe Špilanc, v Grahovšah, Šla je skozi dimnik v kuhinjo, potem v vežo in nazadnje v sobo, kjer je preiskala vse kote. Omamila je samo pestunjo, ki pa je prišla kmalu k sebi. Tudi ogenj na diljah so takoj pogasili, tako, da ni napravila velike škode. Pravi Čudež pa je bila strela pri kmetu Andreju Hrastnik na Tratah. Udaril^ je v kozolec, ki je poln sena, in sicer v en steber, ki ga je precej razčesala in opalila, vendar ni zažgala kozolca. Toče, hvala Bogu, ni bilo, tudi naliv ni bil prehud,
c Csija. Marijina družba deklet v Celju obhaja v nedeljo, dne 21. jul;ja svojo desetletnico. Po cerkvenih opravilih bo pop. ob 8. uri v vrtni dvorani „Pri belem volu" slavnostno zborovanje. Budo razni govori in igra v 8 dejanijh „V boji", katero je za to priložnost spisala članica domače Marijine družbe. Vstopnina prosta.
c Vransko. Kat. slov, izobraževaloo društvo priredi dne 21. jul. t. I. v dvorani g. Brinovca veselico s sledečim vsporedom: 1. Opomin k petjn, poje meš. zbir. 2. „Dve materi", igra s petjem v štirih dej.
3.	Mladosti ni in Večernica, poje meš. zbor. Začetek po večernicah.
c Frančišek na Strciah. Nedavno je daroval velečastiti gospod dr. Avguštin 8t genšek, prof. bogoslovja v Mariboru našemu Kat. bral. in izobraževalnemu društvu precej dragocenih knjig. Blagemu dobrot nika izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo! Ker primanjkuje društvu gmotnih sredstev, vsled česar ne moremo knjižnice oskrbeti spotreb-nim čtivom, prosimo obenem tudi druge rodoljube, naj bi se nas spomnili z enakimi darovi. — Odbor.
c S». Frančišek na Stražah. V nedeljo, 28. t. m. bomo imeli v svoji sredini veleč g. dr. Hohnjeca, vrlega društvenega organizatorja iz Maribora. Ta dan se bo namreč vršil prvi občni zbor Kat. bralnega in izobraževalnega društva, ki bo spojen z gledališkimi predstavami in govori. Spored prireditve bo sledeč: Ob 10. uri d op. sv. opravilo, katerega bo daroval veleč. g. dr. Hohnjec. Popoldne po večernicah: 1.Pozdravni govor. 2. Govor dr. Hohnjeca. 8. Igra „Za križ in svobode".
4.	Petje. 5. Igra „Skriven zaklad". 6. Občni zbor. Somišljeniki gornje-grajskega okraja se uljudno vabite. Prosimo tudi sosednja društva, da •gitirajo za mnogoštevilno udeležbo.	Odbor.
c Sv. Rupert nad Laškm Dne 28. t m. uprizorijo naši mladeniči v kat. izobraževalnem društvu igro „Prepirljiva srseda". Bode tudi predavanje in petje. Naše novo društvo se pridno giblje in ima že precej časnikov in nov gledališki oder. Torej pridite številno na veselico.
c Ga I cija. Vabimo vbb dobromisleče fante, da se mladeniškega shoda, ki se vrši pri Sv. Jungerti nad Galicijo, dne 21. julija 1.1. udeležijo polnoštevilno. Ob 10. uri prrdpoldne je pridiga za mladeniče, pridignje eden č. g. iz Maribora, zatem je sv. maša, nakar se vrši pod kozolcem g. Mihaela Polak (Cesar) mladeniško zborovanje, na katerem bo tudi govoril naš drž. pc«l. dr. Korošec. Mladeniči od vseh strani na veselo svidenje.
c Dol. Alojzij Podmenik, rudar v Hrastniku je daroval prvi dve-kronski novec Slov. kat izobraževalnemu društvu na D lu. Hvala,
c Sladka gora. Pri nas priredi v nedeljo, 21. julija podružnica 81ov. Straže Slomšekovo slavnost, pri kateri bo govoril župnik Gomil-šek. Sladkogorčani, te slavnosti se udeležite polnoštevilno, zlasti ti mladina. Mora biti lepa proslava velikega apostola slov. naroda.
okraj.
b Kapele pri Brežicah, ¡Zadnji Četrtek zvečer je prihrumela nevihta preko našega kraja ter je udarila strela v gospodarsko poslopje g, Šulerja. Bilo je v trenotku vse v ognju. Sosedje, bližnji in daljni, so prihiteli takoj gasit in reševat bližnja poslopja, ter se zdi vsakemu skoraj neverjetno, da so mogli brez gasilnih priprav ob velikanskem ognju rešiti čisto blizu stoječa poslopja. Nekateri so pokazali izreden pogum. Drugi dan v jutro pa je v Jezeslavcu 371etna Tereza BlaževiČ, po domaČe Matokova, po nesreči padla pri zajemanju vode v globok vodnjak. Ker so
nesrečo hitro opazili, jo je bilo mogoče rešiti, dasi-ravno hudo ranjeno; posebno globoko rano ima na glavi. K bolnici sta bila takoj poklicana duhovnik in zdravnik.
b Planina. V Četrtek, dne 11. t. m., je od zahoda sem proti Planini se pridrvilo silno neurje s točo. Najhujše je gospodarila toča in uničila vso žetev v Pristavi in na Selu, sicer pa po celem Golobinjaku. Vmes pa je udarjala strela za strelo in treščilo je tudi v graščinski marof, v katerem je vedrilo 16 delavcev, toda k sreči ni strela nikogar zadela. Skladišče sena je bilo takoj v ognju in je s poljedelskimi stroji vred popolnoma uničeno, hleve pa, so navzoči delavci in sosedje rešili. Kot zadnji je prišel na lice požara planinski fajerber-hauptman,
b Za Slav. Straže so zložile udeleženke dekliškega shoda v Št Lenartu pri Brežicah dne 14 t. m. K 7'37.
Vestnik
mlad. organizacije.
Kamnica. Sestanek Marijinih družbenic iz Maribora in okolice je bil zadnjo nedeljo veličasten. U-deležilo se ga je nad 600 družbenic, Dva lična slavoloka s primernimi napisi in lepo okrašena sta naznanjala to redko slavnost. Dopoldne so priromale druž-benice od Sv. Magdalene v dolgi procesiji. Cerkveni govor je imel domači gospod župnik in med službo božjo so družbenice skupno pristopile k sv. obhajilu. Od	se je vršilo zborovanje na 'Marinšekovem
vrtu, kjer so nastopile sledeče mladenke 9 svojimi govori in deklamacijami: Uršula Brauneker, Sv, Magdalena; Amalija Mulec od Sv. Martina; Terezija Don-ko iz Jarenine; Marija Ha.jdinjak iz Maribora; Filo-mena Visočnik iz Hoč; Marija Brus iz Sv, Križa; M, Trtinek iz Slivnice; Julijana Melaher iz Sv. Magda-dalene; Marija Toličič od Sv, Magdalene; Julijana, Lopič iz Kamnice; Marija MuhiČ od Sv, Jakoba; A-na Kralj iz Gor. Sv, Kungote; Hiter Tončka iz Kamnice; Terezija Rajzman iz Jarenine; Julijana Roh-man od Sv, Jakoba in Alojzija Poprask iz Kamnice. Ob 3. uri pa so priromale v veličastni procesiji, prepevajoč Marijine pesmi, v beli obleki družbenice iz mesta. Cerkveni govor je imel dr, Lukman in slovesne večernice mil, g. kanonik Moravec, Po večernicah se je nadaljevalo zborovanje. Govorile so: Marija Ma-cuh iz M.aribora; Jerica JanČiČ iz Maribora, Nato je povzel besedo dr. Lukman ter je v navdušenem govoru priporočal mladenkam značajnost, apostolsko delovanje in korajžnost. Za njim so še nastopile: Otili-ja Domiter, Amalija Sajko, Filomena Smeh, Filome-na Kožar in Katarina Kajzer iz Maribora. Zanimivo je bilo to, da so nastopile nekatere mladenke po dvakrat, ena celo trikrat. Med zborovanjem so se prepevale mične narodne pesmi. Po končanem zborovanju smo se razšle vnete in navdušene za vsem poštenim Slovenkam drago sveto vero, narodnost in izobrazbo. Ip trdno smemo upati, da se bo v bodočnosti ui-resničila želja voditelja našega krasnega* zborovanja, ki jo je izrazil, predno je zaključil zborovanje: „Mla^ denke, ogenj in navdušenje, ki vlada med vami ip med vso slovensko pošteno mladino, naj požge vse naše verske in narodne nasprotnike!"
Ormož. Mladeniška in dekliška zveza imata v nedeljo, to je dne 21. t. m. po večernicah, svoj redni mesečni shod. Pride tudi govornik iz sosednje, in govornica iz svetinjske Zveze. Vsi, katerim je kaj za izobrazbo in omiko, se prijazno vabijo!
Brežice. Dan posavskih1 deklet v Brežicah. Minulo nedeljo se je v Št. Lenartu pri Brežicah ol> hajal veličasten shod dekliških zvez , ip Marijinih družb celega spodnjega Posavja, shod, kakor ga celi brežiški okraj Še ni videl. Od Rajhenburga, iz Pod-srede, iz Bizeljskega kot okrajnih mej ter iz sosednjih kranjskih župnij je prihitelo do 700 Marijinih hčerk in člapic naših dekliških zvez k prijazni cerkvici sredi vasi Št. Lenart. Pridiga se je morala vršiti zunaj cerkve pod mogočnima lipama ob kapelici božjega groba. Zlate besede je polagal pozornim mlar denkam na srca tu bivajoči č. g, kurat Mezinec iz Goriške, za kar mu bodi prisrčna hvala. Po sv. maši se je pričelo zborovanje pod lepo ozaljšano ip primerno razširjeno streho na posestvu predsednika brežiškega Izobraževalnega društva, Iv, Novaka, Po otvoritvenih besedah domačega g. kaplana je prevzel vodstvo zborovanja rajhenburški g. kaplan Gaberc, ki je tudi do konca z veliko spretnostjo vršil svojo nalogo, ki ni bjla mala. Siam je govoril o pomenu velikih dekliških shodov, g. kaplan Lasbaher iz Vidma o razmerju med Marijinimi družbami in dekliškimi zvezami. Med temi in za temi govori pa so se skoro v, nepregledni vrsti vrstile govornice iz posameznih župnij, Nastopilo je menda 14 govornic. In to niso bile zgolj pozdravne besede ali puhle fraze, marveč po večini obširni govori o raznovrstnih predmetih, ki zar devajo dekliške zveze in družbe, Pa s kakim ognjem in prepričanjem so vam dekleta govorila! In dasi so bile zborovalke že dolge ure na nogah, je rastlo navdušenje od točke do točke, K sklepu je blrežiški gosp. kaplan Spindler pozival mladenke, zbrane ob božjem grobu, h križarski vojski za resnično in vsestransko osvoboditev našo domovine. Zbor breške „Bogomile", ki je prepeval v cerkvi, je tudi med zborovanjem zapel par pesmic. Nazadnje so bile v šentlenartski cerkvi pete litanije z blagoslovom, ki naj da rast ter oplodi prevažne sklepe in opomine tega shoda, Stari ljudje dandanes navadpo bridko tožijo radi pokvarjene mladine, tu pa smo videli par odraslih starejših ljudi, ki so bili slučajno zraven, kako so jim po licu polzele solze radosti nad tako mladino. Mladenke vrle,
naprej po tem potu, in po vseh posameznih župnijah zdaj po tem sijajnem shodu zopet na podrobno delo!
Najnovejše,
Umrla je včeraj ob %i. uri popoldne Č. sestra M. Mihaela Plohi. Rojena leta 185f0 pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji, postala je leta 1873 č. šolska sestra. Pogreb bo jutri ob 3. uri popoldne. Rajno priporočamo v molitev posebno Častiti duhovščini, kateri je blizu 40 let popravljala prav okusno staro dragoceno mašno opravo; posebno veliko se je trudila vsako leto za razstavo „Družbe vednega češčepja za 0-lepšanje revnih cerkev", Izvežbala si je spretnih pomočnic, ki bodo njen posel enako vestno in točno 0-pravljale. N. v m. p.!
Posl. dr. Verstovšek ima dne 28. julija po prvem sv, opravilu shod v Gornjem Gradu, po drugem sv. opravilu pa pri Sv. Miklavžu,
Slovenska Dijaška zveza priredi dne 15. avg. v Št. 11 j u v Slov, gor. veliko obmejno Slomšekovo slavnost.
Sv. Križ nad Mariborom, Po dogovoru z načelnikom mariborskega Orla se slavnost 251etpice tukajšnjega Bralnega društva in 501etnice Slomšekove smrti od 4, avgusta preloži na 25, avgusta. Dne 25. Avgusta pa se vrši ista nepreklicno, Prihitite društva k' nam!
Ormož. Slovensko katoliško in izobraževalno društvo priredi s sodelovanjem Mladenišfke in Dekliške zveze v nedeljo, dne 28, t. m. na vrtu g. Kalch-brenerjeve veliko ljudsko veselico z zelo bogatim sporedom. Na programu je tudi igra: „¡Trije tički" v 2 dejanjih, burka „Kmet in fotograf", mešan pfevski zbor, srečolov, Šaljiva poŠta, ko.nfeti, nastop govornika iz Maribora itd. Med odmori sodeluje priznano izvrstna godba požarne brambe hardeške poc? vodstvom g. D, Serajnika, Začetek ob 3, uri popoldne. Vstopnina I. vrste 80 vin,, srednja vrsta 60 vin. in ostale vrste po 40 vin. Ker je namenjen Čisti dobiček za ljudsko knjižnico, se pričakuje mnogobrojne udeležbe. Sodeluje iz prijaznosti tudi pevski zbor od Sv.Tomaža.
Gor. Radgona. Slovenska Dijaška zveza priredi v nedeljo, dne 21. julija po večernicah na vrtu g. O-sojnika veselico. Vspored je zelo zanimiv.
Pri Sv. Trojici v Slov. goricah se vrši dne 15. avgusta veliki mladeniški shod,
Zetale. Politični shod priredi Katoliško politično društvo za šmarsko-rogaški okraj v Zetalah' v nedeljo, dne 28. julija ob y23. uri popoldne. Shod se vrši v stari šoli. Govori državni poslanec 'in deželnega glavarja namestnik g. dr, Fr, Jankovič, Udeležite se shoda vsi Zetalanck Vabimo pa tudi može in mladeniče iz Rogatca, Sv. Roka in Sv, Florijana.
Tiskarski škrat nam je na drugi strani v današnji številki v notici o „DomOljubovih" novih naročnikov napravil iz 2 00 0 samo 200.
Italijansko-turška vojska. Pretečeni teden so si priborili Italijani zmago pri Sidi Aliju. Turkov je bilo z Arabci do 6000 mož. Padlo je obilo Arabcev in Turkov. Tudi Italijani so imeli do 200 mrtvih in ranjenih. — Iz Rima poročajo, da krožijo vesti, da se v kratkem času sklepe premirje med Italijo in Turčijo. Turčija pa razglaša v svet, da b» nadaljevala vojno. Turški minister za zunanie stvari je v ministrski seji posebno povdarjal, da boiTurčija nadaljevala vojno. Miror-ne predloge pretrese le tedaj, ako bodo res vsprejem-
Cven. Gospod L. Petovar je daroval mesto venca na grob svojega prijatelja Ivana Rajha za uboge učence tukajšnje šole 20 K. Bog plati !|
Mala Nedelja. Vsak človek se rajši veseli kot pa žalosti, in takega mnenja smo tudi mi Malonedeljčani. Ker že več let ni bilo ni-kake veselice, lato pa priredi kat. izobraževalno društvo 21. julija veselico z zelo zanimivim vsporedom. 1. Pozdrav. 2. Naš prapor, meš. zbor (Fr. Ferjančič). 3. Srira godba na pihala. 4. „Rdeči nosov,", burka v očem dejanju. 5. „Oj ti planinski svet", meš. zbor (J. Aljaž). 6. Godba. 7. „Strahovi", igra v rnem dejanjn. 8. Ujetega ptiča tožba, meš. zbor (J. Aljaž). Prosta zabava kakor: petje, šaljiva pošta, kon-feti itd. Vstopnina sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 40 vin., stojišča 20 vin. Začetek ob 4. uri popoldan. Opozarja se, da pride godba od Sv. Andraža in pevski zbor iz Svečine nad Mariborom pod vodstvom domačina g. Fr. Bohanec.
Za šolsko mladino.
Da mnogo otrok v šoli ne more z drugimi napredovati, da so nepazljivi in utrujeni, je prav pogosto vzrok nežna telesna konstituc.ija. Pospeševanje večkrat izgubljenega veselja do jedi in boljša prehrana sta tukaj vsekakor na mestu. Nič ni za to pripravneje nego že desetletja preizkušena	17
Scottova emulzija.
Dalje časa zapored redno uživana leči deklice in dečke tako razveseljivo, da zopet dobe veselje do učenja in šole.
Pri nakupu naj se zahteva izključno SšOtt-OVSJ emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah.
Rž In plenica nam dajeta največ in najboljši kruh. Pridobitev večih pridelkov je glavni cilj domačega poljedeljstva, da ne bo več odvisna od tujega uvoza. Zato je treba pravilno gnojiti polja. Po sedanjih izkušnjah si gnoji poleg hlevskega gnoja na hektar še tudi z 400 kg tomaževe žlindre „zvezdna znamka", za rž in pšenico. Brez hlevskega gnoja se potrosi 600—600 kg tomaževe žlindre „zvezdna znamka na hektar pa še kalijeva in dušičnata gnojila. (Berolin—776).
Pristna samo s to znan ko — ribičem — kot znamko Scott-cvega ravnanja.
0

Zahvala. Že 2 leti s*m imel ▼ moji len roki hade bolečine, moji živci «o bili zelo slabi. Dajalo se mi je kaf-rovo žganje, pa ni nič pomagslo. Pred kratkim sem čital o Vašem „Levovem francoskem žganju" ter sem poskusil ž njim, a sem take] občutil, da bo postale moje mišice živol močnejši in je bolečina splošno ponehavala. NaroČil sem zopet 4 steklenice, dal som tudi mojemu zetu eno steklenico, (kateri je tudi trpel na revmatizmu) ter se je čutil takoj boljšega. Mnogo tem že poiskusil, pa mi nič ni tako pomagalo kot Vaše sredstvo.
Štefan Plntar, sodarski mojster, Virje.
„Levovo francosko žganje '
se dobi v vseh lekarnah in trgovinah.
Originalna steklenica stane samo
2MB~ 44 vin.
Velika steklenica K 1*10, največja K 2'20 in se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. PoSiljanje po pošti od K 4'40 naprej po poštnem povzetju.
ALEKSANDER KALMAR, Dunaj H/2. Severni kolodvor.
O»
m
0
Listnica uredniitva.
Šmartno ob Paki: Mi flmo se o stvari.natanko poučili in vemo, da je g F. S. čepici oddal. Vsaka druga trditev je v najmanjšem slučaju dlakocepljenje. — Dol pri Hrastniku: Hvala, smo že od drugod dobili. — Sv Boljenk pri Središču: Istotako. — Trnovci pri Sv. Tomažu: Preosebno in tožljivo Urednika nič kaj ne mika iti radi napadov na malenkostne osebe kašo pihat. — Planina: izročili Straži. — Dobrova, Gomilsko, Žetale, Knittelfeld: Prepozno za to številko.
Razpis službe občinskega sluge in redarja.
Pri tržkej občini Velenje se razpisuje služba
občinskega sluge in redarja
pod čfledečimi pogoji:
Letna plača je 720 K, prosto stanovanje In pa prosta siužibena obleka.
Prosilci ne smejo biti pod 25, pa tudi ne Čez 40 let stari.
Avistrijski državljani (prilogi: krstni in domovinski list).
Popolnoma neomadeževane preteklosti (prilogaj: nravnostni list, Sittenzeugnis).
Morajo dokazati popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi.
Prednost imajo ! oženjeni prosilci brez otrok, kalteri so izučeni kakšne obrti in bi jo tukaj tudi izvrševali; oziroma dosluženi podčastniki (Unterolii-ziere).
Nekolekovane prošnje se naj vložijo najpozneje do dne 5. av|gusta 1912 pri župpjistvu v Velenju, politični okraj S 1 o v e n j g r a d e c, Štajersko.
Zupan: S k a z a 1. r.
Ženitna ponudba.
Posestnika sin, 34 let star, kateri ima po sta-riših lepo posestvo ali pa do 10.000 kron dedščine se želi poročiti z dekletom, ki bi imela nekaj primernega premoženja in ob enem tudi veselje vzeti kako gostilno v najem ali pozneje tudi kupiti. Blagohotne ponudbe pod »Srečna prihodnost St. 250« na upravništvo tega lista.	808
Hazpis?
>m
a
N
Oženjesi ljudje b.ez otrok, mož kot hlapec, žena kot pomočnica pri gospodinjstvu, se sprejmejo pri gosp. Fr. Ehrl ch, Št. Ilj v Slov. goricah	800
PETELINE^
čistokrvne, zlatorumene, „Orping-tonske" pssme, meseca aprila val-jene. Črne za en komad, za vsak mesec starosti 1 K. Belgijske kunce dva do štiri mesece stare. Cena za par, za vsak mesec starosti 1 K 50 v. Zavojnina se računa po lastni ceni. Prodaja, dokler bo kaj zaloge Anton Slodnjak. trteai1 in posest, p. Juršinci pri Ptuju.	801
Trgovskega pomočnika išče Franc Petan, trgovec mešanega blaga v Sromljah pri Brežicah. Poštenost in tre»nost. Pogoji ponudbe naj se pošiljajo do 20. tvgusta 1612. 80S
Kozolec
15 minut iz Celja v dobrem stsnu z šestimi okni in „štoberkom" je ta 850 kron na prodaj Itfotam se proda male kmetija s hišo, hlevom in gospodarskimi poslopji z lepim sadonosnikom (50 dreves) in 2 o-rala zemlje za 7.600 kron. Več se izve v trafiki v Narodnem domu v Celju.	. 796
Treznega, zanesljivega konjskega hlapca, ki bi vozil tudi fciub, takoj sprejme Janez Böhm, mlinar v Framu pri Mariboru. Mesečna plača 20 kron.	797
Dne 29. julija t. 1. ob 10. uri predpoldne se odda dobava sena, slame, posteljne slame, premoga in drv za c. kr. domobranski pešpolk št. 26 v Mariboru, za dobo od 1. oktobra 1912, do 30. septembra 1913.
Natančni pogoji so v pisarni polkovne provi-anture vsak dan na vpogled.	767
& 1 Serravallovo 3
i m železnato kina-vino
Higien. raistava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepilno sredstvo ta slabotne, malo-krvne in rekonvalsceote. Povzroča voljo do jedi, utrjnje Sirce in popravi kri. Iabcren okne. Nad 7000 zdravniških spričeval.
I. Ser r a vallo,c. kr. dvorni dobavitelj
Trieste-Barcola.
Kupi se v lekarnah v steklenirah po pol litra k K 260 in 445	po 1 liter k K 4 80.	W
t	. m * MVirn>vVivVi«TT miVi
Učenec iz poštene h;še in z dobrimi spričevali se takoj sprejme pri Jerneju Bračko, krojaški mojster v Krčovini št. 146 pri Mariboru. 809
Vinograd,
novonasajen, hiša, hlev, obokana klet in preša; leži v Brežicah, postaja in pošta Velika Nedelja. Malo izplačila Se proda radi starosti gospodarja. Natančneje pri pekovskem mojstru Ferd. Grazer, Ormož.	795
Za crkovnika se sprejme kak rokodelec (krojač), ali zdrav mladenič, ki bi pomagal v župnišču Sv Martin pri Celju.	792
Dva pridna kovaška učenca se
sprejmeta pri g. Kobot, kovaški mojster, Maribor, Tržaška cesta štev. 2.____798
Pozor!
V Spodnjih Poljčsnah 7 minut cd kolodvora ob okrajni cesti je lepo posestvo z h šo in gospodarskim poslopjem, posebno za penzijonista ali obrtnika za 15 000 kron na prodaj, si se da v najem ?a letnih 840 K. Ter Čoki, Poljčane. 763
Udenec iz dobre hiše in z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme takoj v t g lin- z mešanim blagom, Fr. Miki, t; g ,ec pri Sv. Marjeti pri
M' A-vgtujcih._799
Posestvo na prodaj.
Kupci 1 Kdor želi na veselem kraju stanovati, pobrigajte se! Jaz imam na Teharjih v vasi Slance primerno posestvo na prodaj. Meri 8 oralov a dvema gozdoma vred, ki ju je toliko, da ni treba drv in stelje kupovati. Zraven so travniki za rejo do štiri goved. Štiri njive so bile obsejane z ržjo in pšenico. Hiša je zidana, z dvema sobama, z opeko krita, živinski hlev zidan, obokan, kozolec s šeBtimi stebri, svinjski hlevi s štirimi oddelki z opeko kriti, klet pod zemljo, zidana in z opeko krita, čebelnjak, proda se tudi poljedeljjko orodje. Brajd je mnogo; vina se dobi 50 hektolitrov; tudi sadnega drevja je veliko. V župnijsko cerkev je hoda 8 minut. Posestvo je tik okrajne ceste zraven sejmišča ¿a Teharjih. Cena skupno 15.100 kroD. Plačilo po dogovoru V.l-otin S.ojan v Slancih pri Teharjih, p. Š:or6. 791
Loterijske Številke:
Dne 18 julga 1912.
Trst	5 63 78 58 28
Lino 78 83 13 84 8
Hiša v Mariboru
(Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vitom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Ve'- se izve pri lastnike, Maribor, Khisl-gasse 3, 1. nadstropje.	695
Gostilna
se proda pri Sv. Križu na Murskem polju tik cerkve, na najlepšem prostoru, so velika poskopja, ki obstijijo iz pet sob, dve kuhinji, mesnice, kajilnice mesa, ledenice in velike spodnje kleti, tri velike kleti pri hl.vu, dva velika hleva, skedenj in at*, posebej stoječa hiša, ena soba, kuhinja, klet, klavnica za živino, pokrito novo kegljišče s pečjo, da se lahko po zimi keglja, »rt za zelenjsd in sadonosnik. Vpeljana je že bila dolga leta trgovina in gostilna. Cena 24000 K, lahki plačilni pogoji, natacčneja pojasnila daje Anton Vrabl, vele posistnik in trgovec, p. Križevci Štajersko.	707
Na prodaj
je velika, l#pa hiša s trgovino, sposobna tudi za gostilno. Zraven je telik, lep sadovnjak in mnogo brajd. Naha>a se v lep«m bogatem kraju na. Spod. Štaj. Vprašanja pod J- C. na upravništvu Slov. Gospodarja.	666
500 kron!
Vam plaftam, če Vam moje sredstvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde kože Cena 1 lončku z jamstvenim pismem 1 K. Kemeny Kaschau I, Po3tfach 12/76. Ogrsko. 665
Dva močna, dobro ohranjena, do-sedaj vedno polna vinska soda, eden 15, drugi 10 let star, prvi 15, drugi 11 hektolitrov držeč se prtda po nizki ceni. Franc Koser stareji v Juršincih.	780
Zastonj
je dvajset oralov zemljišča prve vrste, vse okr g poslopja Kdor kupi gospodsko hišo, marof, hišo, hleve, kozolec, živino in veliko drugih reii, v vrednosti 40.000 kron. Po vrhu pa dam še šest njiv, lep gozd, dva vinograda, travnike in velik sadonosnik. Vse to je deset minut od trga in na najlepšem prostoru Prodam vse skupaj ali 750	posamezao.
Ferd. Polegek,
posestnik pri Konjicah (Štajersko).
Učenka, pridna in poštena se sprejme takoj v trgovino mešanega bla ga. Prednost ima, katera ziia nekoliko šivati. Naslov pove upravništvo,	761
Posestvo, „Meyerhof" blizu Maribora z lepim stanovanjem in go spodarskim poslopjem se po ceni proda Posestvo meri 42 oralov, od tega je 250 oralov rodovitnega sa donosnika. ostalo njive in gozdi, ter je r»di dobrega sena in bližine mesta Maribor osobito za mlekarstvo sposobno. Proda se skupaj ali pa tudi na kos*. One se izvejo pri oskrbništvu graščine Langental pri Mariboru.	788
Učenec,
zdrav in močan, kateri ima veselje do pekarstva se takoj sprejme pri S. Kotnik, Tegethofova ul. 81. 789
Proda se lepo posestvo s hišo, v kateri se izvršuje gostilniška obrt v Spodnji Rečici št. 26, pol ure od Laškega. Cena 6800 K. Več se izve pri lastnici Vončina Frančiška.	786
Proda se takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestojijo iz 2 parcel a n, krog 12.960 □ metrov velike Vpraša se v upravništvo. 364
Štefan Kaufman
trgovina z železnino
' Radgoni
priporoča najboljše o cehe kose in srpe, pravo štaj. žtlezo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 601
Dober jabolčnik,
enak slabemu vinu st prodaja lit. po 12 vin. Zahtevajte pof&anila pri J. Kerhlanko, trg Lemberg p. Šmarje pri Jelšah.	758
——__s_
Konj, ^
rjaveč se prod», 5 in pol leta star, lepe rasti. Vpraša se pri lastniku H. Mulec, Studenci pri Mariboru.
766
^ VSAKE VRSTE
K. K d R N E R
D GRAVER <v
Prijatelj stoj!
En liter pijače stane samo 10 do 12 h, ako si naročiš za K 1'20 1 in pol litra pristnega sadnega brezopojnega izvlečka (iz jabolk, breskev, malin iu jagod), katerega zmešaš z 10 litrov vode. Glavno zastopstvo za mariborsko okrajno glavarstvo pri Zinauer & Co., 8v. Jakob v Slov. gor. Trgovci in gostilničarji zoaten popust. 757
Častna izjava.
Jaz podpisani Franc Babič, po seBtnik v Iljaševcih št. 28, obža-liujem, da sem gg. Matjaža in Ano Šantl iz lljaševec neopravičeno žalil ca časti, prekličem dotifne neresnične trditve in se zahvalim za odpust kazni. Ljutomer, 27. junija 1912. 753 Franc Babič.
Učenec,
s hrano in vso oskrbo se tikoj sprejme pri M. I gerju, urarju v Mariboru, Gosposka ul 13. 747
Malo posestvo, tri orale zemlje, večinoma travniki, se zelo po ceni proda. Vpraša se pri lastniku v Gornjem Rad.anju it. 78, pol ure od Maribora.	751
Več hiS
za eno ali dve družini v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in solidno urejene, pet minut od glavnega kolodvora v Mariboru, se po ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša se v uprav, 760
Pohištvo
razpoillja na vse strani trgovina s pohištvom
Kapi Px>eis,
Maribor, Stolni trg 6,
lepe postelje na valjar, nastavne postelje 15 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K, stoli K 2 60, trde, polirane postelje 24 K, polirane mize 2% K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 84 K, u-njati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, železne postelje z ograjo 16 K, posteljeiz medenine 68 K, emaj-
lirane postelje 40 K. Siobodno na ogled. Sloboden nakup. Ceniki zastonj in frauko.
Sprejme se starejša ženska ta
kuho in domača opravila k rodbini brez otrok na deželo. Naslov v upravništvu.	780
Pozor!
Prodam lepo posestvo na deželi, en kilomster od Rlmskih-toplic (Štajersko); hiša z dobro, mešano trgovino, hlev, vse dobro zidano, 7—8 oralov gozda, 4 orale lepih njiv in travnikov, 2 vrta in mnogo sadnih dreves, zaradi prevzetja druge posvsti, za mali denar, 7000 kron. Vpraša se pri Alojzu Mihelič v Ložah pri Rimskih-toplicah.	779
Izskušen sodar
37 let star, za vsako delo, želi vstopiti v delo sodarsko sli pri kletarstvu. Potudbe pod: „Poste-reBtante" 100. Sv. Benedikt v Slov. goricah.	781
i i Air 11 o t\ I5tem Pridno dek-
Ueh.Utd. ijC0 T gurosti 17
let naprej za domača opravila. Ista se lahko tudi izveva v kuhanju. Ponudbe ca Josip Farkaš, trgovec pri Sv. Jurju ob Ščavnici. 784
Krepki učenci se sprejmejo. Po-popoloa oskrb in primerno plačilo. Parni mlin Pesnica. (Kaniža pri Mariboru).	782
Eno ura od Maribora, četrt ure od žekz. postaje, lo minut od cerkve, je na prodaj lepo posestvo z zidanimi poslopji, meri 38 oralov v enem kosu, večinoma prvovrstnih travnikov in saionosnikov, drugo njive, vinograd in gozd, torej posebno pripravno za živinorejo in mlekarstvo, ker je blizu mesta in žel. postaje. Več pove upravništvo pod naslovom „Mlekarstvo".
Priden in pošten učenec se sprejme pri g. Alojziju Pečnik, pekovski mejster v Selnici ob Dravi. 765
Zanesljiv in razumen
IftlflilflUF s 4 ali 5 delavs-
■ SB<5Be©i kimimočmi se sprejme do novembra v Pekrah pri Mariboru. Išče se tudi poštena vinlčarska družina. Vpraša se pri gospej Suppanz. Maribor, Koroška cesta 2.	739
Hlapec za »ole se sp ejme takoj v župnišču Selnica ob Dravi. Plača dobra po dogovoru.	768
Priden in pošten učenec se sprejme takoj pri g. Konrad Kocbek, kovaški mojster, Maribor, Krie-hubcrgasse 19.	783
Izurjena kuharica in gespodinja,
ki je bila blizu 20 let v župnišču, išče enake službe. Nastopi takoj. Naslov pri upravništvu.	774
Kupci pozor!
Na prodaj iz proste roke lepo posestvo pol ure od mesta Maribor, obstoječe iz hiše, potrebnih gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, sadonosnikov in gozdov. P/oda se vse skupaj aH na kose. Več se izve pri lastniku, Fridrih Bračko v Vodolali. S'. Peter pri Mariboru Na dopise brez znamke se ne odgovarja. Lahki plačilni pogoji. 777
V najem se da 1. avgusta na več let trgovina na Polenšaku pri cerkvi. Več pove Jožef Herga v Brac-lavcih, p. Juršinci pri Ptuju. 766
Čevijarsk I poetočnik se sprejme. Plačilo po dogovoru. Franc Lorger, čevljarski mojster. Zreče pri Konjicah.	783
Iščem dobro, snažno kuharic«, ne pod 35 let staro, vajeno v veliki hiši. Sprejmem tudi pridno sobarico iste starosti, katera (udi lepo lika. Plač?, dobra. Ana Majdič, paromlin, Celje.	771
Oženj en švajeer
(kravji majer) se pod dobrimi pogoji sprejmo pri graščini Dornova p. Moškanjci.	805
Deček, sin poštenih starišev, popolnoma zdrav, primerne starosti in z povoljno šolsko izobrazbo se sprejme kot
učenec
v ieletrgosini z žeieznino „Merkur" Peter Majd.č v Celju, Graška ul. štev. 12.	793
Zamenja se
dobičkanosna, euonadstropna še davka prosta hiša s trgovino in vrtom, tik mesta na Spod Štaj. z približno enakim gospodarstvom gostilniške obrti. Naslov v upravništvu tega lisia.	807
Krojaški učenec od 14 do 15 let star se sprejme, kateri ima veselje do krojaške obrti pri g. Janezu Partlitu, krojaški mojster v Studencih pri Mariboru, Okrajna cesta štev. 3.	816
Gospodinja In svinjska dekla se
sprejmeta na posestvu zavoda Marijinih bratov, plača na mesec vsaka 18 krcn, spričevalo cd g. župnika; (Sittenzeugnis) potreben. Ponudbe se naj pošljejo na Jožef Sterniša, ekonom, Marien-Institut, Kirchen-gasse št. 1. Gradec.	813
Išče se poštena, delavna ženska, za večje poses ^o, ki zna kuhati za vet oseb in se na gospodinjstvo dobro razume. Plačilo po dogovoru. — Naslov: Suppanz, Maribor, Koroška cesta št. 2/1.
Pozor!
Proda se novozgrajena enonadstr. hiša z lepo veliko kletjo in z lepim vrtom, sposobna za vsako obrt ali tudi za penzioniste. V lepem kraju tik kolodvora v Šmarju pri Jelšah. Natančneje se jzve pri lastniku Antonu Jecl v Šmarju pri Jelšah št. 70.	812
Kovačija z vodno silo (Hammer-schmiede) in z lepim ter prostornim stenovaryem se pod ugodnimi pogoji da v najem. Vpraša se na oskrbništvo grajščina Faal. 810
Posestva na prodaj; meri 4 orale zemlje, zidane hiše, hlevi, kozolec, 10 minut od farne cerkve pri cesti; hiša je sposobna za kak obrt ali gostilno. Več pove Boštjan Klučar pri Novicerkvi p, Vojnik. 811


Spodnještajerska. ljudska posojilnica v Maribora
rtjlstrov.nt zadruga z neomejeno zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/,*/ » nroti tri mesečni odpovedi po 45/4°/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sieer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/e, na vknjižbo sploh po 5'/«®/« na vknjižbo in poroštvo po S'/«®/» j" na osebni kredit po 6°/,. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Presoje z» vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo •
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. «ri dopoldne in od 2. de 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.

judska Hranilnica in Posojilnica v Celju
pegistpovana zadruga as neomejeno zavezo
v lastni kisi (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graska cesta 9, I. nadstr.
obrestuj e
Hranilne vloge po 4VS% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, r.e da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun jn jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
upaduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnja se sprejemajo in pojasnila dajejr v>ak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzejave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje.
podojuje
na zemljišča po 5% do 57s°/oi 1 amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Koovertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom niih terjatve. Prošnje in lističe za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k- leke.
Fr. Kanipiiš: Ig, Poljskava
pri Pragarskem
V korist je vsakemu
in si prihrani veliko denarja, ce kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini
J. N. Šoštaric: Maribor
Gosposka ulica štev. 5.
Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd.	623
Cene veliko raiffe kakor drugod.
vsem kmetom naznani in se jim priporoči, da bi prišli k njemu btroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2 do 800 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše rečne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnieo, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden polovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtniee, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf% največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin" po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator", po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo -«eliko čas« in drv. Najnovejšo mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrjje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikelne. pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, d^bi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da i>e dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.	42$
Svarilo!
Koder se
Prodajajo ponaredbe, naročite pristni
ZAHVALA.
Povodom smrti moje nepazabne žene, gospe
Frančiške Makovec roj. Štuhec,
posestnice na Grlovi,
izražam tem potom vsem, ki so njo spremili k večnemu počitku mojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa imsm dolžnost se zahvaliti g. dr. J. Lebarju za njihovo vsestransko požrtvovalnost, katero so rajni skazili že dvakrat v prejšnji bolezni, č. g. Loren-ca Janžekoviču, župniku verženskemu sa podelitev sv. zakramentov, kakor tudi za obisk in tolažbo v bolezni, domačima č. gg. župniku J Weixlnu in kaplanu Fr. Ostržu za spremstvo k zadnjemu po čitku, vsem darovalcem vencev, slav. požarnemu društvu na Gerlovi, ter sploh vsem, kateri so blago r-jno obiskali in tolažili v njeni mučni bolezni. Bog Vam tisočero povrni. 802	Žsligoči mož in sin.
-Y, v		^¡mum
		
694—5
roda se hiša
z dobroidočo sedlarsko obrtjo v mestu na Koroškem. Več pove upravništvo lista.	74
naravnost od izdelovalnice pod naslovom:
Rastlinska destilacija
„FLORIAN""
v Ljubljani.
Vabilo k
izrednemu občnemu zboru
Ormoške posojilnice v Ormožn,
registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se vrši v soboto, dne 3. avgusta 1912 ob 3. uri popold. v uradnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Volitev jednega člana načeistva.
2.	Slučajnosti.
V slu&iju nesklepčnosti se vrši v troh tednih z istim dnevnim redom drag občni zbor. ki se sklepa bre?pogojno. K ob ini udeležbi vabi	806	odbor.
PfflOörOCaeirM SWOÜSfi edi81° »lovensko tovarniško podjetje na Spodnjem Štajerskem:
3 il|lwl	«	«	i	•	ki vari marčno,
žaleč in Bassel trn
Kenn
DIVOV
somišljenikom:
termalno in
731
granatno pivo.
Slovenci podpirajmo svoje domače podjetje.
Otvoritev trSOViil© ' Ds.°jamo si ulJud?° «»«»niti p. ^prebivalcem Celja ¡n okolice, da smo v Celju,
okroina cesta 4 otvorffl zalogo
1H
Imetnik zaloge v Celju:
AleiziJ Fabian.
Priporočamo se za obilen obisk:
Bratje Kunz, Dunaj,
vpoiiljalnka kave in čaja.
„Titania
SK KS3
KH SSK
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. kuriva se prihrani.
Zastopniki se iščejo
„Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pr dene zato posebna priprava.
„Tifania-Werke", Wels 136, Zgsr. Avstrijsko.
Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo FranC Asen, Gradec, Marienpassa 22. —
Nenavadno hiter razvoj pare.
Pošilja se na poskušnjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte cenike.
narejeni iz kovanega železa in kovlnaste pločevine, torej nepokverljivi.
ZAHVALA.
Za vse obilne dokaze sočutja, osebno in pismeno tolažbo povodom bolezni ia smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Antona Hribernik,
učitelja,
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo predragega rajnika k večnemu po#tkn, izrekamo tem potom vsem prijateljem in znaueem iskreno zshvalo. Osobito pa se še zahvaljujemo preč. g. župniku Al Zamudi za vsečasno tolažbo in daševno pomoč v bolezni, preč. g. dekanu Fr. Bohaku in navzočemu gg. duh^vništvu za zadnjo spremstvo, kakor tudi požrtvovalnemu Črešnjevskemu učiteljstvu, ki si je vseskozi mnogo prizadevalo za izgubljenega in tolikanj priljublj. tovariša.
Posebno omeniti še moramo učitelje-pevce, ki so pod vodstvom g. nad-učitelja Kokl-na zapeli umrlemu žalcstinke in vse, ki so mu izkazali zadnjo čast. Vsem srčna hvala!
Črešnjeveo, dne 10. mala Brpana 1912. 790	Žalnioča vdova in otroka.

m i:
da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za desinfeko.ijo na bolniški postelji, za odpravo slabih duhov in potnih nog, j® steklenica
Ly so form
desinfekcijskega sredstva priznano
najboljše. Se dobi z navodilom uporabo v vsaki apoteki in dn.žcriji po 80 v. v originalnih steklenicah. — Lxso-form toaleti o milo 1 K za 1 kom.
I s čem majerja
zanesljivega s 5. delavskimi močmi Vstop v jeleni 1912. Zelo ugodi i pogoji. Rihard Ogriseg, lastnik u-metne vrti;ar;je Maribor. 671
nosilce, okovje, strešno lepenko, črpaljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebščine, poljedeljske stroje in orodje, vozne plahte najboljše kakovosti, kose znamka „Merkur" in „Trigiav", žič-nato mrežo in ograje, trnjevo žico in vse drug' predmete železninske stroke pri veletrgovini z železnino
473
»
Merkur' P. MsMÜ? csMs,
oeeeeeoeeeee^eeeeeeeee^
o	O
Veletrgovina s papirjem.
Na debelo!
Na drobno

Specer. trgovina
s prodajo poljskih pridelkov na veliko, pri zelo prometnem železniškem kolodvoru, se takoj da v najem ali pa se tudi proda. Vpraša se pri
Kari Haberju,
trgovcu
Tegetthoffova ulica.
Goričar & Leskovšek
Celje : Graika ulica štev. 7.
Zvezna trgovina iS
Celje, Rotovška ulica Stev. 2.
Maribor,
«o «a t»
Kdor ljubi dobro kavo
naj vporablja kot pridatek samo
pravi „Franck", ki se spozna po tvornični znamki, t. j. kavinem mlinčku.	1232
Tovarna v Zagrebu.
O Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja :: pisalnih in risalnih potrebščin. :: ;: <;) Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade. (D
Geoaeeeoooeeoeee<HH>ooeeoeeeeeoeoeeooeoeoeoe
Posojilnica v Mariboru
(Narodni dom)
razpisuje za šolsko leto 1912/13 podpore za obiskovalce:
1.	Obrtne šole v Ljubljani v znesku 300 K;
2.	trgovske šole v Ljubljani v znesku 280 K;
3.	Kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel. v znesku 280 K.
Prošnje, opremljene s krstnim listom, šolskim in ubožnim spričevalom, je vložiti do 15. avgusta 1.1.
v pisarni posojilnice. Oziralo se bo v prvi vrsti na prošnjike iz sodnijskega okraja Maribor.	277
Krasno posestvo se proda,
ki leži na slovitem hribu Kapela, 5 minat od farne cerkve, ima krasen razglrd na vse strani sveta. Obstoji iz modernega, še novega hišnega poslopja (vile), z tremi vhodi, je pri vsakem veranda, ima 6 stanovalcih sob, eno kuhinjo no kamro, tri spodnje krasne suhe kleti, hlev za tri govede, klet za žg nj-rno in druge potrebo, gumno, pet svinjakov, prosto stoječa nora veiik* preža. Je vse zidano, v najboljšem stanu, lep vrt za zelenjavo oov» žičasta ogreja. posestvo meri 10 oralov, štiri orale sadonosnika in travnika, s če a 400 stoječimi sajenimi različnimi sadnimi drevesi, dv* or«la gozda s starim bukovim drevjem, 2 in pol orala njiv, 1 in po) or.l ovosajen^g» vinograda, posestvo se drži vse skupaj, tik vel;ke cest*, ki pelje pol ure od železniške postaje Radinei (B»d Radein). kjer je vrelec kisle vode in poletno kopališče, katerega obiščejo od soh krajev in stanov veliko ljudi. Pri Kapeli je mesarija, pekarija, gostilne in vsak dan dva krat prinešena pošia na dom. Posestva imajo v okolici gospoda iz mest iz raznih atanov, obiskujejo radi poletno stanovanje, ker je zračno in krasna lega. Posestvo se ceni na 20.000 kron, premičnine v sobah posebej po 3G00 kron, so ngodni plačilni p. goji, posestvo bi se primerjalo vsakemu upokojenemu g spodu. posebno č. g. duh ;vnikom: tudi vsakemu trgovcu, ker je le edina trgovina pri Kapeli. Natančnejša pojasnila daje Anton Vrabl, trgovec in veleposestnik, p. Križevci pri Ljutomeru.	624
Delniška glavnica 8 milijonov kron.
Podružnica
Rezervni z&klad 800.000 kron.
Ljubljanske kreditne banke
v Celju
sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
0
Vloge na tekoči račun obrestuje najkulantneje.
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: L. KEMPERLE.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.
Iz celega sveta.
Otrok kot priča proti lastnemu očetu. V Zemu-nu na Ogrskem so dne 25. junija našli v bližini kolodvora umorjeno žensko. Sum je padel na nekega železniškega delavca, ki je pa odločno tajil. Po raznih drugih pričali so končno zaslišali tudi delavčevega o. troka Ta je izpovedal, da je oče tisti večer pripeljal domov neko neznano žensko in se hudo prepiral ž njo, ker za neko stvar ni hotela plačati 10 K, marveč le 8 kron ' Potem so napravili ženski ležišče pod streho. Kmaiu nato se je začul s podstrešja ropot in krik. Cez' nekaj Časa je prišel oče s težko vrečo na rami in jo odnesel iz hiše. Izpoved otroka je globoko vplivala, vendar osumljenec še vedno taji.
Zaradi krave v smrt. Posestnik Kari Velej v Pečovniku pri Celju je prodal svojo kravo na sejimu v Laškem trgu. Ko je prišel domov in povedal ženi, koliko je skupil za kravo, mu je ona predbaci-vala, da jo je prepoceni prodal. Vsled tega sta se sprla ip mož je kmalu natto odšel iz hiše. 2ena je nato vrata za njim zaklenila ter ga pustila ponoči zunaj. Mož je Šel užaljen v bližnji gozd ter si pognal kroglo iz samokresa v srce.
Mož vrgel ženo skozi okno. Iz Budimpešte poročajo: V noči od sobote na nedeljo je padla neka ženska iz tretjega nadstropja na cesto ter se težko poškodovala. Ko so ,o zaslišali, je izpovedala, da se je sprla s svojim možem, prolesorjem godbe, Josipom BartrarHaokeljem, ki jo je vrgel nato skozi okno. Moža so zaprli..
Crno-beli dvojčki. Na ženski kliniki (bolnišnici) v Monakovem na Bavarskem zelo zanima zdravniške kroge sledeči slučaj: žena, belka, nekega zamorca je rodila dvojčke, deklici, od katerih je ena povsem črna, druga pa povsem bela.
Resnični dogodek. Goriški „Novi Cas" poroča: Bi] je kmet, ki je zanemarjal svoje verske dolžnosti. Pa Šel je tako daleč, da je opravljal celo poljska dela ob nedeljah in praznikih. Neko nedeljo letošnjega leta je rezal trte cel dan. Trte so lepo rastle in pognale. Toda kaka žalost, ko gre nekega dne pogledat svoj vinograd in vidi vse zadnje mladike odlomljene. To je storila hudobna roka, si misli, in pokliče takoj komisijo, A komisija je bila drugačnega mnenja in je povedala kmetiču, da je udarila v trte strela in tako vse mladiko odlomila. Trte so za par let uničene. KmetiČ, spametuj se in posvečuj praznik!
Grozna nevihta na Bavarskem, V liinterstein-ski dolini v Allgavu se je utrgal oblak. Velik del o-kraja je opustošen, Toča je padala tako gosto, da je bila gora Nebelhorn in druge sosednje gore vse bele.
PODLISTEK.
Sedem prošenj materam in očetom.
(Anton Martin Slomšek. Drobtinice, 1. 1846, str. ¿80, si.)
(Dalje.)
5.	Sk' rbite otrokom za potreben strah! Prvi strah mora biti Šiba. Brezovo olje zaceli razvade mladih dni in šiba novo mašo poje, to je: izredi pridne otroke! A.ko dete pri dveh letih ne uboga, le hitro mu s šibo pomagaj; hudoba — pravi sv. Duh — je globoko vsajena v dečkovo srce, šiba jo bo izpodbila. Ne igraj se s Šibo, Šiba mora biti sveta reč. Ne tepi v jezi; jeza je iz pekla, iz pekla pa kaj dobrega ne pride. Ne tepi preveč; kar je preostro, se radio skrha in dobi šrbine, ki se težko izbrusijo. Ne tepi premalo ali presladko; medena potica (gibar-nica) ni zdrava, od nje rad trebuh boli, od sladkanja pa srce. Ne tepi po krivici, da bi enega otroka ubijal, drugega pa lizal in zagovarjal, pa mu potuho dajal; ampak po zasluženju, da poreče, kakor je rekla svoje dni dobra hči svojemu očetu: „Oče, le tepite me, saj sem zaslužilaj!" Kar je pri otrocih Šibe premalo, bo palice preveč.
Drugi strah otrokom mora biti izguba vaše ljubezni, Nikakor, da bi jim delali obljube in si z darovi kupovali, da bi vas ubogali, rekoč: b,Ančka, idi zibat, ti bom pa medeka dala." — ,„Tone, idi svinje past, boš pa orehov dobil" itd, Brez vsake obljube mora iti ip če prav pridno stori, naj kaj dobi. Tirjati otroci staršev nikoli ne smejo, le poprositi jim gre. Zamera starišev jih mora bolj boleti ko skala za nohtom.
Tretji strah za otroke naj bo zamera bo ž -j a. Pravite otrokom, kako hudo se človeku godi, ki Boga zapusti. Greh na vesti jih' mora huje peči, kakor žareči ogel na roki.
6.	Skrbite otrokom za pošteno tovariš i j o. Ne dovolite jim se potepati; izvolite jim sami poštene tovariše in toviarišice, naj se ž njimi veselijo, igrajo in skačejo. Otrok ne more biti sam, sam je le volk. Glejte pa skrbno, kaj otroci počnejo; ena grintova ovca celo čredo pokvari,
OdraŠčepim preskrbite dobro službo pri poštenih ljudeh, pa tudi ob času poštenega tovariša ali to-varišico v zakon. Toda ne siliti, temveč le svetovati v službo ali pa v zakon je starišev prava pravica. Prisiljena reč ni dobra, pa tudi na cesti pregrehe se prava sreča ne najde. Poštena tovarišija zlata reč, slaba tovarišija in pa smola na suknji.
7. Skrbite otrokom zapobožnost. Pobožnemu kristjanu so potrebne tri svete reči: prvič vsako jutro in vsak večer moliti. Rajši pusti ži-
Lovska nesreča. V okolici Metnice na Koroškem je lovec Franc Zaje ustrelil posestnikövega sina L. Leitnerja, ko se je ta vračal ponoči čez polje domov. Zajo je mislil, da mu gre nasproti kaka žival. Strel je ranil nevarno Leitnerja na pršili in na glavi, Odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnišnioo v Celovec, Ko je zapazil Zaje usodno zmoto, je pomagal ranjencu, da je prišel domov, nato pa je sam ovadil nesrečo orožnikom.
Neznana bolezen pri konjih. Iz Monakbvega poročajo: Na Nižjem Bavarskem je izbruhnila pri konjih neka nova bolezen. Konj hoče neprenehoma spar ti. Konju se vname možganska opna. Bolezen je navadno smrtna.
Velikanski požar. Iz Petrograda poročajo: V neki tovarni za sladkor blizu Lipecka je izbruhnil velik požar, 60 delavcev je zgorelo.
Vročina v Ameriki. Vsled silne vročine je umrlo v Novem Jorku 6, v Filadelliji 14, v Bostonu 3 in v Pittsburgu 5 oseb.
Po 80. letih priznal umor, V Fürstenfeldu je na smrtni postelji izpovedal posestnik Alfred Weber, da je pred 30. leti umoril nekega Grammerja. Vsa ta-kratna poizvedovanja po morilcu so bila brezuspešna.
Uboga bogatinka. V Oberweyerju pri Hadamar-ju na Bavarskem so te dni pokopali 681etno samico Schmidt, ki je živela v revnih razmerah. Pa kako so bili presenečeni, ko so našli v njeni zapuščini v obligacijah 47.000 mark, v postelji pa 20.000 mark v zlatu, našli so tudi y kuhinji vleč tisoč mark v srebru in bankovce, ki so jih deloma že miši oglodale. Premoženje Sclimidtove so cenili na 150.000 mark. Vse svoje premoženje je volila katoliškemu župnemu uradu Oberweyer, da se ustanovi ženski samostan.
181etnl roparski morilec svoje lastne matere. V vasi Bržttz na Brandenburškem v Nemčiji je napadel 181etni pleskarski pomočnik Jože! Dewals svojo Ößlet-no mater s sekiro, ji uropal večjo svoto denarja in pobegnil v Berolin, kjer ga je prijela policija pri sorodnikih. Vdova mesarskega mojstra, Ana Dewall, je bila v vednih skrbeh za svojega izprijenega sina. Pred kratkim si je izposodila na svoje posestvo 1900 mark. Sin je zahteval, da naj mu ma)ti da denar, kar je pa odklonila in spravila denar pod blazino, da bi ga sin ne našel in ne vzel. Ko je mati Še spala, se je priplazil nečloveški sin z mesarsko sekiro k postelji, v kateri je spala njegova mati. S sekiro je udaril mater 12krat po glavi in jo ubil. Ko so prijeli nečloveškega sina, ni bil nič skesan, marveč se je celo grdo norčeval iz uboge, ubite matere.
Strašno neurje na Ogrskem, Na južnem Ogrskem so divjali strašni viharji, V Cervenki je vsled povodnji 500 hiš praznih. Škoda znaša 2,000,000 kron.
vino brez krme, kakor otroke brez molitve. Ne veliko, le sveti križ, pa dober namen storiti, jih iz mladega navadite. Ako Boga ne bodo pozabili, jih tudi Bog ne bo pozabil. Druga reč, ki je pobožnemu kristjanu potrebna, je: vsako nedeljo in zapovedan praznik zahajati k službi božji in k božji besedi. Otroci zdivjajo, ako pridejo malokedaj v cerkev ; takih .ni nebeško kraljestvo. Gorje starišem, ki sami ne grejo v nebeško kraljestvo in tudi otrokom branijo. |Takih sodba bo strašna.
Tretja reč, pobožnemu kristjanu je potrebno pogosto prejemanje svetih zakramentov. Mladeniči in deklice od 15, leta naj po navadi vsak mesec ali vsaj vsako osmo nedeljo gredo k spovedi. Pogosta spoved jih bo obvarovala skrivnih sovražnikov, potrgala skrivne zanjke, premagala zapeljevanje, jih posvarila in poučila v takih rečeh, o katerih stariši ali ne vedo ali ne morejo vedeti.
Pogosta sveta spoved je roka božja za mlade ljudi, pogosto sveto obhajilo pa nebeški studenec. „'Jaz sem vinska trta", veli Jezus, „vi ste moje mladdke"; najlepše mladike so mladi ljudje. Mlado srce hoče ljubiti, ako ne ljubi Jezusa, ljubi pregrešen svet. Mla^ do srce mora ljubiti, ljubezen je njega živlenje. „Jaz sem pot, resnica in življenje", govori Jezus. Mlado srce išče, koga bi ljubilo; usmiljeni Jezus išče srce, ki bi ga ljubilo in kliče: „Sin! hčer! daj meni svoje srce!" Vse to se zgodi po vrednem sv. obhajilu. In kakor se jagnjeta od zelenja lepo omladijo, rožice od jutranje rose lepše razcveto, enako oživijo mladeniči in deklice po vrednem, pogostem svetem obhajilu. Kdo bi jim ne priporočal? Poredko k božji mizi hoditi je lenoba k službi božji, je naglaven greh. Tako se pobožno živi, če se za te tri reči skrbi. „Pobožrtost je pa za vse dobra", uči sv. Pavel; „ona ima obljube tega in prihodnjega življenja".
Preljubi očetje in ve matere! Sreča ali nesreča prihodnjih dni leži v vaših rokah in to so vaši otroci, Kako jih boste izredili, take Čase, slabe in dobre, bomo imeli mi, Šibo krvavo ali zlato krono pa vi pri svojih otrocih. Vsaki dan prosite v svetem očenašu, naj bi Bog uslišal vaših sedem prošenj, ki jih vsebuje Gospodova molitev; oh, prosim vas v imenu svetega Boga, uslišite tudi vi sedem prošenj za dobro vzgojo otrok. Le samo štiri reči so vam potrebne, da dopolnite teh sedem prošenj: Učite, svarite, s Šibo po... in pa moliti vsaki dan, pri vsaki sveti maši, naj Bog da otrokom pravo pamet. Le za tnojno suknjo skrbite otrokom: za poštenost, delavnost in pobožnost; vse drugo jim bo navrženo; za to vas prosim. Ako prošnja pri vas ne velja, naj vas vzdrami šiba božja, s katero žuga pravični Bog v II. bukvah Mojzesu v 20. poglavju, v 5. vrsti, rekoč: „„Jaz Gospod tvoj Bog, močen Bog, ki drugega zraven sebe ne trpim in kaznujem hudobije očetov na otrocih do tretjega in Četrtega zaroda pri teh, ki me sovražijo."
Nad mestom Jager se je utrgal oblak. Strela je udarila v vilo posestnika Bogosa in ga ubila, nadalje je oplazila poštnega uradnika Szaba, ki je zblaznel. V Satoralji-Ulhelyju je ubila strela enega moža in zažgala eno hišo, v kateri je zgorel neki starček, ki se ni mogel več rešiti. — Tudi iz Bosne poročajo o velikih nalivih. Dolina Vrbas je preplavljena.
200 lil piva se je razlilo. V Zbraslavi, nekdanji prestolnici čeških kraljev, pri Pragi, je v tamoŠnji pivovarni počil kotel za varenje piva; 1200 hektolitrov piva se je nato razlilo po ulicah. Pivo je kar teklo v potokih. Ljudstvo pa je vrelo skupaj, gledat Čuden dogodek.
Nesreča na železnici, V bližini mesta Grao na Španskem je železniški vlak trčil z električno cestno železnico. 5 oseb je mrtvih, 25 ranjenih.
Strašno neurje na Koroškem. Dne 4, julija je zadela velik del Koroške huda nesreča; po občinah Kotmaravas, Zihpolje, Podgora, Borovlje, Glinje, Št. Marjeta v Rožni dolini in Še več drugih krajih je vihralo strašno neurje s točo in pokončalo vse kmetove nade. Lani ga je pritiskala suša, pridelalo se je malo krme, tako, da so morali spomladi večinoma vsi Kupovati krmila za živino, ako so hoteli Še kaj živine obdržati v hlevu. Zato so posestniki težko pričakovali nove letine, da bi si pomagali, toda Bog, je drugače namenil. V Četrtek popoldne se je napravilo k" hudi uri, potegnil je silen piš in nato se je vsul.a toča, debela kakor orehi. V 20. minutah je bilo vse opustoše-no: polje, travniki, vrtovi, sadje. Se naslednji dan-je bilo vse belo toče. Takega neurja ne pomnijo najsta^-rejši ljudje. Tako lepo je letos obetala letina, a sedaj je vse uničeno in strto — celo po domovih je razbila toča okna in strehe. Lani so morali kmetje kupovati krmo za živino, letos bodo morali pa Še za živež zase..
Grozna nesreča. 271etni Ernest Bucher je prišel iz Trsta obiskat v Kanal svojega brata. Ob tej priliki je spremil v Kanalu na postajo odhajajočega prijatelja. Ko je vlak že vozil z naglico naprej, je hotel Še enkrat pozdraviti prijatelja, a se je pri tem tako nesrečno prijel za železniški voz, da je prišel med kolesa, ki so ga zdrobila.
Strašna železniška nesreča v Ameriki. V Cer-ningu, postaja severno od Novega Jorka, se je dogodila strašna železniška nesreča. BrzovlaK, ki je vozil 90 kilometrov na uro, je zavozil v osebni vlak., ki je bil nabasano poln. Sunek je bil sitrašen. Vozovi o-sebnega vlaka so bili zdrobljeni v male kosce. Naii 30 oseb je mrtvih, 100 je težko ranjenih, vsi ostali so lahko ranjeni.. Med mrtvimi je mnogo odličnih meščanov, ki so se peljali k slavnosti v proslavo neodvisnosti Amerike,
liha novo mašo poje.
(Slomšek, Drobtinice 1848).
„Neumnost se trdo otroku srca clrži; šiba stra-hovalka jo izpodi", govori modri Salomon v bukvah, pripovesti 22, 15.
Želje in misli človeškega srca so v duhu nagnjene od njegovih mladih dni, in naj se prepusti svojemu nagibu, globeje in globeje v hudo zagazi. Otrok raste, pa tudi hudobija raste ž njim, dokler ga celo ne zaraste, časno in večno nesrečnega stori.
Neumnost in hudobija dve sestri, se srca otrok globoko primeta, uči modri Salomon, in kdo jih bo od-podil? „Šiba strahovalka jih odpodi", nadaljuje sam. Ona poravna otroku mišljenje in poželenje iz hudega na dobro. Treh reči je treba v tem dobro pomniti.
1.	Neumnost in hudobija se otroškega srca drži. Čeravno vse ljudi hudo ne mika enako, in izkušnja-va, ki ene vleče, druge le rahlo opominja; pa vendar so vsi več v hudo, kot v dobro nagnjeni, in čutijo v, sebi postavo pregrehe, katere se le iznebijo po milosti Kristusovi. Močnejše strasti vstajajo v srcu mladeniča, kakor so se v srcu otroka zmezile; pa tudi otrok ni brez hudega nagnenja. Hudega seme se porodi z otrokom in ima svojo cimo v srcu; ako se je zarano ne izdere, radia močno požene.
Stariši ne smejo nikdar pozabiti, da otroci popolnoma niso, ampak potrebni, da se popravijo. Res ljubeznjivo je dete, katerega je gola nedolžnost; pa njegove napake ne videti, jih izgovarjati in zanemarjati, prida nikdar ne prinese.
2.	Hudobija se mora otroku iztrebiti iz srca. Ne odlagaj otroka svariti in straliOvati, da mladenič tvojemu strahu ne odraste. Šibko drevesce lahko nagneš kamor hočeš; je mehko ko vosek; lahko mu daš lepo podobo Čednosti. Cima hudega Še ni pognala korenine, lahko jo izdereŠ in pokončaš. Ko so se pa korenine hudobije zarastle, se Čisto ne dajo poruvati. Slabi stariši pravijo, rekoč: „Pustite, so pač otroci, ko bodo odrasli, se bodo tudi izpametovali; zdaj še niso za to, da bi razumeli, kaj je prav ali ni prav." Kar otroci dobrega ne razumejo, se morajo učiti; hudoba se ž njimi starati ne sme.
3.	Šiba stcahovalka hudobijo otroku iz srca izpodi, pa se ne sme s tramom posušiti; zakaj suha šiba se rada zlomi in malo pomaga; ona mora za potrebo peti, to je modro in po pameti. „Ne prizanašaj svojim otrokom, da bi jim strahu ne dal; ako ga s šibo udariš, ne bo umrl." Ako ga s šibo tepeš, njegovo dušo pekla rešiš. Komur se šiba mili, svojega otroka^ sovraži; kdor ga pa ljubi, ga ima vedno v strahu. „Šiba in kazen dasta modrost." Prip. 13, 24; 23, 13-14; 29, 15.
Naj torej Šiba otroke modro strahuje, potem se mladeniču palice bati treba ne bo in tudi moža tuja vrata po petah tolkle ne bodo.
F. P. Vidic & Komp., LiHMsss
tovarna'zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patentiran dvojno zarezani
strešnik—zakriva£
s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola*.
Brez odprtin na vzgor! = Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše In naJfrpežneJSe kritje streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	485	Spretni zastopniki se iščejo.
Anton Kocuvan v Celju, Ring it- 2
Glavni zastop in zaloga pravih švicarskih vezenin (šlinga-rij) sta posteljno in te!esno perilo in ve?ano robo za cele obleke. Bele vezane oblekce za fcirmance. Vzorci na vse sfcrani so na razpolago poštnine prosto. CeDe izvirne tovarniške! — Priporoča tudi svojo veliko zalogo najboljšega perila za dame in gospode, klobuke, čepice, dežnike, naramnice, nogavice, rokavice, žepne rute, svilnate robce in Serpe, predpasnike, bluze ovratnike in manšete najboljše kakovosti, kravate, šapote, moderce, preproge, parfuma itd. Raznovrstne predtiskovine in droga ženska ročna dela. Nagrobne venee in trakove. Za mnogobrojen obisk prosi
406	Anton SCocuvan.
Veletrgovina s ipecerije in z dežeintmi pridelki
Anton Kolenc C^
Grsska ulica št. 22.
Na, debelo!	Ha trobnol
Prapori ioi7(yAvnrda 88 mora bla0° kuP°vati XldZ/Ull JClZgUVUlpri tujoih, ker Vam nudi domaČa zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreči zahtevam oenj, gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za. mnogobrojen obidk. VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, ližol, seno, erehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne ¡vreče ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v «alogi vsakolvrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domačo deteljo, travo, ter čebuljček, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe w oeni od 9 do 15 K per 100 kg.
Poštna naroČila se izvršujejo z obratno pošto.
	Ne pozabite	
ÖJ M 9) S NI	Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini	f M a 3 0 3
& £	M. E. Sepec,	IE ©
■B	Maribor.	
	Grajski trg. ioss» Burgplatz.	mmmm
Prva južnoštaier. kamnoseška industrijska družba v Celju Nova ui.11, zraven siov. šote«
Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz ©a®»«« tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom.
Plošče sa pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kulantni plač. pogoji.
Edina štajerska
debelo!	fl®£gOW¡I1
steklarska
Na drobno !
rane Stru
m
Ce!
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseli steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
Trgovina ipeoefijskim blagom
Pozor Slovenci!
Točna in solidna postrežba.
Trgovina z moko in dež. prideEkl
Ivan
Celje, Graška sesta 21.
Glavna slov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarekega blaga, kakor: štrang, ujzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež sa seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhrfa in oljnatih barv, čopičev, firceža in lakov. Zaloga nagrobnih in voščenih sveč itd.	93
Bolezni na nogah,
rane, odprte noge, tudi pri ženskah, ozdravi v vsakem slu-®®	čaj d, tudi ledaj, če do zdaj še ni nič pomagalo,
niKar dv*. Listovo mazilo,
Zaloga vsakovrstnih semen
Na drobno na debelo,
Zaloga rudninskih vodS.
SÜKNÄ
in modne tkanine za gospode in gospe priporoča izvozu* hiSa.
pr0k0p skorkovsit in sin
v Hmnpolen ca Češkem. Vzoroi «s prošujo franko. Zeto z»erne o«ne. Na želja hočem dati tuktj .izgotovitl gosposko objekta. 135
1 lonček 2 K 50 vin. franko, de se pošlje znesek naprej, po povzetju vin. več. Razpošilja Kari Illek, kemik, Sternberg, Moravsko.	630
„Kapljice za svinje". c^rVnoUeniC9 je
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnil Gospod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo!
CEFIRE
Žvepleao zdravilišče
Varaždinske toplice
(IIryat8ko). Železniška, poštna, telefocnka in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel s električno razsvetljavo.

Ferdo Rogač, Maribor,
Pabriksgasse št. 11.
priporoča svojo bogato zalogo, kakor cementne cevi vseh velikosti, plošče za tlak, dele stopnic, korite za napajanje in krmljenje prašičev, mejnike, cevi iz
kamnate zmesi za stranišča itd. itd. Prevzame tudi vse vrste betonskih del, kakor tlakovanje vseh vrst, kanalizacije, izdelovanje greznic, gnojnih jam, vodovode, osuševanje mokrih zidov, napravo >teracco«-tlakov, in lesenih cementnih tlakov, kakor vsa v to stroko spadajoča dela. 586
stamnafca radioaktivna žie-pltna fcopelj + 50° C
priporočljiva za trganje, revmo, ishijo iti Pitna zdravilišča za bolezni v vratu, krhlju, prsih, jfurah, želodcu in v črevesih. Električna masaž*, blatne, oglj. kisi. in solnčne kopeli. Odp*to celo leto Moderni kom-fort. Novi hoteli. Krasna okolica Vojiška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. — Zdraviliški zdravnik dr. I Lochert.	607
Iv« IfsifSn Ljubljana
§ — Movš Vodmaf
izdeluje vsake vrste harmonije po najnovejšem ameriškem sistemu, za cerkve, šole, društva itd. od 140 K naprej. 528 Cenik franko.
mestna lekarna pri c. lir. orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. 450
V	najstarejši narodni manufaktumi
trgovini se vsied smrti gospoda
garota Vanič9 Celje
Narodni dom
prodaja vsakovrstno blago, kakor: možko 'in žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci. kravate itd. itd.
po zelo znižam ceni! ^
Velika množina različnih
ostankov pod častno ceno. >XXXG Razglas.
V	opekarni v Melju pri Mariboru se zelo po ceni proda večja množina dobrožgane zarezne Streine opeke (Falzzigel) II. vrste. 770