Časopis občine Kamnik, 23. februar 2018, leto 3, številka4 Podjetniki bodo kupili stavbo KIKštarterja Člani Podjetniškega kluba Kamnik so na svoji peti skupščini podprli ustanovitev zadruge KIKštarter center in s tem odkup poslovne stavbe, v kateri se kalijo mladi podjetniki. Jasna Paladin Kamnik - Člani Podjetniškega kluba Kamnik (v njem je trenutno 58 podjetij) so znova dokazali, da s svojim delovanjem, ki je usmerjeno v podporo razvoju gospodarstva na Kamniškem in v okolici ter še zlasti podporo mladim, ki delujejo v okviru KIKštaretja, mislijo še kako resno. Potem ko so lani ustanovili sklad semenskega kapitala KIKštarter pospeševalnik za podporo mladim podjetnikom in investicijam v zagonska (startup) podjetja, so 1. decembra lani tudi uradno ustanovili še zadrugo KIKštarter center in sredi februarja ob skupščini Podjetniškega kluba Kamnik pripravili prvi občni zbor zadruge. »Coworking oziroma sodelovni prostor za mlade podjetnike KIKštarter pod okriljem Podjetniškega kluba Kamnik in Občine Kamnik uspešno deluje že tri leta, a ugotovili smo, da v takšni obliki kot do sedaj - Člani Podjetniškega kluba Kamnik so soglasno podprli ustanovitev zadruge KIKštarter in nakup poslovne stavbe. / Foto: Gorazd Kavčič torej znotraj mladinskega centra - nima možnosti za kandidaturo na državnih in evropskih razpisih. KIKštarter je zaradi dobrega dela prerasel sam sebe in čas je za višji nivo. Odločili smo se za ustanovitev zadruge, saj se vsi zavedamo, kako pomemben je ta projekt in naša podpora za razvoj mla- Danes v KIKštarterju dela in posluje že sedemnajst mladih podjetij in podjetnikov. Stavba KIKštarterja je od lanskega leta naprodaj, za njen nakup in obnovo nameravajo podjetniki sami zbrati 120 tisoč evrov. / Foto: Gorazd Kavčič dih in za prihodnost podjetništva, ki sloni tudi na njihovih inovativnih poslovnih idejah,« je povedal predsednik Podjetniškega kluba Kamnik Aleš Juhant in se zahvalil direktorju podjetja Iskra Mehanizmi Marjanu Pogačniku za izkazano priložnost ugodnega nakupa poslovne stavbe, s čimer so kot lastniki nepremičnine pokazali velik posluh za potrebe mladih podjetnikov. Zadruga KIKštarter center, z. b. o., je bila ustanovljena zaradi najprimernejše oblike pravne osebe za uskladitev različnih prispevkov in interesov, saj bodo odslej lahko kandidirali na različnih razpisih za pridobitev subvencij za izvajanje programov. O dosedanji poti in novih priložnostih je spregovoril tudi prvi predsednik kluba mag. Urban Bergant. »Sistem, ki smo ga vzpostavili do sedaj, močno prekaša slovensko povprečje in je že postal vzor drugim občinam. A ne glede na vse uspehe moramo poskrbeti za vzdržnost svojega delovanja, to pa bomo lahko dosegli le s primernimi prostori. Poslovna stavba, v kateri deluje KIKštarter, je od lanskega leta naprodaj. Sprva je namera lastnikov za ''stanovalce' ' pomenila grožnjo, nato pa priložnost, da podjetja, člani Podjetniškega kluba Kamnik, z nakupom lastnih deležev po izjemno ugodni ceni postanemo tudi solastniki nepremičnine. Z ustanovitvijo zadruge in nakupom stavbe bodo mladim podjetnikom omogočili, da dobijo svojo besedo in vlogo pri odločanju v svojih delovnih prostorih. Prepričan sem, da nam bodo lastni prostori dali nov zagon in še bolj povezali vse sodelujoče deležnike,« je povedal. Stavba ima 766 kvadratnih metrov, družba Iskra Mehanizmi jo prodaja za 75 tisoč evrov, še 45 pa jih bo predvidoma treba vložiti v obnovo. Podjetniki so si tako za cilj zadali zbrati 120 tisoč evrov, in sicer tako, da bi vsako podjetje prispevalo dva tisoč evrov (ali več) in s tem pridobilo delež. ► 9. stran OBČINSKE NOVICE Želijo se priklopiti na javni vodovod Stanovalci hiš nasproti kamnoloma v Stahovici imajo svoja vodovodna zajetja, ker pa vode v njih pogosto zmanjka, se želijo priklopiti na javni vodovod. A za občino je to prevelik strošek. stran 3 AKTUALNO Mladi kmetje želijo biti slišani Občina Kamnik je bila ena od redkih slovenskih občin, ki se je odzvala vabilu Zveze slovenske podeželske mladine za soorganizacijo srečanja mladih kmetov iz občine. stran 5 ŠPORT Agata in Jure odlična tudi pozimi Mlada atleta Atletskega društva Kamnik Agata Zupin in Jure Grkman sta odlično formo iz poletne sezone prenesla tudi v dvorane. stran 10 ZANIMIVOSTI Uresničene sanje o enoletnem potovanju po Aziji Tjaša Kocjan in Tina Movern sta zanimivi mladi popotnici, ki že od mladih nog radi raziskujeta širni svet. Za leto dni sta zapustili varno zavetje doma in službe ter odšli v neznano. stran 12 Zima obogatila V • , 'vi 1 • • počitniško dogajanje Med zimskimi počitnicami se je marsikaj zanimivega dogajalo tudi v kamniški občini. Na smučišču Osovje so se šolarji lahko naučili prvih zavojev, smučali pa so lahko tudi na Veliki planini - ali pa se udeležili katere izmed drugih počitniških aktivnosti. Aleš Senožetnik Kamnik - Poleg zimskih radosti so kamniškim otrokom med iztekajočimi se zimskimi počitnicami na voljo različne delavnice in varstva. V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik so pripravili poučne in zabavne dogodke, med drugim so si lahko tako v Kamniku kot v Šmarci ogledali predstavo gledališča kamišibaj ter si izdelali svoje mini gledališče kamišibaj in se preizkusili v reševanju kvizov. Društvo Počitniško varstvo Kamnik je organiziralo Zimski mavrični vrtiljak, ki je bil potekal v duhu zimske olimpijade in se je vrtel ves delovni teden. > 13. stran Šolarjem je bilo med letošnjimi zimskimi počitnicami naklonjeno tudi vreme. / foto: aleš senožetnik KONTAKT IN REZERVACIJA Gostišče GTC 902 Črnivec, Tirosek 73, 3342 Gornji Grad T: 03 839 46 02, M: 041 689 865 E: recepcija@902.si, W: http://www.gtc902.com DELOVNI ČAS: ponedeljek 10.00-22.00, torek-nedelja 8.00-23.00 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Občinske novice iti v • 1 v • i Tečaj za družinske oskrbovalce Občina Kamnik tudi letos pripravlja desettedenski tečaj Starajmo se doma. Jasna Paladin Kamnik - Občina Kamnik bo tudi letos omogočila izvedbo brezplačnega tečaja za družinske oskrbovalce za tiste občane, ki svoje obolele svojce negujejo doma. Prijavite se lahko do torka, 27. februarja. »Trenutno sta v domači oskrbi dve tretjini onemoglih starih ljudi, zato je še toliko bolj treba podpreti svojce, ki zaradi nezadostne pomoči in znanja doživljajo stiske, stres ter imajo duševne in telesne težave,« ugotavljajo na občini. Tečaj bo izvajal nacionalni Inštitut Antona Trstenjaka in se bo pred- vidoma začel v torek, 6. marca, v prostorih Osnovne šole Šmartno v Tuhinju. Tečaj se bo izvajal deset tednov, in sicer vsak torek v obsegu dve uri in pol (predvidoma od 17. ure do 19.30). Udeleženci tečaja se bodo seznanili s temami, kot so komuniciranje s starejšimi, oskrba dementnih ljudi, fi-zioterapevtska pomoč, nega starejšega na domu, skrb za lastno zdravje in kondicijo oskrbovancev, srečevanje z minljivostjo in podobno. Prijavnice so objavljene na občinski spletni strani, do torka, 27. februarja, pa jih zbirajo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik. Več informacij: Katja Vegel, tel.: 01/831 81 42, e-po-šta: katja.vegel@kamnik.si. Popolna zapora v Mekinjah Kamnik - Občina obvešča o začasni spremembi prometnega režima zaradi gradnje TK-kabelske kanalizacije. Popolna zapora bo veljala na odseku Mekinje (Pot na Jeranovo-Ces-ta dr. Tineta Zajca-Jeranovo)-Zduša na odseku Pot na Jera-novo, in sicer deset dni v času od 20. februarja do 31. marca 2018. V času popolne zapore bo urejen obvoz po Cankarjevi cesti in Cesti treh talcev. Občankam in občanom ter voznikom se zahvaljujejo za razumevanje in potrpežljivost v času trajanja del. J. P. OBČINA KAMNIK objavlja JAVNA RAZPISA za: - sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva v občini Kamnik - sofinanciranje dejavnosti turističnih društev v občini Kamnik Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www.kamnik.si od petka, 23. februarja 2018, dalje. Vloge je treba oddati najkasneje do petka, 23. marca 2018. Dodatne informacije: Katarina Ščetinin, tel.: 831 81 27, e-pošta: katarina.scetinin@kamnik.si. Marjan Šarec l.r., župan Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, i nfo@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2018 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 9. marca 2018, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 1. marca 2018. Triindvajseta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Letos šest občinskih nagrajencev Občinski svetniki so na februarski seji med drugim potrdili prejemnike letošnjih občinskih priznanj in rebalans proračuna za leto 2018, imenovali pa so tudi v. d. direktorice javnega zavoda Mekinjski samostan. Jasna Paladin Kamnik - Za v. d. direktorice javnega zavoda Mekinjski samostan je bila imenovana Aleksandra Ceglar Vidmar. Svetniki so po odstopu Vide Čermelj z Liste Marjana Šarca imenovali tudi nadomestnega člana v svojih vrstah; to je postal Božidar Pilej. Zlato priznanje čebelarjem Brez razprave in soglasno so bili potrjeni prejemniki letošnjih občinskih priznanj. Zlato priznanje bodo prejeli člani Čebelarskega društva Kamnik za ohranjanje tradicije čebelarstva in izobraževanje, usposabljanje, ozaveščanje ter aktivno sodelovanje na področju čebelarstva, srebrni priznanji pa Antonija Golob za dolgoletno delo pri Rdečem križu, Kulturnem društvu dr. Franceta Steleta, Krajevni skupnosti Tunjice in Sad-jarsko-vrtnarskem društvu Tunjice ter Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda za širjenje in spodbujanje domoljubja, spoštovanja domovine, njene samostojnosti, neodvisnosti in suverenosti. Bronasta priznanja bodo prejeli Ivanka Bajde za strokovno udejstvovanje pri vzgoji in izobraževanju ter nesebično pomoč sočloveku, Ivan Urh za požrtvovalno delo z mladimi, oblikovanje športnih osebnosti in za dolgo- letno organizacijo Teka k Sv. Primožu ter Turistično društvo Gora sv. Miklavž za izjemen prispevek k ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Priznanja jim bo župan Marjan Šarec podelil na proslavi ob občinskem prazniku konec marca. V rebalansu možnost zadolžitve V rebalansu so skupni izdatki ocenjeni na skoraj 35,5 milijona evrov in so za 11,5 milijona ali 48 odstotkov višji kot v sprejetem proračunu za leto 2018, vse to pa zaradi vključitve možnosti zadolžitve v višini 6,3 milijona evrov za investicijo v OŠ Frana Albrehta, ki je bila sprva načrtovana že lansko leto, ter zaradi prenosa sredstev iz lanskoletnega proračuna. Dodana je tudi postavka za sklad za pokriti bazen, v katero so dodali šestdeset tisoč evrov. Svetniki so na predlog župana sprejeli tudi amandma, s katerim so za 150 tisoč evrov povečali postavko za obnovo gostišča na Starem gradu. Lani so prenovili kletne prostore, ker pa je ta turistična točka zdaj znova zelo obiskana, se pojavlja vse večja potreba tudi po obnovi pritličja, kjer bi uredili večnamenski prostor za različne dogodke in kuhinjo. Poleg obnove je treba zamenjati tudi vse instalacije, odtoke, keramiko, okna in lesene stenske obloge, saj je prostor zdaj v zelo slabem stanju. Proračunsko rezervo v višini 150 tisoč evrov bo občina letos namenila sanaciji podo-ra skal v Podstudencu (predvidoma sto tisoč evrov) ter ureditvi vodotoka Oševek (petdeset tisoč evrov). Podpora regionalni kolesarski povezavi Višja svetovalka za razvojne projekte Barbara Strajnar je svetnikom predstavila projekt ureditve Regionalne kolesarske povezave Kamnik-Mengeš-Trzin-Ljubljana, za katerega si občina obeta 2,3 milijona evrov nepovratnih sredstev. »Kolesarska povezava je načrtovana kot hrbtenica kolesarskega omrežja v sodelujočih občinah. Omogočala bo hitro, varno in udobno kolesarjenje ter bo hkrati odlično povezana z vsemi vrstami javnega potniškega prometa. Splošni cilj projekta je zagotoviti ustrezno, varno in sklenjeno kolesarsko infrastrukturo do te mere, da bo ponujala dobro alternativo vožnji z osebnim avtomobilom. Specifični cilji projekta pa so naslednji: zgraditi kolesarske povezave tam, kjer še ne obstajajo; tam, kjer ustrezna kolesarska povezava obstaja zgolj na določenih kratkih odsekih, te skleniti v uporabne, daljše kolesarske povezave; izboljšati obstoječo kolesarsko infrastrukturo tam, kjer ne dosega standardov; vplivati na spremembo izbire prometnega sredstva v korist kolesarjev; zmanjšati nega- tivne vplive na okolje; posledično je zaradi boljše prometne ureditve pričakovati tudi povečanje zadovoljstva prebivalcev in obiskovalcev regije,« je med drugim dejala in dodala, da v letošnjem letu nameravajo izdelati projekte, prihodnje leto zagotoviti zemljišča in začeti gradnjo, projekt pa morajo dokončati do leta 2023. Spremembe pravilnika za sprejem otrok v vrtec S spremembami pravilnika želijo na občini natančneje določiti postopek vpisa ter s tem preprečiti vpisovanje otrok v enote vrtcev, kjer ni zagotovljenih prostih mest, zgolj z namenom izpolnjevanja pogojev za sofinanciranje varstva pri varuhih predšolskih otrok. Starše tako želijo spodbuditi k vpisovanju otrok v enote, kjer so na voljo prosta mesta, s tem pa tudi k vpisovanju v javni oziroma koncesijske vrtce. Sprejeta sta bila tudi Sklep o soglasju k Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Antona Medveda Kamnik in Sklep o soglasju k Pravilniku o spremembi in dopolnitvah Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik. Svetniki so se seznanili tudi z odlokom o vrednotenju športnih programov v občini Kamnik ter z letnim programom športa v občini za letošnje leto in ju nato tudi potrdili. Novi svetnik je Božidar Pilej Svetnica Liste Marjana Šarca Vida Čermelj je konec januarja iz osebnih razlogov odstopila s te funkcije, svetniki pa so že potrdili nadomestnega člana občinskega sveta. Jasna Paladin Kamnik - Mesto Vide Čer-melj je v občinskem svetu ter v odborih za varovanje okolja ter kulturo, šport in mladino za preostanek mandatne dobe prevzel Božidar Pilej, prav tako član Liste Marjana Šarca. Kot nam je povedal, je zdaj že upokojenec, večino svojega življenja pa je posvetil otrokom. Bil je namreč učitelj pa tudi ravnatelj na Osnovni šoli Marije Vere na Duplici. Danes je aktiven predvsem v Božidar Pilej / Foto: Jasn Društvu upokojencev Kamnik. Nekaj izkušenj v lokalni politiki že ima. Dva mandata je že bil svetnik takratne ZLSD (današnja SD), na Listi Marjana Šarca pa je kandidiral, ker ga je ta prepričal s svojim programom in pristopom k reševanju problemov. In kakšni so njegovi načrti v tem kratkem mandatu do jesenskih volitev? »S svojim delom v občinskem svetu bom prispeval k temu, da se bodo naloge, ki so ostale, uspešno realizirale,« pravi. Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Občinske novice Želijo se priklopiti na javni vodovod Stanovalci hiš nasproti kamnoloma v Stahovici imajo svoja vodovodna zajetja, ker pa vode v njih pogosto zmanjka, se želijo priklopiti na javni vodovod. A za občino je to prevelik strošek. Jasna Paladin Stahovica - Poklical nas je Bojan Pavlič iz Stahovice in nam predstavil težave, s katerimi se soočajo krajani enajstih hiš z območja Iverja - dela Stahovice nasproti kamnoloma ob cesti proti Kamniški Bistrici. Že več kot desetletje opozarjajo, da jim primanjkuje pitne vode. »Naša in sosedova hiša se napajata iz štirideset let starega lastnega zajetja, podobno imajo vodooskrbo urejeno tudi preostali sosedje. Voda je sicer dobre kakovosti, a ni je vedno dovolj. Poleti jo po potrebi črpamo iz reke Kamniške Bistrice ali nam jo pripeljejo gasilci, težava pa nastane v sušnih obdobjih pozimi, ko je vse zamrznjeno. Menimo, da leta 2018 pitna voda ne bi smela biti težava, še posebno za nas, ki živimo le nekaj sto metrov od glavnega zajetja Iverje,« nam je povedal Bojan Pavlič in poudaril, da se želijo priključiti na javni vodovod. Skupaj z ženo razočarano pravita, da se kot občani počutijo zapostavljene. »Cesto do svoje hiše smo asfaltirali sami, tudi plužimo jo poleti sami, prav tako - po tablah sodeč - ne sodimo nikamor. Naše hiše namreč stojijo med tablo za konec Stahovice in začetek Kamniške Bistrice.« Za občino je to prevelik finančni zalogaj Odgovore na vprašanja krajanov tega dela Stahovice smo poiskali na občini. »Z navedeno problematiko je občinska uprava seznanjena. Opremljanje z javnim vodovodnim sistemom Bojan Pavlič pod domačim vodnim zajetjem / foto: jasn Stanovalci hiš nasproti kamnoloma v Stahovici opozarjajo na težave pri oskrbi s pitno vodo. ureja Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki v devetem členu določa, da mora biti z javnim vodovodom opremljeno območje poselitve s petdeset ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve, večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar. Območja poselitve določa operativni program oskrbe s pitno vodo ministrstva za okolje in prostor. Na območjih poselitve, na katerih se iz zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset prebivalcev s stalnim prebivališčem, se prebivalci skladno z navedeno uredbo lahko sami oskrbujejo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda. Omenjene hiše v Stahovici ležijo izven območja poselitve, na katerem je Občina Kamnik zakonsko obvezana zgraditi javni vodovod. Za priključitev teh hiš na javni vodovodni sistem bi bilo treba zagotoviti več kot petsto metrov novega vodovoda in dodatno črpališče, kar bi predstavljalo velik finančni zalogaj in presega razpoložljiva finančna sredstva. Oskrba čim večjega dela prebivalstva iz javnega vodovoda je v velikem interesu Občine Kamnik, vendar je treba najprej zagotoviti opremljenost območij, ki jih določa uredba o oskrbi s pitno vodo, ter s tem zadostiti veljavni zakonodaji, šele nato se bo pristopilo tudi k urejanju območij, za katera opremljenost z javnim vodovodnim sistemom ni zakonsko obvezujoča,« so nam odgovorili. Občina Kamnik v spomladanskih mesecih načrtuje gradnjo na območju Levstikove ulice, Žebljarske poti, Ceste treh talcev in Spodnjih Stranj V občini Kamnik bodo tudi v letu 2018 potekale številne dejavnosti na področju infrastrukturnega opremljanja zemljišč. Že v prvi polovici leta bo namreč Telekom Slovenije, d. d., nadaljeval z izgradnjo optičnega omrežja v severnem delu občine, sočasno pa je na območju Levstikove ulice, Žebljarske poti in Ceste treh talcev predvidena tudi sanacija kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Prav tako bo izgradnja kanalizacije potekala na območju južnega dela Spodnjih Stranj, kjer odvajanje odpadnih komunalnih voda v kanalizacijo še ni urejeno. Z ukinitvijo greznic in sanacijo oziroma izgradnjo kanalizacijskega omrežja bo odvajanje odpadnih voda ustrezno urejeno, s tem pa bo odpravljena nevarnost morebitnega onesnaženja podtalnice in vodnih virov ter zagotovljeni boljši življenjski pogoji lokalnega prebivalstva. Na območju Levstikove ulice je sočasno z izgradnjo optičnega omrežja predvidena sanacija obstoječega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Z namenom dolgoročne zagotovitve ustreznega odvajanja odpadnih voda bosta namesto obstoječega mešanega kanala padavinskih in odpadnih komunalnih voda izvedena ločena kanala odpadne in padavinske kanalizacije. Obstoječi kanalizacijski priključki bodo na delu cestišča obnovljeni in povezani z novozgrajenim padavinskim kanalom, hkrati pa bo zgrajen tudi nov priključek, namenjen odpadni kanalizaciji. Poleg ureditve ločenega sistema odvajanja odpadnih voda je predvidena tudi sanacija obstoječega vodovoda. Ustrezno bo urejeno odvodnjavanje meteornih voda s cestišča, ki bo po zaključku del v celoti na novo asfaltirano. Tudi na območju Žebljarske poti je ob izgradnji optičnega omrežja predvidena sanacija obstoječega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja ter ustrezna ureditev odvodnjavanja meteornih voda s cestišča. Cestišče bo po zaključku del v celoti obnovljeno. Na območju Ceste treh talcev bodo dela potekala med hišno številko Cesta treh talcev 11 in hišno številko Polčeva pot 7. Poleg izgradnje optičnega omrežja je predvidena še sanacija NN-elektro omrežja in dela vodovodnega omrežja. V okviru sanacije vodovoda bodo izvedeni stranski odcepi, ki bodo zaključeni s priključitvijo na obstoječi vodovod. Dodatno bodo vgrajeni nadzemni hi-dranti, kar bo pripomoglo k večji požarni varnosti na tem območju. V sklopu sanacije vodovoda bo izvedena tudi sanacija cestišča. Začetek gradnje na vseh omenjenih območjih je predviden po 15. marcu 2018, dela pa bodo predvidoma trajala od 45 do 60 dni. O točnem začetku gradnje bodo občanke in občani obveščeni na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si, od izvajalca del pa bodo občanke in občani, ki živijo na omenjenih območjih, obvestila prejeli tudi v poštne nabiralnike. Na območju Levstikove ulice in Žebljarske poti bo v času gradnje zaradi tehničnih in varnostnih razlogov veljala popolna zapora za ves promet. Tamkajšnji prebivalci bodo imeli na razpolago nekatera bližnja parkirišča. Na območju Ceste treh talcev in Spodnjih Stranj bo promet zaradi izvajanja del lahko deloma oviran. Občina Kamnik se občankam in občanom že vnaprej zahvaljuje za razumevanje in strpnost v času del. OBČINA KAMNIK obvešča o VPISU PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCE V OBČINI KAMNIK za šolsko leto 2018/2019 Vpis bo potekal v vrtcih v času uradnih ur, od 5. marca do 16. marca 2018. Vlogo je treba oddati na sedežu vrtca prve izbire ali jo poslati po pošti. Poziv za vpis s podrobnejšimi informacijami je objavljen na občinski spletni strani www.kamnik.si, na spletnih straneh vrtcev ter na njihovih oglasnih deskah. Dodatne informacije lahko prejmete v vrtcih ali na Občini Kamnik pri Tini Trček po telefonu: 01/83 18 105 (v času uradnih ur) ali e-pošti: tina.trcek@kamnik.si. Marjan Šarec, župan Pobude le še do ponedeljka Jasna Paladin Kamnik - Pobude za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kamnik je mogoče oddati le še do vključno ponedeljka, 26. februarja. Občina zato poziva zainteresirane občane, ki želijo podati pobude za spremem- tem postopku sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta ne bodo obravnavane. Pobude je možno podati za spremembe namembnosti zemljišč in za spremembo določil veljavnega odloka Občinskega prostorskega načrta in njegove grafične priloge. Vlogo lahko oddate na vložišču Občine Kamnik, pošljete po pošti na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, ali po elektronski pošti: obcina@kamnik.si. bo namenske rabe svojih zemljišč, spremembo prostorskih izvedbenih pogojev ali druge spremembe obstoječega Občinskega prostorskega načrta, da pri tem pohitijo, ob tem pa poudarjajo, da pobude, ki bodo oddane po tem roku, v Zainteresirani občani se lahko za potrebne dodatne informacije zglasijo v prostorih Občine Kamnik na Oddelku za urejanje prostora v času uradnih ur oziroma pokličejo na telefonski številki 01 831 81 18 ali 01 831 82 46. OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRČA KAMNIK ZAVOD ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO REPUBLIKE SLOVENIJE Vas vabita na KRVODAJALSKO AKCIJO v DOMU KULTURE KAMNIK I Fužine 10 § \ 5. i n 6. m čir ca 20187 ^ 1 med 7. i n 13. uro VABLJENI! VAŠA KRI LAHKO REŠUJE UU&1 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Občinske novice, mnenja Poslanski večer o ukradeni državi Poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar je v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik gostila novinarja in avtorja odmevnih knjig Primoža Cirmana in Almo M. Sedlar. Poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar s svojima gostoma Jasna Paladin Kamnik - Kamniška poslanka in nekdanja ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar je v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik pripravila naslednjega v sklopu poslanskih večerov, na katerih gosti zanimive goste in v pogovoru z njimi opozarja na aktualne teme. Tudi tokratni večer je privabil veliko število poslušalcev, čeprav se je tema izkazala za kar zahtevno. Primož Cirman je raziskovalni novinar, specializiran za gospodarstvo, ki je pet let vsakodnevno spremljal projekt TEŠ 6 in je jeseni izdal svoj knjižni prvenec NepoTeŠe-ni, s katerim je dodobra razburkal javnost. Odmevno knjigo, prav tako prvenec, Žvižgači, mediji in korupcija je izdala tudi dr. Alma M. Sedlar. Gosta sta spregovorila o razlogih za to, da sta se odločila izdati knjigo, o delu preiskovalnih novinarjev, o pritiskih ob svojem delu, velikih zgodbah, ki kljub številnim institucijam v državi ne dobijo epiloga, o ukradeni državi, lobijih in politiki ter pomenu medijev. »Posamezniki, ki jih omenjata v knjigah, dnevno nastopajo v javnosti in dajejo vtis, da so čisti. Tudi poslanci nismo vedeli vsega, zato govorimo o ugrabljeni državi, ki jo vodijo lobiji,« je razmišljala poslanka, Primož Cirman pa je pogovor sklenil z ugotovitvijo: »Politika v teh zgodbah ni žrtev, saj se je pustila zapeljati v to. Značilnost naše politike je prav v tem, da ne odloča oziroma da odloča po liniji najmanjšega odpora. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo neodvisne, resne in kakovostne medije in kritično javnost, ki jih podpira.« Spoštovane občanke in občani! Vabim vas na kulturni večer v počastitev mednarodnega praznika žensk. Prireditev bo potekala v mestni Kavarni Veronika v Kamniku v sredo, 7. marca 2018, z začetkom ob 18. uri. Posebej sem vesela, da so se mojemu vabilu za darovanje glasbeno-pesniškega večera odzvali moja soborca za slovenski jezik iz Ljubljane in dva kamniška umetnika. Občinstvo bo zagotovo navdušil priljubljeni slovenski glasbenik, raper Zlatko - Zlatan Čordic. Spoznali boste lahko Mišo Čermak, avtorico pesmi, ki si jih morda včasih prepevate. V svet poezije nas bo z deklamacijami svojih pesmi popeljala kamniška pesnica Nina Osredkar. Čarobni svet glasbe nam bo s svojimi glasbenimi deli približal nadarjeni kamniški glasbenik Simon Skalar. Vstop bo prost. Vabljeni! Mag. Julijana Bizjak Mlakar, nekdanja ministrica za kulturo, poslanka T Prejeli smo Motornosankaško uživanje po planini se nadaljuje Komaj je padel nov sneg, smo bili priča novim motornosan-kaškim orgijam. Kaj pa je lepšega in razburljivejšega, kot da hitiš po deviško snežni belini, čutiš v rokah in pod nogami desetine konjev, ki ne- ustrašno premagujejo vse strmine in daljave ... Čeprav to po drugi strani zelo moti vse druge obiskovalce in tudi vse prebivalce planine, se vidi, da prav nihče od pristojnih ne naredi ničesar konkret- nega - vsaj opazno ni, da bi se, če ne že nehalo, pa vsaj omejilo tako divjanje, zasmra-janje, ropotanje in plašenje divjadi v času, ko je najbolj ranljiva. Vsaj poskusili bi lahko. Če je že v starem mestnem jedru določenim skupinam s prometnim znakom prepovedana uporaba motornih prevoznih sredstev (dovoljen je samo dovoz, za stanovalce pa ni dovoljeno), bi lahko vsaj tak znak prepovedi za motorne sani postavili tudi na kategorizirani občinski cesti ... Verjetno se sicer ne bi kaj dosti spremenilo, saj se skoraj ne splača oglo-biti voznikov motornih sani, ker je kazen komaj dobra dva desetaka evrov, vendar bi se vsaj pokazalo, da je vsaj majčkeno »politične volje«, da bi ohranjali tisto, po kar naj bi hodili (ne se vozili) na planino - mir, tišino in čist, svež zrak. Bojan Pollak, Kamnik V službo s kolesom - varno tudi v Ljubljano "Regionalna kolesarska povezava Kamnik-Mengeš-Trzin-Ljubljana" Na 23. Seji občinskega sveta smo svetniki in svetnice Liste Marjana Šarca obravnavali in podprli projekt "Regionalna kolesarska povezava Kamnik-Mengeš-Trzin-Ljubljana" kot pomemben korak za zagotavljanje trajnostne mobilnosti. Po kriterijih Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki so jih določili v drugem Povabilu Razvojnim svetom regij pri r dodeljevanju državnih in evrop-5 skih sredstev, ta povezovalni Š projekt ustreza pogojem za pri' javo črpanja finančnih sredstev s iz evropske kohezijske politike i za ta namen. Iz naslova kohezij-5 ske politike je regionalnim ra; zvojnim projektov v Sloveniji na! menjenih 420 milijonov evrov. i Kolesarska povezava Kamnik-= Mengeš-Trzin-Ljubljana z nave-5 zavo na javni potniški promet ; zagotavlja tudi kolesarsko poveš zanost najgosteje poseljenega ; dela regije (občine Trzin, Men- geš, Kamnik) in največjega migracijskega centra (Ljubljana). Kolesarske površine v Republiki Sloveniji so v glavnem nepovezane, zato nacionalna strategija in prometna politika spodbujata razvoj nemotoriziranega prometa, kolesarske infrastrukture in uporabo koles povsod, kjer je možno in smiselno. Ob zelo hitri in stalni rasti števila motornih vozil v zadnjem času posvečamo vedno večjo pozornost negativnim vplivom na okolje in varnosti v prometu. Kolo tako omogoča za okolje najsprejemljivejšo in najprijaznejšo osnovno mobilnost. Prav tako pa prinaša način zdravega gibanja in življenja, saj številne evropske in svetovne študije dokazujejo, da je kolesarstvo izredno koristno za zdravje. Raziskave v tujini so pokazale, da bi ob povečani stopnji kolesarjenja zaradi zmanjšanja stroškov zdravstva (ob upoštevanju povečanja števila poškodb in smrti v prometnih nezgodah zaradi večjega števila kolesarjev) letno prihranili do 10 odstotkov celotnega zdravstvenega proračuna. Ljudje, ki redno kolesarijo ali se kako drugače redno gibljejo, so tudi manj odsotni z dela zaradi bolezni. Podatki iz Velike Britanije Zanimivost: z energijo, potrebno za izdelavo enega avtomobila, lahko izdelamo 70 do 100 koles. Zdaj je čas za program NSi! 3 V soboto, 17. februarja 2018, 1 smo krščanski demokrati na 0 | programski konferenci v Ljub- 2 Ijani sprejeli naša bistvena pro- 1 gramska izhodišča za obdobje § 2018-2022. Program smo I poimenovali »Zdaj je čas!« in § predstavlja tudi naše pogoje za I morebitno sodelovanje z drugi-f mi političnimi silami. § V Novi Sloveniji se zaveda-I mo, da je za nami dolgo ob- kažejo, da živijo kolesarji dlje in da ostanejo bolj zdravi. V vseh sodelujočih občinah je v letu 2017 živelo 329.477 prebivalcev z gosto naseljenostjo po občinah, ki močno presega slovensko povprečje kar za 10-krat. V obravnavanih občinah je skupaj 30.330 medobčinskih delovnih migrantov. Za občine severno od Ljubljane so značilne velike dnevne migracije v Ljubljano, ki povzročajo močne prometne obremenitve predvsem z osebnimi vozili. Zaradi vsega naštetega se je Občina Kamnik odločila, da se poveže s sosednjimi občinami in skupaj pripravi projekt za uvrstitev na listo najpomembnejših regijskih projektov Ljubljanske urbane regije, ki se bodo potegovala za evropska sredstva. V skladu z dogovorom je Občina Kamnik koor-dinatorica projekta in nosilna občina v času od 2018. do 2023. leta, ko mora biti projekt zaključen (op.: izdelava projektne in investicijske dokumentacije je predvidena v letu 2018, odkupi zemljišč v letu 2019; od 2020 do leta 2023 pa izgradnja kolesarskih površin). Ocenjena vrednost projekta je 3.734.217 evrov. Projekt bo financiran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov), s sredstvi državnega proračuna (v višini 20 odstotkov upravičenih stroškov) in s sredstvi občinskih proračunov (že vložena sredstva in neupraviče- ni stroški - davki, investicijska dokumentacija). To pomeni, da bomo iz kamniškega občinskega proračuna namenili 207.148 evrov (od 1.181.277evrov skupnih stroškov). Celotna nova kolesarska trasa bo omogočala dnevne delovne migracije med posameznimi občinami in bo nudila tudi veliko možnosti za rekreacijske namene. Načrtovana je kot hrbtenica kolesarskega omrežja v posameznih občinah, ki kolesarjem omogoča hitro, varno in udobno kolesarjenje ter je hkrati povezava z vsemi vrstami javnega potniškega prometa. Svetniki in svetnice Liste Marjana Šarca s podporo tega projekta skrbimo za zdravo prihodnost mladim generacijam in njihovim otrokom, saj projekt dolgoročno prispeva k strateški usmeritvi ohranjanja zdravega in naravnega okolja, izboljšanja stanja okolja in kakovosti zraka ter obenem prispeva k cilju nizkoogljičnega krožnega gospodarstva. Tako podpira tudi trajnostno mobilnost, kar prispeva k večji kakovosti bivanja, tudi z uvajanjem novih konceptov mobilnosti in povečanjem deleža javnega potniškega prometa. Nina Irt Vodja svetniške skupine Lista Marjana Šarca I ms Lista Marjana Šarca svetniška skupina dobje izgubljenih priložnosti, ko svoje domovine nismo pripravili na bodoče izzive in morebitne nove krize. Za resen preboj se moramo nemudoma lotiti problemov, ki jih prinašata nizka rodnost in staranje prebivalstva. Z nižjimi davki moramo zvišati plače in pokojnine ter izboljšati slabo poslovno okolje, ki duši razvojni potencial gospodarstva in podjetnikov. Pozabiti pa ne smemo niti na znižanje javnega dolga, saj je ta med krizo nevarno narasel. Skrajni čas je, da ljudem vrnemo dostojanstvo in reformiramo pravosodje tako, da bodo kriminalci sedeli v zaporih in da bodo vsi državljani pred zakonom enaki. Na ta način bi se povečalo tudi zaupanje ljudi v državo in njene institucije. Če vse to uresničimo, imamo dober temelj za normalno državo. MATEJ TONIN, poslanec Ureditev ceste do Rakovih ravni in ustreznega parkirišča N.Si Dostop do Velike planine je možen peš po različnih planinskih poteh in z nihalko ali avtomobilom. Poleg investicij v nihalko in I sedežnico je sredstva treba vlo-f žiti tudi v asfaltiranje ceste od | Kranjskega Raka do Rakovih i ravni ter urediti parkirna mesta, I kjer se sedaj soočamo s proži metnim kaosom. Za ureditev i tega problema si prizadevam že dve leti, zato sem na občinskem I svetu zastavil vprašanje, ali je ¡višina sredstev v proračunu za-I dostna, da se bo ta odsek asfal-I tiral še letos. Glavni razlog je § prašenje, ki ima negativne vpli- ve na naravo ter življenjski prostor ljudi in živali. Odgovor je spodbuden, saj se bo letos izdelala projektna dokumentacija, ki bo podlaga za javni razpis in začetek del. V zapletenih postopkih urejanja problematike je možno, da bo asfaltiranje z urejenimi parkirišči izvedeno šele v naslednjem letu. Ker vedno dokončam začeto, si bom skupaj s strokovnimi službami občine in deležniki tega območja prizadeval, da se ta investicija izvede čim prej. V LDP zagovarjamo, da je Velika planina naš biser, ki ga je treba zaščititi. Asfaltiranje ceste in ureditev parkirišč je prvi ukrep. Sledili mu bodo še drugi, le-tega bomo določili v občinskem odloku o urejanju prometnega režima na tem območju. Dušan Papež, vodja LDP tisii} ttušt1ÍI3 papei* Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Aktualno Mladi kmetje želijo biti slišani Občina Kamnik je bila ena od prvih in redkih slovenskih občin, ki se je odzvala vabilu Zveze slovenske podeželske mladine za soorganizacijo srečanja mladih kmetov iz občine. Izkazalo se je, da imajo mladi kmetje kar nekaj težav in da se v prihodnje želijo bolj povezovati. Jasna Paladin Kamnik - Nekaj več kot dvajset mladih kmetov (večinoma starih med 18 in 40 let) se je odzvalo vabilu in se v začetku prejšnjega tedna zbralo v Klubu Kino dom v kamniškem kulturnem domu, prisluhnilo predstavnikom Občine Kamnik in Zveze slovenske podeželske mladine ter opozorilo na težave, s katerimi se soočajo, in poudarilo željo, da jim lokalna skupnost prisluhne. Med občinami ni dovolj posluha Kot nam je povedala predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine Doris Letina, vodja Skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko, so poziv za soorga-nizacijo srečanj mladih kmetov poslali vsem slovenskim občinam, a odziv ni bil velik. Le kakšnih trideset občin je prepoznalo pomen tovrstnih dogodkov, med prvimi je bila tudi Občina Kamnik. »Mladi kmetje so prihodnost slovenskega kmetijstva in tudi lokalnih skupnosti - ne le da pridelujejo hrano, ki jo potrebujemo vsi, in zagotavljajo zaposlitve, ohranjajo tudi našo kra- t Kmetijski svetovalec iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kamnik Anton Jamnik / lokalni ravni pri zboljševa-nju tega področja namreč lahko naredijo največ,« je povedala Doris Letina in dodala, da si mlade kmete želijo vključiti v aktivno soobli-kovanje slovenske kmetijske politike. V občinskem proračunu za kmetijstvo nekaj sto tisočakov Zbranim se je za krajši čas pridružil tudi župan Marjan Šarec. »Veseli me, da smo prva občina, ki je soorgani-zirala takšno srečanje, da »S povezovanjem in sodelovanjem, kar med mladimi kmeti doslej ni bila praksa, želimo doseči, da bi bile njihove pobude slišane v lokalni skupnosti, saj bomo le tako lahko izboljšali trenutno stanje na področju slovenskega kmetijstva.« jino in skrbijo za okolje. S povezovanjem in sodelovanjem, kar med mladimi kmeti doslej ni bila praksa, želimo doseči, da bi bile njihove pobude slišane v lokalni skupnosti, saj bomo le tako lahko izboljšali trenutno stanje na področju slovenskega kmetijstva. Prav občine s svojimi ukrepi na boste prišli do novih spoznanj, kajti mladi kmetje ste tisti, ki lahko kaj postorite. Za vse bi bilo bolje, če bi bilo v kmetijski politiki manj birokracije, saj vemo, da mora biti sodobni kmet zaradi številnih zahtev danes že pravi podjetnik. Takim težavam se žal rada pridruži še kakšna naravna nesreča in potem smo tam, kjer smo. Problemov je veliko, rešitev tudi, a le na papirju, v praksi pa premalo. Zato je dobro in prav, da se med seboj še bolj povežete in da sodelujete. V občini Kamnik so glavni problemi na področju kmetijstva povezani tudi s prostorskimi akti, česar se zavedamo. Mladi kmetje ste prihodnost kmetijstva, a le če vam kmetijo predajo pravi čas,« je v pozdravnem nagovoru dejal župan, ki se je moral zaradi obveznosti predčasno posloviti, kar pa zbranim kmetom ni bilo po godu, a obljubil je, da se bo skupaj s svojimi sodelavci s poročilom srečanja pozorno seznanil. O aktivnosti lokalne skupnosti na področju kmetijstva je v nadaljevanju spregovorila pomočnica vodje občinskega oddelka za področje finančnega poslovanja Marija Kos. Povedala je, da je v občinskem proračunu v letu 2018 za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo namenjenih nekaj manj kot 250 tisoč evrov, poleg tega pa še 126 tisoč evrov za razvoj in prilagajanje podeželskih območij v okviru programa reforme kmetijstva in živilstva (med drugim 92 tisočakov za podporo naložbam v kmetijstvu, deset tisoč evrov za sofinanciranje nakupa kmetijske mehanizacije, po sedem tisoč evrov za tehnično podporo v kmetijstvu in pomoč društvom s področja kmetijstva ...). Nekaj več kot devetdeset tisoč evrov je namenjenih za vzdrževanje gozdnih cest, trideset tisoč evrov pa za oskrbo zapuščenih živali. Predstavila je tudi aktualni javni občinski razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2018, ki je odprt še vse do 16. marca. Veliko površin je posejanih z žiti Zbrani kmetje so prisluhnili tudi Antonu Jamniku, kmetijskemu svetovalcu iz Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Kamnik, ki je predstavil rabo kmetijskih zemljišč v lanskem letu v občinah Kamnik, Komenda in Mengeš in predstavil vrsto številčnih podatkov. Na območju teh treh občin je bilo v lanskem letu 729 kmetij, povprečna kmetija v občini Kamnik pa obsega 1,2 hektara. Na 342 kmetijah v občini Kamnik redijo 2940 govedi, na 66 kmetijah ovce, na 57 pa koze. Na 26 kmetijah je posejana ozimna pše- prispevke, manj birokracije, javno poročanje Odbora za kmetijstvo in več mladih članov, več denarja za kmetijstvo in boljšo razporeditev Mladi kmetje so med drugim predlagali, da bi se srečali vsaj dvakrat letno (znova novembra), da bi uredili skupno uporabo kmetijske mehanizacije in bi na splošno bolj sodelovali in bili enotnejši. nica, na šestih tritikala, na sedmih oves, na 34 ozimni ječmen, osemnajst kmetij ima koruzo za zrnje, 71 pa koruzo za silažo. Mladi kmetje se želijo bolj povezati Doris Letina je nato predstavila smernice kmetijske politike po letu 2020, še najbolj zanimiv in ploden del srečanja pa je bilo delo po skupinah, znotraj katerega so kmetje opozorili na aktualne težave, s katerimi se soočajo. Kot so med drugim poudarili, si želijo pogostejše spremembe prostorskih načrtov občine, nižje komunalne sredstev (denimo več denarja za gozdarsko mehanizacijo), strožje pogoje za črpanje denarja na občinskem razpisu, ureditev pokrite tržnice ali trgovine za lokalne pridelke, več kmetijskih površin, več denarja za kastracijo in sterilizacijo zapuščenih živali. Opozorili so tudi na težave rastočega turizma in preskromno spodbujanje uporabe lokalnih pridelkov - tudi v vrtcih in šolah. Predlagali so tudi, da bi se srečali vsaj dvakrat letno (znova novembra), da bi uredili skupno uporabo kmetijske mehanizacije in da bi na splošno bolj sodelovali in bili enotnejši. Organizatorji srečanja so bili z odzivom mladih kmetov zelo zadovoljni. / Foto: Jasn Spremembe za čebelarje Jasna Paladin Kamnik - Čebelarji morajo upoštevati več zakonskih predpisov (obvezna registracija čebelnjakov, obvezen tečaj HACCAP, zakonsko obvezno zatiranje varoje ...), ker pa marsikdo s spremembami ni seznanjen, v Čebelarskem društvu Kamnik vabijo vse, ki jih veseli delo s čebelami oziroma vse, ki že imajo doma čebele, pa še nimajo urejene registracije čebelnjakov in drugih predpisov, da se jim pridružijo. Opozarjajo tudi, da se slovenski čebelarji vsako leto srečujejo s povečanjem napadov raznih bolezni ter virusov pri čebeljih družinah, zato je izobraževanje vseh še toliko pomembnejše. Več informacij pri tajniku društva Roku Štrajhar-ju na info@cd-kamnik.si. Klub Kino dom je obnovljen Jasna Paladin Kamnik - Klub Kino dom v Domu kulture Kamnik, ki je dolgo čakal na temeljito prenovo, je te dni - nekoliko kasneje od prvotnih načrtov - le zasijal v novi podobi in po krajšem zaprtju znova gostil dogodke. Kot prvi so se v njem pred dnevi sestali mladi kmetje iz občine Kamnik. Kot sporočajo z občine, so v sklopu prenove položili nove talne obloge, namestili nove luči in zavese, obnovili točilni pult, prav tako pa izvedli še nekaj drugih manjših del, ki bodo pripomogla k lepšemu videzu prostora, ki je priljubljen predvsem pri organizatorjih manjših prireditev, in boljšemu počutju obiskovalcev. Uradno odprtje še sledi. Prenovljeni Klub Kino dom v Domu kulture Kamnik 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Aktualno Rekordna sezona še kar odmeva Znani so podatki Statističnega urada Republike Slovenije o turistični sezoni za leto 2017. Jasna Paladin Kamnik - O rekordni turistični sezoni so na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik govorili že ob koncu lanskega leta, zdaj pa jim pritrjujejo tudi uradni podatki Statističnega urada. Iz njih je razvidno, da je Kamnik z okolico obiskalo 26.038 turistov, ki so skupaj opravili 71.301 nočitev. Povprečna doba bivanja je znašala 2,74 dneva, če pa pri tem upoštevamo samo tuje turiste pa 3,15 dneva. Gre za rekordno sezono, saj velja, da je Kamnik obiskalo največ turistov od leta 2008, ko je Statistični urad RS začel spremljati podatke. Tako je v primerjavi z letom 2016 Kamnik zabeležil 16 odstotkov več prihodov turistov, ki so ustvarili za 21 odstotkov več nočitev. Ti podatki uvrščajo Kamnik med destina-cije v Sloveniji, kjer se število turistov zelo povečuje. Na ravni celotne države je statistika zabeležila 13-odstotno povečanje turističnih prihodov in 11-odstotno povečanje nočitev. »Podatki kažejo, da Kamnik postaja razvita turistična destinacija, zanimiva za vedno več turistov. To je tudi rezultat dobrega dela turističnih ponudnikov v Kamniku in okolici, ki vlagajo veliko truda v tej vedno bolj zahtevni gospodarski panogi,« pravi direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Božena Pe-terlin. V primerjavi z letom 2016 se je obisk tujih turistov povečal za 22 odstotkov (na državni ravni za 17), število njihovih nočitev pa za 29 odstotkov (na državni ravni je rast 15-odstotna). Največ tujih turistov je prispelo iz Italije (3.005), Hrvaške (2.038) in Izraela (1.491). Slednji so ustvarili največ nočitev (7.269), sledijo pa Italijani (7.095) in Nizozemci (5.568). Ravno Nizozemci v Kamniku ostajajo najdlje, saj je njihova povprečna doba bivanja 5,7 dneva. Intenzivna promocija na italijanskem trgu »Promociji Kamnika na tujih trgih posvečamo veliko pozornosti. Poleg digitalnega oglaševanja smo letos že sodelovali na sejmu v Avstriji, na Nizozemskem in v Belgiji, odpravljamo se tudi v Srbijo, Nemčijo in Italijo. Ravno zaradi velikega števila gostov iz Italije smo se odločili, da bomo letos intenzivno vstopili na italijanski trg. Poleg tega načrtujemo tudi intenziven vstop na britanski trg. Očitno pa smo zanimiva lokacija tudi zunaj Evrope, saj so nas konec januarja obiskali predstavniki kitajske turistične agencije,« pa pojasnjuje vodja oddelka za turizem Ana Porenta. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu B1^™ cesta 4 v Kranju, jo naročite po telefonu (M/201 42 41ah na na.Ocnine@g-glas.si. Če jo naročite po post, se postmna zaračuna po ceniku PoŠte Slovenije. www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas Gasilstvo v občini je na dobrih temeljih Gasilska zveza Kamnik bo aprila dobila novo vodstvo. Po dvanajstih letih se z mesta predsednika poslavlja Marjan Semprimožnik, ki je z opravljenim delom zelo zadovoljen. Jasna Paladin Kamnik - Aprila se bodo gasilci zbrali na občnem zboru Gasilske zveze Kamnik, ki bo letos tudi volilni. Pred tem smo se o opravljenem delu in stanju gasilstva v občini pogovarjali z dolgoletnim predsednikom Marjanom Semprimožnikom, ki svoje mesto zdaj prepušča mlajšim s svežimi idejami, še vedno pa ostaja aktiven gasilec v domačem PGD Motnik. Z vašim odhodom se bo zaključilo dvanajstletno obdobje, v katerem je bilo veliko narejenega. Kaj bi posebej poudarili? »V več kot devetdesetih odstotkih smo zaključili načrtovan nakup gasilskih vozil. Letos bomo kupili še gasilsko cisterno za PGD Gozd, na vrsti sta nato še PGD Kamniška Bistrica, Nevlje in Duplica in tako bo celotno območje občine primerno pokrito z gasilskimi vozili, kar je bil vsa leta tudi eden od mojih glavnih ciljev.« Koliko gasilskih vozil je bilo kupljenih in koliko denarja namenjenega za to? »V zadnjih dvanajstih letih je bilo kupljenih 26 različnih gasilskih vozil, od tega dvajset novih, v skupni vrednosti tri milijone evrov, pri čemer so 1,4 milijona evrov potrebnega denarja zagotovila društva sama. Pri tem velja poudariti, da so pri tem s svojimi finančnimi prispevki poleg sponzorjev zelo V Gasilski zvezi Kamnik je 2993 gasilcev in gasilk, od tega 684 operativnih gasilcev, 750 pionirjev in mladincev in 221 veteranov. veliko pomagali krajani sami, pri čemer pa neštete ure prostovoljnega dela sploh niso vključene. To je res zelo zgovoren podatek.« V kakšnem stanju pa so gasilski domovi? »Občina vsako leto namenja denar tudi za to. Nekatera društva ta denar varčujejo za večje investicije, druga svoje domove obnavljajo postopoma. Vsi imajo svoje prostore in večjih težav na tem področju ni.« '-V K • !L Marjan Semprimožnik / Foto: Gasilska zveza Kamnik Kako je sicer urejeno financiranje gasilskih dejavnosti v občini? »V zadnjih letih smo uvedli tripartitno financiranje, v katero so vključeni Občina Kamnik, Gasilska zveza Kamnik in posamezna gasilska društva - in se je izkazalo za odlično. Takšno sodelovanje po drugih občinah ni razširjeno in v tem smo res primer dobre prakse. Na ta način se že v začetku leta natanko ve, koliko katero društvo dobi glede na svojo ka- tegorijo, določi se tudi, koliko je namenjeno za nakup vozila, koliko denarja za svoje delovanje dobi Gasilska zveza Kamnik ter koliko mladina, članice in veterani. Na ta sistem financiranja sem res ponosen, društva so zadovoljna in tudi zato vodenje gasilske zveze predajam z mirno vestjo. Ob tem bi se zahvalil vsem gasilcem, svojim sodelavcem na gasilski zvezi, saj smo te rezultate dosegli s skupnim delom.« Bliža se dobrodelni marec Dobrodelni marec je sedaj že tradicionalna akcija Študentskega kluba Kamnik, ki jo bodo letos izvedli že šesto leto zapored. Dogodki, na katerih bodo zbirali denar za socialno ogrožene študente in dijake iz občin Kamnik in Komenda, se bodo odvijali ves mesec. Jasna Paladin Kamnik - »Pod okriljem zveze ŠKIS, ki je tudi glavni podpornik projekta, je naše delovanje tesno povezano z lokalnim okoljem, saj v prvi vrsti nudimo projekte in ugodnosti prav za študente in dijake iz upravne enote Kamnik. Ker nas lokalna skupnost pri tem podpira in z nami sodeluje, se ji želimo nekako zahvaliti in pokazati, da cenimo njihovo pomoč. Kljub temu da je poudarek akcije na dobrodelnosti, pa ima Dobrodelni marec tudi drug namen. Z raznovrstnimi projekti želimo privabiti čim več ljudi, da se udeležijo naših dogodkov, kjer se lahko zabavajo, spoznajo, družijo in tako utrdijo dobre medsebojne odnose. Pri vsem tem pa dogodki predstavljajo tudi pri- ložnost za rekreacijo in športno udejstvovanje, ki ju kot klub močno podpiramo. Z akcijo spodbujamo filan-tropijo, zato je seveda ključnega pomena, da vključimo študente in tako spodbujamo pomoč med vrstniki. mi ozaveščamo mlade tudi o pomembnosti zdravega načina življenja in o športnem vedenju. Večina projektov znotraj Dobrodelnega marca pa mladim predstavlja alternativo druženju na zabavah ali preko družbenih »Vsak izmed nas se lahko nepričakovano znajde v težki situaciji, ko bi si želel oz. bi potreboval pomoč prijateljev, vrstnikov in skupnosti, zato ozaveščamo dijake in študente o pomembnosti solidarnosti.« Vsak izmed nas se lahko nepričakovano znajde v težki situaciji, ko bi si želel oz. potreboval pomoč prijateljev, vrstnikov in skupnosti, zato ozaveščamo dijake in študente o pomembnosti solidarnosti. Ker je večina projektov športne narave, z nji- omrežjih,« pravi vodja projekta Dobrodelni marec Anamarija Dolenc iz Študentskega kluba Kamnik. Ob tem kamniški študentje dodajajo, da so si za cilj letos zadali zbrati vsaj pet tisoč evrov, ki jih bodo razdelili med socialno ogrožene po- sameznike iz občin Kamnik in Komenda, ter na številne prireditve privabiti več kot dva tisoč obiskovalcev, kar bi bilo še več kot lansko leto. Na Sv. Primož s Petro Majdič Prvi v sklopu dogodkov bodo pohodi na Sv. Primož, ki bodo med 2. in 4. marcem. Za vsak podpis, ki ga bodo pohodniki vpisali v knjigo na vrhu, bodo sponzorji prispevali pol evra. Po-hodnikom se bo v soboto, 3. marca, pridružila tudi Petra Majdič. Pripravljajo tudi turnir v nogometu, turnir v odbojki, dobrodelno tržnico slaščic in novost - tržnico specialnih znanj, ki bo potekala ves mesec. Dobrodelni marec bodo zaključili s sklepno prireditvijo, ki bo 7. aprila ob 20. uri v Domu kulture Kamnik. Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Kultura Maša ob obletnici Ob trideseti obletnici poimenovanja zbora so se pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora France Gačnik iz Stranj zahvalili s slavnostno koncertno mašo. Bojana Klemenc Mekinje - Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj v tem letu praznuje trideseto obletnico poimenovanja zbora po dolgoletnem župniku Francetu vnebovzetja v Mekinjah slavnostno. V do zadnjega kotička napolnjeni cerkvi je zasedbo osemdesetih pevcev spremljal 44-članski ansambel Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. K izvedbi zahvalne koncertne leg Misse seraphice izvedli še Handlovo Alelujo in Hvala Ti, Gospod iz oratori-ja Mesija, Mozartov Ave ve-rum corpus, Aljaževo Slovensko zemljo in Gačniko-vo zaključno himno dolgoletnih ritmičnih maš stranj- Pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora France Gačnik na slavnostni koncertni maši v mekinjski cerkvi / Foto: Bojana Klemenc Gačniku. Ves ta čas zbor deluje pod vodstvom organista in dirigenta Dominika Krta, ki je pevke in pevce tudi tokrat izvrstno pripravil na izvedbo ene najlepših slovenskih maš Missa seraphica patra Hugolina Sattnerja. Serafsko mašo z gosti je zbor izvedel že jeseni v Ljubljani in Gornjem Gradu, za kulturni praznik pa še v domžalski in naši občini. V soboto, 10. februarja, je bilo v cerkvi Marijinega maše je Dominik Krt povabil še Mešani pevski zbor Odmev Kamnik pod vodstvom Ane Smrtnik in Komorni zbor Limbar pod vodstvom Tomaža Pirnata, v nekaterih skladbah pa so zapeli tudi solisti - sopra-nistka Iva Muri, altistka Ana Smrtnik, tenorist Primož Stele in basist Rok Ju-hant. Lepo petje in ubrana instrumentalna spremljava sta navdušila obiskovalce večera, glasbeniki pa so po- skega zbora Zate Marija nagelj je in rožmarin. Na koncu dogodka so vsi skupno zapeli že ponarodelo Gačnikovo pesem Božji materi v zahvalo: Ti, ki si na svet prinesla sonce. Spomin na skladatelja Gač-nika in druge skladatelje cerkvene glasbe v kamniškem koncu je obudil Tone Ftičar, vodja kamniške izpostave J SKD, ter podelil članom zbora eno srebrno in 14 častnih jubilejnih Gal- lusovih značk. V imenu Občine Kamnik se je zborovodji in pevcem zahvalil podžupan Matej Slapar, Dominik Krt pa z Gačnikovo noto nadškofu Zoretu in vsem, ki so pomagali širiti bogato Gačnikovo glasbeno izročilo v domovini in tujini. Nadškof Stanislav Zore je zbranim položil na srce, naj bo vsaka cerkvena pesem v Božjo čast in slavo, na zbrane pa se je v zahvalnem govoru obrnil tudi Dominik Krt. Zbrani prostovoljni prispevki bodo namenjeni za obnovo glavnega oltarja mekinjske cerkve. Izvrstno zborovsko petje v stranjski cerkvi je bilo zelo znano desetletja. Začetek zborovskega delovanja v župniji Stranje sega v leto 1948, ko je v cerkvi sv. Benedikta maševal pater Martin. Še danes so aktivni trije člani CeMePZ France Gačnik, ki so bili v zboru od prvih dni ustanovitve. S prihodom župnika Franceta Gačnika v začetku leta 1962 se je zbor razširil in razcvetel, po njegovi smrti leta 1988 pa so pevci svoj cerkveni zbor poimenovali po njem. »V obdobju tridesetih let smo v arhiv NUK-a kot mešani, otroški in združeni zbor shranili številne posnetke krščanske glasbe različnih avtorjev, predvsem Franceta Gačnika in Franca Juvana, ki sem jih tudi aranžiral. Nastalo je pet zvočnih kaset, en spominski DVD in sedem zgoščenk,« pojasni Dominik Krt. O vodoravnicah in navpičnicah Društvo sv. Jakoba Kamnik je ob slovenskem kulturnem prazniku v Frančiškanskem samostanu pripravilo večer s publicistom in novinarjem Jožefom Pavličem iz Suhadol. Predstavili so njegovo najnovejšo pesniško zbirko Vodoravnice in navpičnice. Jasna Paladin Kamnik - Jožef Pavlič je mož, ki piše že vse svoje življenje. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani teolog, po poklicu pa urednik za Cerkev po svetu pri katoliškem tedniku Družina. S svojimi prispevki je sodeloval v številnih medijih, tudi Kamniškem občanu, znan pa je predvsem po zapisih o znanih Komen-dčanih. A če v svojih novinarskih prispevkih opisuje povsem stvarno življenje, so njegove pesmi nekaj povsem drugega. Avtorjeva tretja pesniška zbirka Konec lanskega leta je izdal že svojo tretjo pesniško zbirko z zanimivim naslovom Vodoravnice in navpičnice. V njej je zbranih 52 pesmi. Kot je na literarnem večeru, ki mu je sam nadel naslov V dvoje ob Pšati, povedal v pogovoru z dr. Marjeto Humar, se v njegovih pesmih zrcalita njegovo življenje in velika ljubezen do Boga. Brez zadrege priznava, da si je dolgo želel postati duhovnik, a po dolgi notranji borbi sklenil, da to vendarle ne bo zanj. Z ženo Marto si je tako Pogovor z Jožefom Pavličem je vodila dr. Marjeta Humar, njegove pesmi pa sta brala Barbara Božič in Tone Ftičar. ustvaril družino s štirimi otroki, s katero živi v Suhado-lah. »Čeprav nisem duhovnik, se v sebi počutim tako, saj je moj življenjski cilj širiti dobro in plemenito ter dvigati ljudi, pa četudi s pisanjem in svojimi pesmimi,« pravi. Vodoravnice in navpičnice združujejo pesmi o stvarnem (vodoravnem) svetu in njegovem pogledu na domači kraj, naravo, spomine na otroštvo in mladost ter duhovnem (navpičnem) svetu, v katerih razgalja svoj pogled na Boga in vero ter uteho, ki jo najde v njej. Zbranim poslušalcem sta pesmi predstavila Barbara Božič in Tone Ftičar, za prijetno spremljavo s citra-mi pa je poskrbel Tomaž Plahutnik. Na občini razstavlja Cheng Xing Razstava del članice Likovnega društva Tone Kranjc bo na ogled do štirinajstega marca. Cheng Xing na odprtju razstave v občinski stavbi Jasna Paladin Kamnik - Cheng Xing se je rodila na Kitajskem, a zadnja štiri leta živi v Godiču - in odkar je v Sloveniji, svoje likovno znanje izpopolnjuje v kamniškem Likovnem društvu Tone Kranjc. Avtorico je na odprtju razstave predstavil Tone Ftičar, o njenem delu pa je kustosinja Saša Bučan med drugim napisala naslednje: »Avtorica k motivom pristopa na nam znani način upodabljanja, kjer se realna podoba preliva na platno prek najrazličnejših načinov. Ob pogledu na izbrani opus slikarke lahko posebej omenimo izjemno močno barvno skalo, ki kar nekako zaznamuje njeno slikarstvo. Krajina je izpraznjena podoba, kjer največkrat ne vidimo vplivov in raznovrstnih posegov človeške roke vanjo. Slikarka išče romantične odmike v idiličnem okolju gozdov, v sencah rečnih nabrežin, v neskončnih poljih, ne zanemari pa seveda okolja, v katerem živi in ustvarja zadnjih nekaj let -v gorskem objemu visokih Grintavcev, ki nemalokrat postanejo njen izbrani motiv. Likovni prijemi, ki jih slikarka uporabi, so pravzaprav prijemi, ki jih poznamo iz številnih smernic v slikarstvu - pojavi se črtkasta linija, ki z zgoščanjem posamičnih potez ustvarja migotavo čarobnost gozda; značilna tako v krajini kot tudi v upodabljanju cvetličnih tihožitij je vangoghovska dinamična, zavita krožna linija, pri čemer njena uporaba umetnici služi za izraz gibanja, neukrotljivost narave, kjer z uporabo močnih barv nakaže tudi pomen kolorita v lastnem izražanju.« Likovna dela, ki na živobar-ven način tako združujejo dva povsem različna svetova - kitajskega in slovenskega - bodo na občinskem stopnišču v času uradnih ur na ogled še do 14. marca. OJ >0 o O ON VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA Homec - Domžale - Ljubljana - Zagreb 4. -15. 3. 2018 Nedelja, 4. marec, ob 11.00 Cerkev Marijinega rojstva na Homcu SPOMINSKA SVETA MAŠA Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres Zbor Consortium musicum Nedelja, 4. marec, ob 17.00 Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah SLAVNOSTNI KONCERT Solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana Ponedeljek, 12. marec, ob 19.30 SNG Opera in balet v Ljubljani G. Verdi: LA TRAVIATA Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana Četrtek, 15. marec, ob 19.00 Opera HNK v Zagrebu G. Verdi: SICILIJANSKE VEČERNICE Solisti, zbor in orkester Opere HNK Zagreb www.gosticevi-dnevi.net 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Kultura Delimo znanje s polstenjem copat Alenka Mele in Emilija Gregorčič številnim občankam Kamnika zadnja tri leta v knjižnici delita znanje o volni. Bojana Klemenc Kamnik - V okviru prostovoljnega projekta Delimo znanje je bila v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik izvedena še ena brezplačna delavnica, tudi tokrat polno zasedena. Udeleženke so se v sredo, četrtek in petek, 14.-16. februarja, s pomočjo mentoric Alenke Mele in Emilije Gregorčič naučile izdelave copat iz polstene vol- ne. Vsaka ustvarjalka je izdelala svoj par copat, naučen postopek polstenja pa bodo lahko uporabile tudi za druge uporabne izdelke. Alenka in Emilija, ki skupaj ustvarjata in sodelujeta že več kot tri desetletja, sta v kamniški knjižnici že večkrat izvedli delavnice, na katerih so izdelovali uporabne predmete iz volne. V naslednji delavnici marca bosta udeleženke naučili izdelave velikonočnih pirhov iz pol-stene volne. Emilija Gregorčič razlaga, da so polsteni izdelki topli, lepi in zdravju ter okolju prijazni, saj so narejeni iz čiste ovčje volne. Polstenje volne ali filcanje je ena od najstarejših tehnik za izdelavo tkanine. »Tisto, kar znava, želiva podeliti naprej. To je največja prednost tega projekta. Izobraževanje je brezplačno, torej udeležencem resnično podarimo znanje,« pripoveduje Emilija Gregorčič. Emilija in Alenka želita zavedanje o pomembnosti vol- ne in volnenih izdelkov prenesti ljudem po vsej občini, saj opažata, da se še vedno preveč volne zavrže. To se jima zdi velika škoda, saj se da iz tega materiala narediti ogromno stvari. V zadnjih treh letih je bilo na njunih delavnicah največ upokojenk, čeprav se tudi zanimanje med mlajšimi povečuje. Delavnice polstenja volne se lahko udeleži kdorkoli, saj se začne pri osnovah tehnike. »Potrudiva se, da vsak naredi izdelek, s katerim je zadovoljen,« zaključita Emilija in Alenka. Mira Papež Zgornje Stranje - Prešernovo plodno ustvarjalnost je vodila ljubezen, ljubezen do umetniškega ustvarjanja, do lepe slovenske besede pa tudi do ljubljene osebe, zato je bila rdeča nit prireditve ljubezen. Igralci dramske skupine Baretka in instru-mentalisti so jo opevali in prepletali z dramskimi prizori, verzi in citati, glasbo ter plesom. Prešernovo ljubezensko izpoved smo skušali čim bolj približati mladim, tudi s poustvarjanjem. Leon Balantič je pesem Roka Trkaja interpretiral v rapovski različici ob spremljavi bobnarja Jakoba Mihaliča. Sodobni povodni mož motorist (Leon Balantič) je ob brnenju zvabil »bejbo na kul motor«, novinarka (Tija Vidovič) je potem poročala: »Vrtinec so vidli gasilci dereč, Urške iz 9. a pa videl nobeden ni več.« Monolog užaloščene Urškine matere je hlipaje in oblečena v črnino odigrala Brita Mandelj. Lara Vettorazzi se je z dramatizacijo povsem vživela v vlogo Prešerna. Ko v kazini prvič med plesalkami ugleda lepotico Primicovo Julijo (Ela Uršič) in njeno sestrič-no (Tjaša Uršič), jo najprej gleda zviška. V dramskem prizoru, kjer Julijina mati (Lara Potokar) svari dekleti pred spogledovanjem, se ponovno srečajo v trnovski cerkvi. Ob orgelski spremljavi ji Prešeren recitira ljubezenske gazele in zaključi: »Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti ... Prijatelj Matija Čop (Luka Peter Romšak) opazi Prešernovo zaljubljenost in mu svetuje, naj napiše venec sonetov z magistralom in akrostihom. Sledi veličasten prizor igralcev, ki ob kitarski spremljavi Martina Tkalca prebirajo magistrale z desetmetrskega plakata. Prešernova hčerka Ernestina (Rebeka Krt) se je z ljubeznijo spominjala očeta in pripoved zaključila: »Ljubezen poveličuje napako: kjer ga drugi obsojajo, ljubezen skuša odpuščati.« Čarobni besedi ljubezen pa smo dodali še besedo hvala. Hvala Francetu Prešernu za vse, kar je dal slovenskemu narodu, hvala vsem umetnikom, hvala tudi gledalcem, da smo lahko skupaj podoživeli del umetnosti. Hvala tudi vsem, ki so pripomogli, da je prireditev uspela: učiteljici Brigiti Ozimek Ku-mek in učencem likovnega snovanja, ki so poskrbeli za plakat in ilustracije, hišniku Nenu Borščaku za postavitev scene, Alešu Korošcu za pomoč pri izvajanju skladb, Andreju Kočarju za ozvočenje. Za scenarij in kostumo-grafijo je poskrbela mentorica Mira Papež, za zvočne posnetke Tjaša Potočnik, igralka Rebeka Krt pa se je izkazala tudi kot frizerka. nost do bližnjih so simptomi toposti in brezčutnosti naše dobe. Ni vse dobro, kar naj bi bilo kulturno. V vernih družinah, ker so verni, bi morali dobro premisliti, katerih kulturnih dogodkov se bodo udeležili in katerih ne. Če so predstave v nekem gledališču polne vulgarnosti in grdih besed, prekinemo abonmaje. Isto velja za take filme. Zaradi vere naj bi imeli oblikovano vest, ki nam ne dopušča gledati karkoli. Resnična kultura ali umetnost sega v vrhove človeškega ustvarjanja. Premalo se ukvarjamo s tem, da bi se naredilo nekaj, kar bo obstalo in bo tako kakovostno, da bo pustilo sledi in nagovorilo vse, ki pridejo za nami. To so trajna genialna dela umetnikov. To sta dr. France Prešeren in tudi Ivan Cankar in še mnogi drugi slovenski pisatelji, pesniki in umetniki. Imamo kulturno bogastvo, ki ga moramo ohranjati in dopolnjevati. Če na vaše rolete in okenske police sedajo različni ptički, ki iščejo zavetje pred mrazom, boste s tem priročnikom lahko natančno določili, za katerega ptička gre. Pernati obiskovalci so prikazani v naravni velikosti, zato pri prepoznavanju skoraj ne more priti do pomot. Knjigo lahko kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. I www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas Kulturni dan na Selih Že nekaj let po nedeljski maši pripravimo kratek kulturni program. Letos smo se s prebiranjem odlomka iz Kurenta še posebej spomnili našega največjega pisatelja Ivana Cankarja. Fani Zore Sela pri Kamniku - Zazvene-la je tudi Avsenikova skladba Slovenija, od kod lepote tvoje na klavirski harmoniki s spremljavo kitare. Sledili sta dve recitaciji Toneta Kun-tnerja Slovenec biti in Stori čudež, Marija Snežna. Mlade solistke so občuteno zapele ljudsko Kje so tiste stezice, tudi o Času in Sreči sta nam recitatorki predstavili pesmi Nika Grafenauerja. Zaključili smo program z glasbeno točko Zagorski zvonovi (flavta, kitara, vokal) ter pesmijo goriškega slavčka Simona Gregorčiča, Daritev bodi ti življenje celo, namenjeno našemu župniku za praznik. Naj povzamem nekaj njegovih misli iz uvodnega nagovora g. župnika Danijela Kaštruna: Kultura pomeni gojitev resničnega, dobrega, lepega. Je način življenja v omiki in oliki, v lepem in kulturnem vedenju ter umetniških delih v stavbarstvu, slikarstvu, pisavi, književno- sti, glasbi itd. Pravemu verniku postavlja okvir kulture že v kulturi govorjenja, obnašanja, prehranjevanja in oblačenja. Če je v družinah Bog postavljen na prvo mesto, On vpliva na vse, kar v družini delamo - in kaj je to drugega kot kultura. V kulturi se pokaže, v čem je človek res človek. V umetnosti človek presega, kar je nagonskega v njem. On mora vedno spodbujati nekaj dob- rega. Skozi kulturo človek nagovarja in je nagovorjen. Kultura pa je lahko pohoje-na, zlorabljena, sprevržena ali je sploh ni. Takrat govorimo o primitivnosti, izprijenosti in pokvarjenosti. Da je to na pohodu, nam dokazuje povsem opuščeno pozdravljanje, zahvaljevanje in spoštovanje. Nevarna je izguba okusa za lepo, resnično in dobro. Prepiri in izključevanja, sovraštvo ter brezbriž- Kulturni dan na Selih smo pripravili po nedeljski maši. Tudi tokratna delavnica v knjižnici je bila polno zasedena. Prešernovo poezijo približali mladim Ob slovenskem kulturnem prazniku je v telovadnici Osnovne šole Stranje potekala prireditev, ki sta jo povezovala devetošolca Luka Peter Romšak in Iza Golob. Nastopajoči na šolski prireditvi ob kulturnem prazniku Hvala Francetu Prešernu za vse, kar je dal slovenskemu narodu, hvala vsem umetnikom, hvala tudi gledalcem, da smo lahko skupaj podoživeli del umetnosti. Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Zanimivosti Podjetniki bodo kupili stavbo KIKštarterja i 1. stran Člani Podjetniškega kluba Kamnik so na podlagi podanih poročil o delovanju Podjetniškega kluba Kamnik aktualnega predsednika Aleša Juhanta, o delovanju KIK-štarter pospeševalnika in preteklih investicijah v prva zagonska podjetja direktorja Mateja Humarja in podpredsednika ter idejnega očeta pospeševalnika Tomaža Laha, finančnega poročila Mateja Slaparja, generalnega sekretarja Podjetniškega kluba Kamnik, pravnih pojasnil pravnega svetovalca Blaža Jamška, stanovalca KIKštar-ter centra, ter predstavitve vodje KIKštarterja Matjaža Juga o dosedanjem odličnem delovanju sprejeli odločitev za vstop v novoustanovljeno zadrugo KIKštarter center, z. b. o., in s svojimi vložki hkrati podprli nakup stavbe. Matjaž Jug in Aleš Juhant sta se ob tej priložnosti posebej zahvalila Mladinskemu centru Kotlovnica, ki je v začetku pod okrilje vzel tudi KIKštarter - in prav prostovoljci iz Kotlovnice so s svojimi rokami prenovili notranje prostore, da so danes v tako lepem stanju, kot so. Zadrugo bo vodil Matjaž Jug Predsednik zadruge je postal dosedanji vodja KIKštarterja Matjaž Jug. »Po dveh letih in pol želimo narediti korak naprej, z nakupom stavbe bomo postavili temelje za nadaljnje delovanje KIKštarter-ja kot regionalnega podjetniškega centra, ki bo skrbel za nastanek in razvoj novih zagonskih podjetij. Mladim želimo poleg rednega izobraževanja omogočiti specialne delavnice, predavanja in sodelovanje pri realnih projektih, postaviti laboratorij za prototipiranje in še okrepiti sodelovanje s šolami. KIK-štarter je projekt, ki nas povezuje in nam omogoča, da naredimo nekaj posebnega in velikega,« je povedal. Predsednik kluba ostaja Aleš Juhant Člani Podjetniškega kluba Kamnik bi na svoji skupščini morali izvoliti tudi novo vodstvo, a bo predsednik še nekaj mesecev ostal Aleš Ju-hant, novi podpredsednik pa je postal Stojan Hergo-uth, direktor podjetja Jata Emona. Predsednik Podjetniškega kluba Kamnik Aleš Juhant in vodja zadruge KIKštarter center Matjaž Jug / Foto: Gorazd Kavčič Pobudnika in glavna spodbujevalca sodelovanja podjetnikov in mladih sta mag. Urban Bergant in Tomaž Lah. Cene, človek s presajenim srcem Vinko (Cene) Mihelič se je rodil 21. septembra 1943 in je skoraj trideset zadnjih let preživel v Godiču. Zadnjih enaindvajset let je živel s presajenim srcem in v Sloveniji res ni veliko ljudi s tako dolgim preživetjem. Irena Keršič Godič - Cene, kot smo ga vsi klicali, je bil profesor pedagogike in trener smučanja. Sam je rekel, da je v življenju večkrat padel. Sanje o vpisu na Visoko šolo za telesno vzgojo so se razblinile s padcem z bradlje in posledičnim počenim ledvenim vretencem. Ponovno je shodil in nadaljeval življenjsko pot ter se vneto lotil dela na področju invalidske problematike. Delal je na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, nazadnje pa je bil vodja računalniškega centra v tovarni Svilanit. Tam je doživel leta 1988 prvi infarkt, ki so mu sledili še trije. Dne 26. junija 1997 je bil operiran in je prejel srce darovalca, ki mu je bil neizmerno hvaležen. Operiral ga je zdravnik Tone Gabrijelčič in bil je dvanajsti Slovenec s presajenim srcem. Prvi dve leti po presaditvi je imel veliko težav zaradi pridruženih bolezni. Vedel je, da mu je novo srce dalo tudi novo življenje. V enem izmed intervjujev je Cene posredoval misli, ki so se mu porodile Cene Mihelič je ustvaril tudi zavidljiv opus slik. po doživeti klinični smrti: »Včasih sem mislil, da si človek, ko imaš srce. Sedaj pa mislim, da če te v duši kaj zaskeli, si bližje človeku. Če je duša vesela ali boli in trpi, potem si zagotovo človek. Ko pa vest vpraša dušo o preteklosti, takrat nisi več človek, ostane samo duša.« Vseskozi se je zavedal, da je dolgo preživetje s presajenim srcem odvisno od pre- pletanja dobre oskrbe njegove žene Tilke, kopice zdravil in kakovostne zdravstvene oskrbe. Veselil se je slehernega novega dne - ne glede na to, da jih je mnogo prele-žal v bolnišnicah ali v postelji doma. Ko je bil najbolj pri močeh, je dneve izkoristil za pohod v hribe, urejanje okolice okrog hiše vse do obrežja Kamniške Bistrice, nakupe, posedanje v senci dreves in peko na žaru. Bil je velik ljubitelj živali, zato mu je Tone Fornezzi - Tof leta 1990 pripeljal škotskega ovčarja z imenom Odi. Po presaditvi je smisel življenja našel v slikarstvu in mu posvetil dobršen del življenja. Ustvaril je zavidljiv opus slik, ki so obogatile njegov in še marsikateri dom. Veselil se je srečanj s člani Slovenskega društva Transplant, kjer je spoznal mnogo novih ljudi, s katerimi je delil izkušnje. Cene je bil ljubitelj knjig in vsesplošno razgledan, zato je bilo razpravljanje z njim velik užitek. Do 29. januarja 2018 je iz dvoboja s smrtjo vedno izšel kot zmagovalec. Takrat je izgubil. Glede na dolgoletno preživetje s transplantira-nim srcem se je odločil, da svoje telo nameni v znan-stveno-raziskovalne namene z željo, da bi bile raziskave v pomoč zdravstvenim delavcem pri zdravljenju in obravnavi bolezni srca ter s tem v dobrobit ljudem s podobnimi težavami, kot jih je imel sam. Upokojenci na smučeh Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske - Komisija za šport, rekreacijo in gibalno kulturo vsako leto, če so le ustrezni pogoji, organizira smučarsko tekmovanje v veleslalomu in smučarskem teku. Marjan Schnabl Kamnik - Že več let zapored se to tekmovanje odvija na smučišču Senožeti v Srednji vasi v Bohinju. Letošnje prvenstvo je bilo v sredo, 14. februarja, in na njem smo poleg drugih sodelovali tudi smučarji iz Društva upokojencev Kamnik pod vodstvom vodje smučarske sekcije Marjana Schnabla. Na uvodnem sestanku sekcije smo pregledali razpis za tekmovanje. Nanj se je po prvih sti smo vozili istočasno na dveh ločenih progah, na lažji so tekmovali moški, starejši od sedemdeset let, in vse ženske, medtem ko so na težji progi vozili vsi preostali moški. Po končanem tekmovanju v veleslalomu je bil na sporedu še tek na smučeh, v katerem smo imeli samo enega predstavnika, Jožeta Arka, ki je zelo solidno nastopil. Kljub okrnjeni ekipi smo domov odnesli bronasto medaljo v veleslalomu, ki si jo je v ženski konkurenci v kategoriji žensk, starih do 65 let, pris- Tekmovanja se je udeležilo trinajst smučarjev iz Društva upokojencev Kamnik. zbranih prijavah prijavilo za veleslalom in tek 24 smučarjev in smučark iz našega društva, medtem ko se je samega tekmovanja nato udeležilo skupaj le 13 tekmovalcev. Nekateri so kljub dobri pripravljenosti morali zaradi zdravstvenih in drugih težav udeležbo zadnji hip odpovedati. Tako letos nismo imeli predstavnikov v vseh ženskih in moških kategorijah in posledično je bila tudi ekipna uvrstitev slabša. Bronastamedalja v veleslalomu Tekmovanje je bilo v prekrasnem sončnem vremenu in na primerni snežni podlagi dobro organizirano.Veleslalomi- mučala naša najboljša smučarka Nada Pintar - Tišler, drugi pa smo dosegli pričakovane uvrstitve. Med dobitniki priznanj je bil tudi naš tekmovalec v veleslalomu Franc Primožič, ki s svojimi leti dokazuje, kako pomembna je športna aktivnost za ohranjanje zdravega telesa v tretjem življenjskem obdobju. Po razglasitvi rezultatov in okrepčilu smo se sredi popoldneva zadovoljni vrnili proti Kamniku. Med prijetno vožnjo s Kam-busom smo rahlo utrujeni občudovali s soncem obsijane zasnežene Julijske Alpe in Karavanke ter končno pristali pod našimi Kamniško-Savinjskimi Alpami na stadionu v Mekinjah. PRVNCVPI KUHANJA 1 k£|fll 226 strani, 212 x 267 mm, trda vezava ¥ kako se naučiš kuhati? V PRINCIPU - KOT ZA §AL°! Ni veselja do kuhanja? Morda ta hip res še ne - vendar ti ta knjiga lahko spremeni življenje! Kako gratinirati krompir, kako spražiti cesarski praženec, skuhati zelenjavni kari... prebereš in začneš - in končno kuhaš samostojno! Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1 www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Šport Na Primožu kultura in šport Agata in Jure odlična tudi pozimi Mlada atleta Atletskega društva Kamnik Agata Zupin in Jure Grkman sta odlično formo iz poletne sezone prenesla tudi v dvorane. Agata Zupin in Jure Grkman / Foto: Damjan Zlatnar Mira Papež Stahovica - V zimski idili novozapadlega snega smo se podali na ligo po knjigo k Sv. Primožu: tekači, poho-dniki, ljubitelji knjige in kulture. Peter Uršič, prijazni in gostoljubni lastnik okrepčevalnice, nas je vzel pod svoje okrilje. Prijetna toplota peči nas je grela, dišalo je po čaju, še bolj je dišalo po kulturi; namreč, mladi in stari smo recitirali Prešernove pesmi. Skupaj smo podoživ-ljali baladnost Povodnega moža, se nasmihali ob hu- Leon Pirman Kamnik - V času od zadnjega pisanja je bilo v keglja-ških ligah kar burno. V 13. krogu so igralci Calcita igrali doma s Konjicami iz Slovenskih Konjic in zmagali z rezultatom 7 : 1 in 3501 podrtim kegljem. Med Kamni-čani je bi najboljši letos prvi igralec lige Janže Lužan s 618 podrtimi keglji, Jure Starman pa mu je sledil s 596. Igralke Calcita so prav tako igrale v Kamniku in tudi one prepričljivo premagale Adrio iz Kopra s 7 : 1 in 3308 podrtimi keglji. Med Kamni-čankami je bila najboljša Irena Koprivc s 591 podrtimi keglji, sledili sta ji Noemi Živkovič s 557 in Klara Koprivec s 551 podrtimi keglji. Tako druga kot tretja ekipa sta bili v tem kolu poraženi, druga ženska ekipa pa še ni začela s spomladanskim delom. V 14. krogu je bil derbi prvenstva na kegljišču Konstruktorja v dvorani Tabor v Mariboru. Tja je trener Franci Spruk odpeljal skoraj standardno ekipo, manjkal je samo Peter Jantol, odstoten zaradi službenih obveznosti. Zelo dobro ga je že v drugem krogu zamenjal Matej Turk, ki je bil ves dvoboj konkurenčen državnemu reprezentan- domušni pesmi o lepih deklicah, se spraševali Kam?, poslušali Ukaze, se spomnili Železne ceste, ki nas je v drugi pesmi izjemnega reci-tatorja pripeljala celo do morja. Vsak si je izbral knjigo po lastni želji, nekateri z nostalgijo na že prebrano, drugi v želji in strasti po branju nečesa novega ... Ljubezen do lepe slovenske besede še živi, ni se treba bati, da bo izumrla. Ko pa je zadone-la še Zdravljica, smo si bili enotni: drugo leto se srečamo znova in tako počastimo praznik kulture. Z roko v roki, športniki in kulturniki. tu Mateju Lepeju. Malce nas je presenetilo, saj je rahlo oboleli Janže Lužan v 14. krogu izgubil šele prvi dvoboj v tej sezoni, vendar smo bili do zadnjih metov v igri za zmago. Rezultat 6 : 2 ne pove vsega, razlika v podrtih kegljih je bila samo trideset in do zadnjih metov je bila tekma povsem odprta. Med našimi sta bila najboljša Jure Starman in Anže Lužan (595), sledil jima je kapetan ekipe Damjan Hafnar (581). Štiri kroge pred koncem je prvenstvo odločeno, Calcit pa je še vedno na drugem mestu s tremi točkami prednosti pred tretjeuvrščenim. Tako se bomo jeseni zopet udeležili evropskega pokala, ki bo letos v Sarajevu. Naslednjo sezono pa bomo spet skušali osvojiti prvo mesto, saj je bilo vidno, da lahko, čeprav so v Maribor pripeljali skoraj vse najboljše slovenske igralce, konkuriramo z mlado ekipo. Igralke Calcita so že v nedeljo po domači sobotni zmagi gostovale v Celju. Pomerile so se s serijskimi državnimi prvakinjami, igralkami Celja, in izgubile z 1 : 7. Igralke Calcita trenutno zasedajo šesto mesto na lestvici, vendar imajo ugoden razpored tekem do konca prvenstva in se lahko uvrstijo na mesta, ki prinašajo evropske nastope. Jasna Paladin Kamnik - Dvoranska atletska sezona gre počasi h koncu, in čeprav pogoji za kakovostne treninge v dvorani za slovenske atlete niso dobri (krožne steze v Sloveniji ni), na tekmah navdušujeta kamniška atleta, ki vadita pod vodstvom trenerja Damjana Zlatnarja. »Decembra smo pet dni trenirali v Beogradu, kjer je za nas najcenejša možnost kakovostnega treninga. Steza v dvorani je namreč dolga le dvesto metrov, ne štiristo kot zunaj, zato so krivine bolj ostre, tudi z nakloni - in vsega tega se morajo tekači navaditi. Agata in Jure sta pokazala zelo dobro formo in s tem odlične obete za poletno sezono. Sploh Agata, ki je visoko dekle in ji krivine praviloma ne ustrezajo,« je svoja varovanca pohvalil Damjan Zlatnar. Jure Grkman je še zadnje leto mladinec, Agata Zupin pa prvo leto tekmuje v konkurenci mlajših članic. Z odličnimi rezultati v lanski sezoni je nase opozorila tudi na med- Blanka Štrajhar Kamnik - Na državnem prvenstvu za člane so lahko tekmovali tudi mlajši, toda pod istimi pogoji, ki veljajo za člansko kategorijo. Mnogi se zahtevnejših pogojev, kot so manjša strelna lica in kasneje dvoboji, niso ustrašili in so se pogumno udeležili tudi tekmovanja v članski kategoriji. Prvo državno prvenstvo za mlajše je potekalo konec januarja v Škofji Loki. To je kamniškim fantom in dekletom prineslo šest naslovov državnih prvakov, dva naslova podprvakov in eno tretje mesto. Tekmovalo je 13 Kamničanov z ukrivljenim in golim lokom. Dosegli so naslednje uvrstitve: 1. Žiga Ravnikar (mladinci), 1. Teja Habjan, 5. Špela Slana in 6. Klara Kladnike (kadetinje), 2. Domen Horjak, 3. Miha Rožič in 7. Timej Jeras (ka- deti), 1. Anja Šarec in 7. Ka- tja Šarec (deklice), 7. Matevž Keber in 10. Žak Žabnikar (dečki), 2. Timi Žagar (mlaj- ši dečki - vsi omenjeni v kategoriji ukrivljeni lok) ter 8. narodni sceni in tako nadnjo zdaj bdi tudi menedžer. Prav po njegovi zaslugi je to zimo tekmovala na nekaterih močnih mitingih v tujini, ob njej pa tudi Jure. Nastopila sta v Beogradu, Ostravi na Češkem, na Dunaju, v Chemnit-zu v Nemčiji, Carigradu . V Beogradu sta oba odtekla osebna rekorda na šestdeset metrov, še uspešnejša pa sta bila na daljših razdaljah. Jure dosegel dva državna rekorda V Ostravi je Jure dosegel najboljši čas na tristo metrov -33,91 sekunde (državni rekord se v tej disciplini ne šteje), na Dunaju državni dvoranski mladinski rekord na dvesto metrov (prejšnji je bil iz leta 1998), v Nemčiji pa še državni dvoranski mladinski rekord na štiristo metrov (47,92 sekunde), ki ga je pred njim postavil trenutno naš najboljši atlet Luka Janežič. Agata Zu-pin je na enaki razdalji postavila osebni rekord. »Tek je bil dober, vendar imam še rezervo v prvih dvesto metrih. Ve- sel sem, da sem izboljšal državni rekord, kar je bil tudi moj cilj. Lep občutek je, da sem popravil Janežičev rekord, kar je dokaz, da v ekipi trenerja Damjana Zlatnarja dobro delamo in da sem na pravi poti. Poleti bom tekel na vseh razdaljah do štiristo metrov. Moj načrt je, da na svetovnem prvenstvu pridem čim višje in da dosežem normo za člansko evropsko prvenstvo v Berlinu,« je po teku povedal Jure. Cilj: evropsko prvenstvo v Berlinu Čeprav bo prvo večje tekmovanje že svetovno dvoransko prvenstvo v Birminghamu med 1. in 3. marcem, pa oba kamniška atleta s svojim trenerjem že pogledujeta proti vrhuncu letošnje sezone evropskemu prvenstvu v Berlinu, kjer bo Agata v svoji paradni disciplini štiristo metrov z ovirami že ciljala na finale. tavila nov ekipni državni rekord. Člansko državno prvenstvo je potekalo 10. februarja v šolski dvorani na Vrhniki. Iz Lokostrelskega kluba Kamnik se je tekmovanja udeležilo devet članov in članic. V dvobojih sta dobro pripravljenost pokazala Žiga Ravnikar, ki je zasedel drugo mesto, in Gašper Štraj-har, ki je bil tretji. Jaka Ko-močar je bil četrti, Luka Gju-rin, Luka Arnež in Miha Rožič se niso uvrstili v osmino finala in so bili deveti. Bučno smo navijali tudi za tri naša dekleta, ki so še ka-detinje oz. deklice, toda vseeno so se pogumno zopersta-vile drugim, večinoma starejšim dekletom. Naša najmlajša je bila Anja Šarec, ki je zasedla osmo mesto, sestri Teja in Taja Habjan sta zasedli deveto mesto. Pred nami je še šolsko državno prvenstvo, na katerem mlajši tekmovalci zastopajo šole. Starejši tekmovalci pa že pogledujejo skozi okno, kajti začela se bo sezona na prostem. Kadetinje državne rekorderke Letos smo bili priča spremembi v izvedbi dvoranskega državnega prvenstva lokostrelcev. Prvič doslej so člani tekmovali ločeno od starostnih kategorij do mladincev. Teja Habjan, Anja Šarec in Špela Slana so na državnem prvenstvu postavile nov ženski kadetski ekipni rekord. mesto Dušan Fideršek (vete- Žak Žabnikar), prvi so bili rani - goli lok). tudi kadeti (Domen Horjak, Med ekipami so mladinci Timej Jeras in Miha Rožič) osvojili prvo (Žiga Ravni- ter kadetinje in mladinke kar, Domen Horjak in Miha (Teja Habjan, Špela Slana Rožič) in sedmo mesto (Ti- in Anja Šarec). Naša ekipa mej Jeras, Matevž Keber in kadetinj je s 1589 krogi pos- Udeleženci Zimske lige k Sv. Primožu so združili šport in kulturo. Derbi kegljačev Mariborčanom Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Šport V polfinalu končnice državnega prvenstva V letu 2018 odbojkarice Calcita Volleyja v domačem prvenstvu še niso izgubile, z zmago proti Novi KBM Braniku na začetku leta pa so Mariborčanke prehitele na prvem mestu prvenstvene lestvice. Miha Štamcar Kamnik - Do konca rednega dela državnega prvenstva sta še dva kroga, varovanke Gregorja Rozmana pa so si že zagotovile uvrstitev v polfinale končnice državnega prvenstva. Prihoda Američanke Alexandre Annelise Frantti, ki je okrepila kamniško vrsto na mestu sprejemalke, ter pred njo še hrvaške organizatorke igre Bernarde Br-čic sta se doslej izkazala za zadetek v polno. Prav tako tudi vrnitev Olivere Kostic na odbojkarska igrišča. Srbska korektorica po porodu sicer še ni zaigrala na nobeni tekmi, vendar je s svojo prisotnostjo na treningih soigralkam že vlila dodatni elan. Žal ima trenutno težave s hrbtom kapetanka Urška Igličar, toda v končnici prvenstva naj bi bila tudi ona pripravljena, da pomaga soigralkam v boju za četrti naslov državnih prvakinj. »Res je, da smo si z zmago v Šempetru že zagotovili najmanj drugo mesto po rednem delu državnega prvenstva s tem pa tudi uvrstitev v polfinale končnice, toda to nas nikakor ne sme uspavati,« opozarja trener Gregor Rozman. Končna uvrstitev po rednem delu državnega prvenstva bo odvisna od zadnjih dveh te- Varovanke Gregorja Rozmana so si že zagotovile uvrstitev v polfinale končnice državnega prvenstva. / foto: klem en Brumec kem. Že to soboto bodo Kamničanke gostovale pri ekipi Formula Formis, ki jih je do zdaj v domačem prvenstvu edina premagala, nato pa jih prihodnjo soboto čaka še veliki derbi z Novo KBM Branikom. »Za nas bosta to izredno pomembni tekmi, saj želimo v končnico vstopiti na prvem mestu. Nato bomo imeli pred nadaljevanjem sezone skoraj 14 dni odmora, v katerem bomo morali najti pravo kombinacijo počitka in treninga, da bomo v najboljši možni formi pričakali zaključne boje. Verjamem, da bomo takrat močnejši za Igličarjevo, morda tudi za Kosticevo, ki je z vsakim treningom bolje pripravljena, seveda pa še ni na enaki ravni kot pred porodom,« je še dodal trener odbojkaric Calcita Volleyja, ki ima trenutno v primerjavi z Gašperjem Ribičem, trenerjem kamniške moške ekipe, sladke skrbi. Moška ekipa ima več težav »Že vso sezono se nam dogaja, da imamo že med posameznimi nizi preveč nihanj v svoji igri. Na ta način smo izgubili že kar nekaj nizov, v katerih smo imeli visoko prednost pred nasprotniki, na koncu pa smo popustili v končnici. Tako smo pred 14 dnevi v Hočah v petem nizu vodili z 12 : 8 - in namesto da bi tekmo mirno pripeljali do konca, smo osvojili le točko. Nekaj podobnega se nam je dogajalo tudi na zadnji tekmi v Murski Soboti. Namesto da bi bili v boju za drugo mesto po rednem delu državnega prvenstva, se bomo v soboto z Mariborom borili za četrto,« je v skrbeh Ribič. Za nameček imajo Kamni-čani še težave s poškodbami, saj že nekaj časa ne igrata Domen Kotnik in Primož Vidmar, tako da si na treningih pomagajo tudi z igralci iz svoje druge članske ekipe. Na srečo so v letošnji sezoni tekmovalna pravila nekoliko spremenjena, saj bodo med najboljšimi šestimi ekipami v modri skupini zelo majhne razlike. Tako bo prvouvrščena ekipa po rednem delu prvenstva s sabo prenesla pet točk, drugouvrščena štiri, tretjeuvrščena tri, četrtouvr-ščena dve, petouvrščena eno, šestouvrščena pa bo brez točke. Toda na to se ne gre zanašati, česar se v kamniškem taboru dobro zavedajo. Upati je, da bodo prebrodili krizo, v kateri so trenutno, že v soboto proti Mariboru pa jim bo zelo prav prišla tudi pomoč s tribun. Iza dvakratna državna prvakinja Kamniške plavalke in plavalci so bili uspešni tudi na tretjem državnem prvenstvu v sezoni. Sandi Uršič Kamnik - V Celju je poteka- lo moštveno in posamično državno prvenstvo za mlajše dečke in deklice. To prvenstvo je kazalnik dela z najmlajšimi. Nastopajo deklice letnik 2007 in mlajše ter dečki letnik 2006 in mlajši. Barve Plavalnega kluba Kamnik in glavnega sponzorja Calcita je zastopalo osem plavalcev in tri plavalke. Pod vodstvom trenerja Miha Potočnika so nastopali: Iza Videc, Jaka Varga, Nik Pe-terlin, Rok Vejnovič in Marko Gabriel Končar. V skupini trenerja Jaka Podjeda pa so bili: Ivana Lukan, Maša Levec, Tevž Štupar, Luka Golob, Miha Justin in Tim Kolenko. Iza Videc je priplavala dva naslova državne prvakinje v disciplini hrbtno, na sto in dvesto metrov. Na petdeset metrov hrbtno je državna podpr-vakinja, osvojila je še tri bronaste medalje, na sto in dvesto metrov prsno ter na dvesto metrov prosto. Na stopničke sta se uvrstila še Jaka Varga z drugim mestom na dvesto metrov prsno in Rok Vejnovič z drugim mestom na štiristo metrov prosto. Tudi vsi drugi so odplavali odlično, Nik Pe-terlin je trikrat osvojil četrto mesto. Odlično šesto mesto je v disciplini štirikrat petdeset metrov prosto osvojila štafeta v postavi Nik Peterlin, Jaka Mladi kamniški plavalci s trenerjema V moštveni konkurenci so med 33 klubi zasedli odlično deveto mesto. Varga, Marko Gabriel Kon-čar, Rok Vejnovič. Kako množična je udeležba, pove podatek, da je nastopilo 34 štafet. Posebna pohvala gre trenerju Jaku Podjedu in njegovim varovancem, saj smo morali v začetku sezone zaradi finančnih omejitev treninge tretje skupine iz Snovika prestaviti v Radovljico. Z vidika pogojev za trening je to pridobitev, s časovnega vidika pa velika obremenitev za otroke. V »konkurenci« mest oziroma občin brez ustreznega pokritega bazena pa Kamnik zaseda prvo mesto. PROGRAMI SE IZVAJAJO V BAZENU CIRIUSA IN TELOVADNICI NA KAJUHOVI INFO 070 816 797 -Dare dare.homar@gmail.com www.vaterpolsko-drustvo-kamnik.si Smučarski skoki na podgorski velikanki Tradicija smučarskih skokov v občini Kamnik je zelo bogata. Žal pa so tekmovanja na kamniški skakalnici in njena obnova zašli v pozabo. Zato so se v Športnem društvu Podgorje odločili, da povrnejo sloves Kamnika v smučarskih skokih. Najboljši na podgorski skakalnici Irena Bergant Irena Bergant Podgorje - V ta namen so leta 1998 zgradili skakalnico za alpski slog smučarskih skokov, ki omogoča skoke do 25 metrov. Letošnja zima je pripomogla k izvedbi tekmovanja, ki je potekalo v nedeljo, 11. februarja. Na dobro obiskani prireditvi se je v petih kategorijah pomerilo veliko tekmovalcev iz bližnje in daljne okolice - celo iz Idrije in z Bleda, ki so navduševali z dolgimi in lepimi skoki. Po izvedbi poskusne serije je sledilo svečano odprtje v letu 2017 povsem prenovljene podgorske velikanke, za kar je najbolj zaslužen vodja tekmovanja in konstruktor skakalnice Stane Žurbi. Na sporedu sta bili dve seriji. Najdlje je poletel Damjan La-hajnar (SKK Krnice Idrija): 23,5 metra. Dobra priprava skakalnice in odlična izvedba prireditve dokazujeta, da delo članov Športnega društva Podgorje ni zaman. Veliko gledalcev je z aplavzom nagradilo zmagovalce ob prejemu medalj in pokalov iz rok nekdanjih tekmovalcev v smučarskih skokih Gašperja Cvetka in Matjaža Pungertar-ja (210 metrov, Planica). Skupni zmagovalec tekme Damijan Lahajnar je prejel tudi nagrado sponzorja Eko turizem Viženčar Krvavec. Kot vsako leto se bodo člani Športnega društva Podgorje in njihovi prijatelji zbrali 25. marca na poletih v Planici. Ob naslednji zimi pa na skakalnici v Podgorju. Naglič in Krajnc sezono začenjata na Cipru Kamnik - Iz kamniškega Calcit Bike Teama sporočajo, da sta se njihova člana, gorska kolesarja Rok Naglič in Gregor Krajnc, za začetek sezone 2018 odločila preizkusiti na etapni dirki na Cipru. »Letošnje priprave sem zasnoval nekako drugače kot lani, saj sva se z Gregorjem odločila, da bova sezono začela z etapno dirko na Cipru. Tako sem že v drugi polovici decembra začel nabirati kilometre na kolesu. Veliko smo bili tudi na slovenski obali v mesecu januarju kot tudi v začetku februarja. Sedaj pa nekaj treningov na Cipru, v četrtek pa začnemo zares. Realno pričakovanj ni, vse, kar pa lahko rečem, je, da se resnično veselim prvih letošnjih dirk,« je s Cipra sporočil Naglič, lani najboljši slovenski gorski kolesar. J. P. 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Zanimivosti Uresničene sanje o enoletnem potovanju po Aziji Kamničanki Tjaša in Tina o pustolovščini brez potovalnega načrta, brez obveznosti, brez sponzorjev, le na poti spoznavanja sveta in sebe. Tjaša in Tina na tržnici v Saigonu v Vietnamu Bojana Klemenc Kamnik - Tjaša Kocjan in Tina Movern sta res zanimivi mladi popotnici, ki že od mladih nog radi raziskujeta širni svet. Za leto dni sta zapustili varno zavetje svojih domov in službe ter odšli v neznano. Po vrnitvi domov zatrjujeta, da je povsod lepo, če le dovolj odpreš svoje oči in srce. Pred dobrim mesecem dni sta se vrnili z enoletnega potovanja po azijskih deželah, ki ju je v prvi vrsti naučilo, da je najlepše potovati brez prevelikega načrtovanja. Pričakovanja tako niso prevelika, presenečenja na poti pa toliko bolj neprecenljiva. Ob kavi na hladno sobotno jutro v domačem Kamniku sta mi z žarom v očeh in širokim nasmehom pripovedovali o toplih krajih, kjer sta uživali na rajskih plažah in barvitem življenju pod vodo, do hladnejših koncev, kjer sta občudovali mogočne vrhove osemtisočakov. Na svojem potovanju sta se izogibali turističnih znamenito- »Moja velika lekcija na tem potovanju, ki jo polagam na srce vsem, ki si želijo in se odločajo o podobni izkušnji: Ne razmišljaj, le pojdi! Na koncu se vse uredi tako, kot je treba.« sti, raje doživljali naravo, poskušali lokalne dobrote, predvsem pa spoznavali tradicionalno življenje domačinov. Čeprav sta za leto dni prenehali hoditi v službo, sta se s potovanja vrnili modrejši in bogatejši. Polni doživetij in izkušenj. Težja kot odločitev je bila priprava na odhod Mladi popotnici sta imeli dobro, a zahtevno službeno mesto. Vzpenjanje po kari-erni poti navzgor, predolge ure v pisarni in številni stresni trenutki so ju vedno bolj utrujali, zato sta se vse pogosteje spraševali, kako lahko prekineta z rutino in si povrneta moči. Dvotedenski potep po Škotski avgusta 2016 jima je pokazal, kako dobro se ujameta na skupnem po- tovanju, zato je Tina kmalu zatem prvič na glas izgovorila tisto, o čemer sta obe poti-hem razmišljali že nekaj časa: »Kaj, če bi si vzeli daljši odmor in šli za eno leto na potovanje?« je vprašala Tjašo in ta je na to le spontano prikimala. »Odločili sva se v treh sekundah, šele kasneje sva začeli razmišljati, kako bova uredili s službo, financami, kam greva, kaj je treba urediti pred odhodom, logistika, kaj se bo zgodilo po prihodu domov in podobno,« razlaga Tjaša in doda, da ji je bilo težje urejati vse potrebno za na pot kot končno izgovoriti na glas: Ja, grem! Tina pojasni, da obe s tako močno srčno željo nista dovolili nobenega dvoma, tudi ob neprijetnih vprašanjih družine in prijateljev. »Seveda sva imeli tre- nutke strahu pred neznanim, a sva se pogovorili in je šlo,« razložita. In nadaljujeta: »Domači in prijatelji so bili sprva z najinim načrtom kar v šoku, a večina je odločitev sprejela dobro.« Azija ju je v vsej svoji raznolikosti navdušila Azija je bila zanimiva za obe in je cenovno dovolj ugodna. Zasvojila ju je že na prejšnjih potovanjih. Celina nasprotij in skrajnosti, z vsemi svojimi čari, od naravnih lepot do premnogo številnih mest, tamkajšnji menihi, okusna in sveža hrana, predvsem pa povsod prijazni in topli ljudje. Že doma sta se odločili, da bo njun potovalni plan zelo ohlapen, saj se jima je zdelo bolj pomembno, da se prepustita trenutku. Razigrano povesta, da se je njun potovalni načrt v Aziji spreminjal skorajda vsakih pet minut, a danes jima za nobeno pot in dan ni žal. Sprva sta nameravali ostati en mesec v vsaki izbrani državi, a to je držalo le prve tri mesece na Tajskem, Mjanmaru in Maleziji, nato sta ostajali dlje in se tudi na že obiskano lokacijo vračali. »Vodilo naju je srce,« povesta v en glas in opisujeta srečanja s prijaznimi ljudmi. Eno leto je lahko dolga doba z neverjetnimi dogodki, zato ne moreta določiti najljubšega trenutka in najlepšega kraja. Preživeli sta dva meseca v Nepalu, tri v Vietnamu, kjer sta v prijet- nem mestu že skorajda kupili ljubko kavarno, na koncu ju je pot za nekaj časa vodila v drugačno smer, saj se je Tjaša vrnila v Vietnam in obiskala še Kambodžo, Tina pa je dlje časa raziskovala dogajanje pod vodo na filipinskih otočjih. Med drugim sta v Mjanmaru kot prostovoljki učili angleščino, v budističnem samostanu v Nepalu spoznavali čuječnost, naredili dolg treking okrog Himalaje ter spoznali življenje v džungli, v Vietnamu sta bili prostovoljki v zavetišču za živali, se na Filipinih potapljali, na motorju spoznavali območja riževih polj ... Presenečeni, kako preprosto je potekalo popotovanje O tem, da bi se na poti lahko sprli, da jima lahko zmanjka denarja ali še kaj hujšega, nista niti preveč razmišljali. Edina slabost je bila, da dlje časa nista videli družine in prijateljev. »Na potovanju nisva imeli nobenih težav, kar naju je kar presenetilo. Pred odhodom se je porajalo nekaj strahu in dvomov, ki so se kasneje izkazali za popolnoma neupravičene. Osebnostno sva si zelo različni, a se dobro dopolnjujeva. Najin odnos se je zelo poglobil, na poti pa sva našli nekaj prijateljev za celo življenje,« razlagata Tjaša in Tina, navdušeni in hvaležni za odprtost in prijaznost ljudi, vedno pripravljenih pri- skočiti na pomoč. »Ljudje te sprejmejo v svoj dom, takoj ti pomagajo, navkljub jezikovnim oviram nasmeh povsod dela čudeže,« dodajata mladi popotnici. Samo odpotuj, če je to tvoja skrita želja! Kdaj, če ne sedaj? »Moja velika lekcija na tem potovanju, ki jo polagam na srce vsem, ki si želijo in se odločajo o podobni izkušnji: Ne razmišljaj, le pojdi! Na koncu se vse uredi tako, kot je treba. Najlepše stvari na potovanju so se nama zgodile ravno s tem motom. Zaupaj, naredi prvi korak in stopi v neznano,« pojasnjuje Tjaša. Priznata, da se je bilo težko vrniti, predvsem v zimo in ponovno v delovni ritem službenih obveznosti. Zavedata se, da njun enoletni odmor ni prava realnost, temveč posledica minulega dela, saj sta si s prihranki lahko omogočili to dogodivščino. Nikoli je ne bosta obžalovali in je, kot zatrjujeta, nekaj najboljšega, kar sta do sedaj v življenju naredili. »Po prihodu domov tukaj pogrešava odprtost in prijaznost ljudi, obenem pa ne moreva verjeti, kako malo materialnih stvari dejansko potrebujemo za življenje. Potovanje naju je naučilo izredne potrpežljivosti in umirjenosti, hkrati pa naju je bolj usmerilo v življenje v trenutku,« zaključujeta Tjaša in Tina. Tradicija izdelovanja suhih mesnin bogati našo kulinarično ponudbo. Knjiga je namenjena vsem, ki želijo obogatiti svoja praktična znanja o pripravi mesa ter izdelovanju klobas, salam in želodcev. GG |1zLET / NEDELJA,11.MARCA 201 Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. | www.gorenjskiglas.si * Poštnin* Gorenjski Glas Koroška poje je izjemno lep koncert pevskih zborov, ki ga organizira Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Na tem koncertu se vsako leto predstavijo najpomembnejši pevski zbori iz Koroške in tudi Slovenije. Na letošnji prireditvi bodo nastopili: MePZ J. P. Gallus iz Celovca, Zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije, Kvintet Donet iz Podjune, New Times Jazz Combo iz Šmihela, Tamburaški ansambel Loče, Gabriel Lipuš (tenor) in Elisabeth Vath-Schadler (klavir), DePZ Zavoda sv. Stanislava iz Ljubljane in MePZ F. B. Sedej iz Števerjana. Mi se bomo najprej odpeljali v Železno Kaplo in se sprehodili po mestu. Kdor bo želel, bo šel k maši. Po kosilu se bomo odpeljali v Celovec, kjer se bomo predali uživanju v poslušanju petja koroških pevskih zborov. Z nami bo tudi naš novinar Jože Košnjek. Cena vključuje: prevoz, kosilo, vstopnico za prireditev Koroška poje v Celovcu in DDV. Odhodi avtobusa: z AP Radovljica ob 6.30, z AP Creina Kranj ob 6.50, z AP Mercator Primskovo ob 7.00, z AP Škofja Loka ob 7.25. Za rezervacijo čim prej pokličite na tel. št. 04 201 42 41, se oglasite osebno na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju ali pišite na: narocnine@g-glas.si. Za odjave, ki prispejo kasneje kot dva delovna dneva pred izletom, zaračunamo potne stroške. Gorenjski Glas Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Zanimivosti Zima obogatila v • , • vi 1 • • počitniško dogajanje 3 1. stran Pestro je bilo tudi v Mladinskem centru Kotlovnica, kjer so organizirali Improi-grarije ter delavnico priprave impro nastopa, včeraj pa so v Dnevni sobi nekdanje tovarne Alprem člani društva Makadam pripravili ustvarjalnice s kreativnim druženjem za otroke in mladino, ki jih bodo ponovili še prvega in osmega marca. Tako kot vso zimo se otroci tudi med šolskimi počitnicami lahko zabavajo ob drsanju na drsališču v Keršman-čevem parku. V dopoldanskem času počitnic so organizirali tudi šolo drsanja, ki so jo starši svojemu otroku lahko omogočili za 45 evrov. Sicer pa kamniško drsališče počasi zapira svoja vrata, drsanje bo mogoče le še do nedelje. Pestro je bilo tudi na najbolj obiskanih kamniških smučiščih na Veliki planini in Osovju. Na prvem so v sodelovanju s Športnim društvom Grbina pripravili snežni park, ki bo otrokom na voljo tudi še ves naslednji teden. Na Osovju pa so pripravili tradicionalni tečaj smučanja. Utrip na smučišču smo preverili tudi mi. Tudi letos več zanimanja kot prostih mest Smučarsko društvo Črna že leta slovi po skupinskih tečajih smučanja, ki jih pripravljajo za otroke od petega do 14. leta starosti. Tudi letos so se prosta mesta za štiridnevni tečaj hitro zapolnila. »Več kot štirideset otrok glede na kapacitete smučišča in število učiteljev smučanja ne moremo sprejeti, zato smo tudi letos s Matic Žagar / Foto: Aleš Senožetnik težkim srcem morali zavrniti kar lepo število otrok,« je povedal vodja tečaja Matic Žagar. Skupaj z 12 otroki, ki so se udeležili večernega termina, se je smučarskih zavojev med tokratnimi počitnicami učilo 52 otrok. Največ jih po Žagarjevih bese- Poleg učenja smučanja so otroci veseli tudi druženja na snegu. / foto: aleš senože dah prihaja iz Kamnika, nekaj tudi iz Tuhinjske doline in okoliških krajev, kot so Vodice in Domžale. »Približno polovica otrok je začetnikov in so prvič stali na smučeh, drugi pa že imajo nekaj smučarskega znanja, ki ga pod vodstvom naših domačih licenciranih smučarskih učiteljev še nadgradijo,« nam je pojasnil Žagar. Dogajanje na smučišču je potekalo ves dan. Starši so lahko otroke pripeljali v varstvo že pred službo od osme ure dalje, organizatorji pa so poleg vadbe na snegu poskrbeli tudi za kosilo, tople napitke in spremljajoče družabne dejavnosti. Da se otroci na smučišču dobro zabavajo, je pritrdil tudi osnovnošolec Lin, ki sicer smuča že od tretjega leta starosti, smučati pa se je naučil prav na domačem smučišču Osovje. Kljub temu pa se še vedno rad udeležuje tečajev. »Rad sem na snegu in se družim z drugimi prijatelji in smučarji,« nam je povedal. Na smučišču pod Črnivcem so tudi sicer zadovoljni s potekom letošnje smučarske sezone, ki se je začela že decembra in jo je nato januarja prekinilo obdobje toplega in deževnega vremena. »V teh tednih pa imamo znova pravo zimo. Upamo, da bo vreme sodelovalo še naprej in bomo lahko izvedli še kakšno tekmo ter druge aktivnosti, ki jih načrtujemo v tej zimi,« je sklenil Žagar. Smučišče Osovje sicer vsak delovni dan in v soboto omogoča nočno smuko, ob koncu tedna pa je odprto od 9. do 16. ure. V Četrt leta zastonj - 25 % Dragi naročniki, v letu 2018 bo izšlo 105 številk Gorenjskega glasa. Cena ene številke je 1,85 evra, celoletna naročnina brez popusta znaša 194,25 evra. Ob plačilu letne naročnine vam priznamo kar 25-odstotni popust, kar pomeni prihranek v višini48,56 evra, za letno naročnino pa boste odšteli le 145,69 evra! To pa še ni vse: poleg plačila letne naročnine boste v naši avli lahko tudi popili kavico ter izbrali eno od petih daril (na fotografiji). Vabljeni na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4 v Kranju (poleg lekarne in nebotičnika, nasproti glavne avtobusne postaje) od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Se vidimo! Izberite svoje letošnje darilo w Erika Jesenko: Recepti za vse letne čase ^Kt avtomatski ^¡^ Marijan Peternelj: Melanda kava Barcaffe 250 g majica dežnik Popust in darilo veljata le za fizične osebe. Daril ne pošiljamo po pošti. Količina daril je omejena. Blagoslovili so sadovnjak Sveti Valentin ima ključ do korenin, zato so krajani Tunjic, med katerimi je še posebno veliko sadjarjev, ob tem starem kmečkem prazniku tudi letos pripravili praznovanje. Župnik Edi Strouhal z domačini, ki so izdelali znamenje. Jasna Paladin Tunjice - Že tretje leto zapored so se farani Tunjic na pobudo svojega župnika Edija Strouhala na soboto za valentinovim, ko se po starem kmečkem koledarju začne prvo delo v sadovnjakih, vinogradih in vrtovih, zbrali pri sadovnjaku Sadjarsko-vrtnar-skega društva Tunjice. Župnik je opravil blagoslov, da bo letina karseda dobra, kakšnih petdeset faranov pa je prisluhnilo otroškemu župnijskemu pevskemu zboru in se posladkalo z dobrotami tunjiških gospodinj. Ob tem so izdelali in si razdelili tudi šopke, sestavljene iz vejic jablane, češnje, trte, mirabe-le, rožmarina, mačic in bršljana, ki naj bi bile posebnost kraja, zato so jih poimenovali kar tunjčice. Letos je bil dogodek še bolj slavnosten, saj so farani ob sadovnjaku in ob vhodu v Tunjice s komendske smeri postavili tudi znamenje. Korpus in križ sta izdelala Janez Klemenc in Janez Golob iz Tunjic, več kot tono težek kamnit podstavek pa Dušan Jerič iz Mengša. Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU 3 5 8 6 7 9 3 4 1 4 7 8 3 2 1 3 6 7 9 2 7 8 9 5 4 8 9 7 1 7 3 4 5 2 1 8 6 TEŽJI SUDOKU 1 9 4 4 3 6 3 6 2 6 7 5 7 3 1 5 5 4 3 4 9 4 2 4 6 7 Navodiloza reševanje: vkvadrate vpišiteštevila od1do 9tako,da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Rešitev: Rešitev 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Prireditve RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2018 SOBOTA, 3. 3. 2018 8.00 KRI2, pri Čubru 9.00 KOMENDA, pri KK Komenda 10.30 MOSTE, pri zbiralnici mleka 7.00-11.00 Veterina Kamnik, d.o.o., Perovo 20 PONEDELJEK, 12. 3. 2018 8.00 MOTNIK, pri Flegarju 9.00 ŠPITALIČ, pri trgovini 10.00 ZGORNJI TUHINJ, pri Kavsarju 11.00 LAZE, pri pošti 11.30 ŠMARTNO, pri Hvaletu 12.30 PŠAJNOVICA, pri Pestotniku 13.00 GABROVNICA 13.15 VELIKI RAKITOVEC, pri 2ibertu TOREK, 13. 3. 2018 8.00 SOTESKA, pri Zlati kaplji 9.00 SELA, pri Spruku 9.30 SREDNJA VAS, pri Ostanku 10.30 VASENO, pri Berlec 11.00 VELIKA LAŠNA, pri Zalazniku 11.30 VRANJA PEČ, pri šoli 12.00 SPODNJE PALOVČE, pri Kladniku 12.30 ZGORNJE PALOVČE, pri Remsu SREDA, 14. 3. 2018 8.00 ŠMARCA, pri Jeraj 8.30 VOLČJI POTOK, pri Frontiniju 9.00 PODGORJE, pri Rožmanu 10.00 TUNJICE, pri Jamovcu 10.30 TUNJICE, pri Slanovcu 11.00 GODIČ, pri Hribarju 11.30 NEVLJE, pri Novaku 16.30 BISTRIČICA 30, pri Rošu 17.15 BREZJE, pri Blažk ČETRTEK, 15. 3. 2018 8.00 SPODNJE STRANJE, pri Hromcu 8.30 ZAGORICA, pri Kočarju (nova hiša) 9.00 ČRNA, avtobusna postaja 9.30 PODSTUDENEC, avtobusna postaja 10.00 KRIVČEVO, pri Jurčku 10.30 GOZD, pri Mlakarju 11.30 ČERNIVEC, pri Mejašu 12.00 PODLOM, pri Romšaku PETEK, 16. 3. 2018 8.00 MOTNIK, pri Flegarju 9.00 LAZE, pri pošti 9.30 SREDNJA VAS, pri Ustanku 10.30 KOMENDA, pri KK Komenda 11.30 ŠMARCA, pri Jeranu 12.00 ZAGORICA, pri Kočarju (nova hiša) Cepljenje lahko opravite tudi vsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro ter v soboto med 7. in 11. uro v ambulanti za male živali Veterine Kamnik, Perovo 20. Tel. 830 9 577 ali e-pošta: info@veterina-kamnik.si. Obiščete pa nas lahko tudi na www.veterina-kamnik.si ali (3. Cepljenje, dehelmentizacija in vpis cepljenja v Centralni register psov: 31,42 EUR. Na cepljenje prinesite potni list psa in svoj osebni dokument. Prireditve v februarju in marcu Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com u KAMNIK Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v februarju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.visitkamnik.com. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Torek, 27. februarja, ob 19. uri, dvorana knjižnice v Kamniku Slovenologija: Pogovorni večer dr. Noaha Charneyja z gosti Tokratna gosta bosta znana slovenska arheologa: dr. Ivan Šprajc, ki je v Mehiki odkril na stotine izgubljenih majevskih mest, ter Božidar Slapšak, ki je odkrival pomembne izkopanine v Grčiji. Sreda, 28. februarja, ob 19. uri, Krajevna knjižnica Komenda Potopisno predavanje: Škotska Predavatelji: Vida Vatovec, Janta Belina, Sara Marinko, Matej Lovšin Torek, 6. marca, ob 19. uri, dvorana knjižnice v Kamniku Predstavitev knjige Negovanje dediščine skozi devet desetletij - organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem Soavtorici Irena Keršič in Darinka Klemene, obe Kamničanki, bosta predstavili prvo obsežno knjigo, ki so jo napisale medicinske sestre o zgodovini lastne strokovne organizacije, s poudarkom na ženskah, ki so zaznamovale stroko zdravstvene nege, njeno organizacijo in poklic medicinskih sester skozi devet desetletij organiziranega združevanja na Slovenskem. Sreda, 7. marca, ob 19. uri, dvorana knjižnice v Kamniku Potopisno predavanje: Filipini Predavateljica Eva Absec se je lansko leto odpravila na šestmesečno potovanje po Aziji, na katerem se je med drugim za dober mesec ustavila na Filipinih. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 28. februarja, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Muzejski večer: Skrite ostaline starega Kamnika Arheološke raziskave na Glavnem trgu 2017 Predavala bosta: Gregor Gruden in Pavla Petrle Udovič Četrtek, 8. marca, ob 18. uri, Galerija Pogled Odprtje razstave: Boštjan Plesničar - Woman's Power DOM KULTURE KAMNIK Ponedeljek, 26. februarja, ob 17. uri, Velika dvorana DKK Podelitev nagrad za najboljše dosežke v letu 2017 v občini Kamnik Organizator Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik Četrtek, 1. marca, ob 17. uri in 18.30, Velika dvorana DKK Plesni teater Ljubljana: Veveriček posebne vrste Plesno-glasbeno-gledališka predstava za otroke Abonma Kam'nček, za izven Cena vstopnice: 5 evrov Petek, 2. marca, ob 19.30, Velika dvorana DKK Tanja Žagar, koncert Cena vstopnice: 15 evrov/18 evrov Sobota, 3. marca, ob 18. uri, Velika dvorana DKK 38. Območna revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda Glasbena prireditev; organizator: JSKD OI Kamnik Vstop prost Ponedeljek, 5. marca, in torek, 6. marca, od 7. do 13. ure Krvodajalska akcija Sreda, 7. marca, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Branko Durič: Durologija Dobrodelna predstava Lions kluba Kamnik Cena vstopnice: 20 evrov Petek, 9. marca, in sobota, 10. marca, od 9.30 dalje KUOD Bayani: Festival Nawar Mednarodni festival orientalskega plesa Potrebne predhodne rezervacije MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Petek, 23. februar, ob 20. uri, MC Kotlovnica Katzen Kabaret Večer osupljivih kabarejskih točk Torek, 27. februarja, ob 18. uri, MC Kotlovnica Open drawing night/Odprti termin za risanje Pusti domišljiji svojo pot in ustvarjaj z nami! Petek, 2. marca, ob 20. uri, MC Kotlovnica Improigre Večer še ne videnih improviziranih zgodb Petek, 9. marca, ob 21. uri, MC Kotlovnica Ambra in Release the Ectoplasm Večer glasno gromeče glasbe MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK - PROJEKT VEČGENERA-CIJSKI CENTER LJUBLJANA Nedelja, 25. februarja in 4. marca, ob 16. uri, MC Kotlovnica Improigrarije Delavnica priprave impro nastopa Četrtek, 1. marca in 8. marca, ob 13.50, OŠ Marije Vere Verine miške Mala šola organizacije impro dogodkov Četrtek, 1. marca in 8. marca, ob 16. uri, Makadam -Dnevna soba, Alprem Ustvarjalnice v Dnevni sobi Kreativno druženje za otroke in mladino Petek, 2. marca, ob 9. uri, MC Kotlovnica Skupina za samopomoč Marjetice vabi na pohod iz Horjula na Koreno nad Horjulom Štart na parkirišču pri MC Kotlovnica - Dom kulture Kamnik, za prevoz uporabljamo osebne avtomobile. Obvezne predhodne najave na: info@kotlovnica.si. Petek, 2. marca in 9. marca, ob 13.40, OŠ Marije Vere The Producers Osnovnošolska delavnica ustvarjanja in organiziranja dogodka Petek, 2. marca in 9. marca, ob 14.40, OŠ Marije Vere Verine ustvarjalne delavnice Osnovnošolske ustvarjalne delavnice svetlobe in zvoka Petek, 2. marca, ob 16. uri, Društvo upokojencev Kamnik Skupina za aktivno starost vabi na medgeneracijsko srečanje ob dnevu žena. Petek, 9. marca, ob 15. uri, Prostor KS Duplica Skupina za aktivno starost vabi na medgeneracijsko srečanje ob dnevu žena. KIKŠTARTER Torek, 27. februarja, od 19. ure do 20.30, KIKštarter KIKoff: Spletna vs. Fizična prodaja z Zlata Ptička & Malinca.si Z nami bosta ustanoviteljici uspešnih trgovin z zdravo prehrano Zlata Ptička in Malinca.si. Prva daje poudarek fizični prodaji, druga pa se osredotoča na splet. Sreda, 28. februarja, od 16. do 18. ure, KIKštarter Podjetniško svetovanje Svetovanja potekajo individualno, zato je obvezna predhodna prijava na info@kikstarter.si. Sreda, 7. marca, od 17. do 19. ure, KIKštarter KIK ME - predstavi svojo startup idejo Startupom ponujamo priložnost, da se predstavijo ter tako dobijo potreben kapital, dodatno znanje ali mentorja za hitrejšo rast. Potrebna je prijava. Dogodek je za javnost zaprt. Prijave na: info@kikstarter.si. ARBORETUM VOLČJI POTOK Sobota, 24. februarja, od 10. do 11. ure, pristava Kako ustvariti svoj organski vrt, strokovno predavanje Strokovnjak bo predstavil organsko vrtnarjenje kot osnovo za vzgojo rastlin. Predavanje je brezplačno, palača se vstopnina v park. Prijave na prireditve@arboretum.si. Kamničan Jfl petek, 23. februarja 2018 !5 Prireditve, zahvale DEŽURNE SLUŽBE: JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 Sobota, 3. marca, od 10. do 11. ure, pristava Origami - morske živali, otroška delavnica S pomočjo tehnike prepogibanja papirja bomo izdelali različne morske živali. Delavnica je primerna za otroke, priporočljivo je spremstvo staršev. Delavnica je brezplačna, plača se vstopnina v park. Prijave sprejemajo na: prireditve@arboretum.si. ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK Od petka, 2. marca, do nedelje, 4. marca, od 16. do 16. ure, Sv. Primož nad Kamnikom Dobrodelni marec: Pohodi na Sv. Primož nad Kamnikom Vsak pohodnik s svojim podpisom prispeva 0,5 evra za pomoč dijakinji iz enostarševske družine pri osnovnem preživljanju. Od četrtka, 1. marca, do sobote, 31. marca, KIKštarter in po dogovoru Dobrodelni marec: Tržnica specialnih znanj Skozi celoten mesec študentje v zameno za dobrodelni prispevek nudimo specialna znanja; več na www.skk.si. KUD HIŠA KERAMIKE, ZAKAJ PA NE MAJOLKA Četrtek, 1. marca, ob 18. uri, Hiša keramike Vrtna mala plastika Delavnica za odrasle, kjer bomo izdelovali male dekorativne elemente za vrt. Potekala bo tri zaporedne četrtke popoldan. Sobota, 3. marca, ob 11. uri, Hiša keramike Oblikovanje gline za otroke Enourna delavnica poteka vsako soboto. Ponedeljek, 5. marca, ob 10. uri, Hiša keramike Ustvarjalno dopoldne z Živo Slavec Delavnica oblikovanja gline za odrasle poteka štiri zaporedne ponedeljke dopoldan. Torek, 6. marca, ob 18. uri, Hiša keramike Oblikovanje uporabne keramike Delavnica za odrasle poteka štiri zaporedne torke popoldan. Sreda, 7. marca, ob 10. uri, Hiša keramike Izdelajmo cvetlični lonček Delavnica oblikovanja gline za odrasle poteka štiri zaporedne srede dopoldan. Petek, 9. marca, ob 17. uri, Hiša keramike Izdelajmo cvetlični lonček Delavnica oblikovanja gline za odrasle poteka štiri zaporedne petke popoldan. Za vse delavnice (razen za otroško) prosimo za predhodne prijave vsaj tri dni pred začetkom na: kud.hisakeramike@gmail.com ali po telefonu št.: 031 645 645. KLUB GORSKIH TEKAČEV PAPEŽ Ponedeljek, 26. februarja, ob 16. uri, Cankarjev dom -Kosovelova dvorana Ogled dokumentarno-igranega filma Po stezi pastirjev in tekačev DRUŠTVO SV. JAKOBA IN DEMOS NA KAMNIŠKEM Petek, 23. februarja, ob 19. uri, dvorana Frančiškanskega samostana v Kamniku Janez Evangelist Krek, eden najpomembnejših Slovencev polpretekle dobe Janez Evangelist Krek bo najprej prikazan s filmom Samo začeti je treba. Film bo predstavil režiser Rok Pisk, delo in pomen Janeza Evangelista Kreka pa zaslužni profesor prof. dr. Janez Juhant. MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, POSLANKA Sreda, 7. marca, od 18. do 19. ure, Kavarna Veronika Kulturno-zabavni dogodek na predvečer mednarodnega praznika žensk Večer darujejo: raper Zlatko (Zlatan Čordič), avtorica Miša Čermak, glasbenik Simon Skalar, pesnica Nina Osredkar. Večer o Janezu Evangelistu Kreku Kamnik - Člani Društva sv. Jakoba Kamnik vabijo na še en zanimiv večer, posvečen velikemu Slovencu. Tokrat ga bodo pripravili skupaj s Socialno akademijo in Društvom Demos na Kamniškem in ga posvetili Janezu Evangelistu Kreku (1865-1917). Predavanje bo nocoj, 23. februarja, ob 19. uri v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. O življenju in delu Janeza Evangelista Kreka bo prikazan film z naslovom Samo začeti je treba, ki ga bo zbranim predstavil režiser Rok Pisk. O pomenu Janeza Evangelista Kreka, tega narodnega buditelja, politika, teologa, sociologa, pisatelja in časnikarja, pa bo spregovoril zaslužni profesor dr. Janez Juhant. J. P. Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s^ V 83. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila Stanislava Baloh upokojenka Zdravstvenega doma Kamnik Ohranili jo bomo v lepem spominu. Kolektiv Zdravstvenega doma Kamnik Kamnik, februar 2018 ZAHVALA Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Ivanka Resnik Ribarjeva teta iz Zg. Motnika 15 1923-2018 Hvala vsem in vsakomur posebej za izkazano kakršnokoli pomoč in darove ob njenem odhodu ter hvala vsem, ki ste naši teti z obiski na domu polepšali njen dan in ji prinesli nasmeh na obraz. Nečakinja Ančka z družino Februar 2018 ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage Emilije Micev roj. Mejač se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, za sočutje, za darovano cvetje in rože ter gospodu župniku za lep obred. Žalujoči vsi njeni Kamnik, v februarju 2018 Nov cikel Enajste šole o antiki Kamnik - Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabi na cikel predavanj in branj z naslovom Enajsta šola o antiki, ki ga bodo oblikovali ddr. Verena Perko, dr. Rafko Urankar in mag. Breda Podbrežnik. V letošnji Enajsti šoli bodo govorili o antičnih temah, ki odsevajo v sodobno življenje, o antičnih mitih in pripovedkah ter o izbranih primerih arheološke dediščine. Prvega v sklopu predavanj, ki bodo potekala vse do maja, so pripravili že včeraj, in sicer predavanje z naslovom Kamni nimajo glasu? o antičnih verovanjih v božanske prednike. Sledijo še predavanja o rimski prehrani, požreš-nosti in pojedinah, antični Fortuni in Arhelajevem rogu izobilja, Konstantinoplu in Slovanih ter njihovih navezavah na antični svet. J. P. Spoštovane sorodnike in vse, ki ste ga imeli radi, obveščam, da je 29. januarja 2018 umrl Vinko (Cene) vV Mihelič Zahvaljujem se zdravnici Nevenki Šecer Dolenc, medicinski sestri Jani Sušnik in vsem ostalim zdravstvenim delavcem Zdravstvenega doma Kamnik za spremljanje, zdravljenje in podporo v času bolezni. Prav tako se zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje in izkazano podporo. Žena Tilka Mihelič Godič, februar 2018 V 86. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila Marija Maren upokojenka Zdravstvenega doma Kamnik Ohranili jo bomo v lepem spominu. Kolektiv Zdravstvenega doma Kamnik Kamnik, februar 2018 Poslovili smo se od tete Jožefe (Zefke) Kladnik rojene Krt mame, babice in prababice, velike ljubiteljice Slovenskih gora: Prisojnika, Triglava, Pece, Obirja, Raduhe in venca Kamniških planin. Hvala vsem, ki smo se ob pogrebu in maši zadušnici zbrali v lepem številu. Namesto sveč in cvetja pokojna želi, da namenite dar za ohranjanje kapele sv. Hieronima na Košutni - planini, kjer je desetletja Devovčev planšarski stan. Kontaktna oseba za to delo pa je arhitekt Primož Krt, Zg. Stranje 24, 1242 Stahovica. Ohranimo našo Zefko v lepem spominu in spomnimo se nanjo v molitvi! Vsi njeni www.pogrebnik.si V SPOMIN Vidimo tvoj obraz, slišimo tvoj glas, še korak nam je znan, ko sprašujemo zaman, zakaj te več ni, le spomin nate še živi. Te dni minevata dve leti, odkar nam je kruta usoda vzela našega sina in brata v Gregorja Slebirja (1995-2016) Ni se ti uspelo posloviti, moral čez noč si oditi, usodi sam nisi gospod, saj nikoli ne veš, kdaj moraš na pot. Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš in tudi ti nas nikoli ne izgubiš. Hvala vsem, ki se ga spominjate, stojite ob njegovem preranem grobu in ste nam v tolažbo. Žalujoči: oči Simon, mami Mira ter brata Klemen in Uroš 10 petek, 23. februarja 2018 Kamničan 1 Kamničan Pustne šeme preganjale zimo Pustnim šemam letos še ni uspelo tisto, za kar si prizadevajo vsako leto znova - zime niso pregnale, a izvirnih mask med njimi kljub vsemu ni manjkalo. Jasna Paladin, Urška Brožič, Helena Plahuta Duplica, Kamnik, Velika planina - Med maske smo se pomešali na tradicionalnem pustnem sprevodu na Duplici in Bakovniku, na Kamniškem karnevalu in na Pustnem smuku na Veliki planini. Tradicionalni pustni sprevod na Duplici Na pustno soboto se je v dopoldanskem času že osmo leto zapored na ploščadi pred Osnovno šolo Marije Vere ter na ulicah Duplice in Bakovni-ka odvijal pravi pustni karneval. Da bi odgnale zimo, so se ob 9. uri pred šolo začele zbirati maškare. Po uvodnem pozdravu je zaigrala Godba Stranje, nastopili so učen- ci Glasbene šole Kamnik in kamniške mažoret-ke. Tradicionalna povorka malih in velikih ter skupinskih mask je krenila na pohod po Duplici in Bakovniku ter Ljubljanski cesti, ki je bila nekaj časa zaprta za ves promet. Za varnost so poskrbeli dupliški gasilci. Pustno rajanje s slastnimi krofi se je nadaljevalo pred Osnovno šolo Marije Vere. Plesna šola Miki je ob glasbi še dodatno razgibala maškare, ki so jih ocenjevale pustne sodnice in sodniki. Izbrali so najbolj izvirne maske, ki so seveda dobile lepe nagrade. Med posameznimi maskami je prvo mesto pripadalo dvema smrk-cema. Na drugem mestu je bil avto in na tretjem mestu pa ura. Med skupinskimi maskami je posebej izstopala skupina športnikov iz 6. b. Štiriinštirideseti Pustni smuk na Mali planini Veter, sneg in megla niso pregnali 44. Pustnega smuka na Mali planini, kjer je v pustnih kostumih smučalo 16 tekmovalcev. Iz leta v leto člani PD Bajtar Velika planina ohranjajo tradicijo in v pustnem času oziroma na pustno soboto organizirajo Pustni smuk. Tudi letos so se zbrali pri Črnuškem domu in uspešno izvedli to tekmovanje. Za izvirnost mask so bili s koškom, napolnjenim s kračo, zeljem in toaletnim papirjem, nagrajeni: zapornik Bavčar, morska policija in Eskimke; po času pa so zmagali: hipi, gams in Indijanka. Slednji trije so prejeli zvončke z bajtarskim znakom. Vodja tekmovanja Jure Slemenik se je tekmovalcem in vsem, ki so se v tem hla- dnem vremenu udeležili tekmovanja, zahvalil in 1. maja vse povabil na Turni smuk v Velikem stanu na Veliki planini. Krofi in čaj so se še kako prilegli v Črnuškem domu -preden so se razšli, eni v dolino, drugi v svoje koče, ki so jih pred tem morali pošteno odmetati zaradi zametov. V Kamniku je rajalo več kot tisoč maškar Na pustni torek pa so pustne šeme na svoj račun prišle na Kamniškem karnevalu in se popoldan v spremstvu Juša Milčinskega skupaj s članicami Društva kamniških mažo-retk Veronika in Mestno godbo Kamnik sprehodile skozi Šutno do Glavnega trga. Tam so se lahko posladkale z brezplačnimi krofi, prav posebno vzdušje in za veselo rajanje več kot tisoč pustnih Nekaj najbolj izvirnih mask s pustnega sprevoda na Duplici / Foto: Urška Brožič (Osnovna šola Marije Vere) Nagrado za skupinsko masko so v Kamniku prejeli tudi mladi snežaki. / Foto: Gorazd Kavčič PEUGEOT SPA[ R ] KI RAJ GA DOMOV! S 5 LETI JAMSTVA ZA 12.990 € BLUETOOTH TEMPOMAT ZASLON NA DOTIK PROGRAM UGODNOSTI _ umumjad PEUCE OT priporoča TOTAL Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,5 do 5,2 1/100 km. Izpuh CO2: od 90 do 121 g/km. Emisijska sto g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,14. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni ptin, ki povzro Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMW in PM2 5 ter dušikovi * Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Active primeru financiranja Peugeot - pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 12.990 EUR; mesečni ob vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 18.1.2018 zna obrestno mero 6,6%; financirana vrednost 9.000 EUR; skupni znesek za plačilo 15.341 EUR; stranka v prime kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovance. Z Letos je bilo na karnevalu še zlasti veliko skupinskih mask. / Foto: Gorazd Kavčič Pustne šeme so se z veseljem nastavljale fotografskemu objektivu. / Foto: Gorazd Kavčič Maske so si nadeli stari in mladi / Foto: Gorazd Kavčič šem pa je poskrbel tudi Plesni klub Šinšin skupaj z ani-matorko Mojco Robič. Obiskovalci so lahko videli nekaj res lepih in izvirnih mask. Med posameznimi so najbolj navdušili pek, travnik pomlad in Gandalf, med skupinskimi maskami pa čarovnik iz Oza, snežaki in družina pajkov, ki so prejeli nagrade za najboljšo skupinsko masko. Avstrijska olimpijka smuča na Veliki planini Kamniška Bistrica - Olimpijska tekmovalka v smučanju prostega sloga po grbinah Melanie Meilinger, ki prihaja iz Avstrije, te dni po nastopu na olimpijskih igrah v Južni Koreji nadaljuje trening na Veliki planini pod vodstvom slovenskega trenerja Aleša Špana. »V Slovenijo sem prvič prišla lansko leto, ko sem začela v Sloveniji trenirati. Nekajkrat smo Kamniško Bistrico obiskali s kolesi in dobro se spomnim teh koncev,« pravi smučarka. S trenerjem Alešem Španom sta na Veliki planini pripravila odličen snežni park z grbinami, kjer se lahko v tej smučarski disciplini preizkusijo tudi drugi. J. P. tQmX RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si Melanie Meilinger na spodnji postaji žičnice na Veliko planino / Foto: Velika planina