GROSUPELJSKI
((ODMEVI
GLASILO OBČINE GROSUPLJE | LETNIK XL | 5 - 2014
Občina Grosuplje


A
Sv. Jurij prinesel B pomlad tudivlt Grosuplje, str.6 ^ »i
VOLILNA PRILOGA^
NLB Stanovanjski kredit
Nekatera doživetja so nepozabna
Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnine.
Kredit lahko dobite do 100 % vrednosti investicije ob ustrezni kreditni sposobnosti in vrsti zavarovanja. Če gradite ali obnavljate, lahko na vaš osebni račun nakažemo tudi celoten znesek kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalcem v NLB Poslovalnici Grosuplje, Taborska 3, 01 7866 068.
nlbO
www.stanovanjskikredit.si
Kontaktni center: 01 477 20 00
DNEVI POPUSTOV V TRGOVINI GABER GROSUPLJE od 19. 5. do 31. 5. 2014
10 % pašna oprema 15 % prodajni program KEMA
10 % kosilnice 10 % mali gospodinjski aparati 15 % bela tehnika 15 % čistilni program KIMI 20 % ročno orodje UNIOR ter do 20 % na elektro material
KEMA
TEM
Slike so simbolične.
NE SPREGLEJTE PA TUDI PONUDBO SADIK, BALKONSKEGA CVETJA, TEKOČIH GNOJIL, ZEMLJE, TRAVNE MEŠANICE.
GABER d.o.o., Trgovina za mojstre, dom in vrt
Industrijska cesta 3, 1290 Grosuplje (nasproti železniške postaje, prejšnje skladišče Tabor),
telefon: 01/7810 472
ODPRTO: PONEDELJEK-PETEK od 7. ure do 20. ure, SOBOTA od 7. ure do 17. ure
Popust velja na artikle iz zaloge in se obračuna na blagajni ob plačilu z gotovino ali plačilno kartico. Popust ne velja za artikle, kateri že imajo blokirano ceno. Popusti se ne seštevajo.
Kazalo
Nagovor župana/5 Iz občinske hiše / 6 Politika / 12 Gospodarstvo / 18 Turizem / 14 Ekologija / 16
Socialno varstvo in zdravje / 17
Izobraževanje / 20
Šport / 24
Kultura / 28
Društva / 50
Spomini in zahvale/ 58
Obvestila/ 60
Razvedrilo / 61
Napovednik dogodkov / 64
Uvodnik
Spoštovana bralka, spoštovani bralec Grosupeljskih odmevov,
lep pozdrav, v za večino najlepšem mesecu v letu, ki po nekakšni analogiji spominja tudi na najlepše obdobje v človekovem življenju, če preslikamo človeško življenje v obdobje letnih časov oziroma obdobje od januarja -rojstva, do decembra. Maj je tudi mesec zaljubljencev, zato želim vsem, da bi se zaljubili, nekateri morda prvič, ostali pa ponovno, seveda je priporočljivo, da v svoje partnerje, če jih imate, sicer pa lahko izbirate, važno je, da imate poleg sebe res radi še koga, najlepše pa je, če ste vsaj prijazni ao vseh. Predpogoj, da imate lahko radi kogarkoli, pa je, vsaj tako piše v strokovnih člankih, da imate radi sebe.
Čestitke vsem tudi ob delavskem prazniku z željo, da bi delo imeli vsi ter da bi bili za pošteno delo tudi pošteno plačani ter imeli prijazne in normalne delovne pogoje. Delodajalci morajo vedeti, da so najboljši delavci zadovoljni delavci.
Tudi v času od zadnje številke se je kar veliko dogajalo, malo je manjkalo, pa bi košarkarji Grosupljega premagali nekoč najboljši košarkarski klub v državi. Čestitke za dobro igro! Čestitke tudi vsem ostalim za vse dobre rezultate in uspehe, tako na športnem kot tudi kulturnem in ostalih področjih. Brez pridnega, marljivega in poštenega dela tudi uspehov ne bi bilo. Če je tako na področju športa, kulture, umetnosti in drugje, naj bi bilo tako tudi v gospodarstvu in politiki, saj upam, da smo končno spoznali, da za vodenje na vseh področjih potrebujemo sposobne ljudi s poštenimi nameni, ki želijo dobro ne le sebi, temveč vsem, ki jih imajo privilegij in dolžnost voditi.
V bližnji prihodnosti nas čaka pestro dogajanje, med drugim tudi volitve poslancev
v	Evropski parlament. Stoletja so se ljudje borili za volilno pravico, ko pa jo končno imamo, je ne izkoristimo in se potem izgovarjamo na druge. Bodite odgovorni tudi
vi	in na vsakih volitvah izberite svojega kandidata in upajte, da vas ne bo razočaral, če bo izbran. V primeru, da ne izbiraš, tudi nimaš moralne pravice kritizirati, saj, če ne kupiš srečke, tudi zadeti ne moreš. Podobno velja tudi za referendume, kjer je potrebno dobro proučiti, o čem odločamo, sicer odločitev prepuščamo drugim.
Vsi lepo vabljeni na kulturne, športne, turistične in ostale prireditve, teh bo v naslednjem obdobju res veliko, še posebej pa vabljeni na tradicionalni kolesarski maraton, ki bo v Grosupljem prvega junija. Več si preberite v glasilu in napovedniku dogodkov, upam, da bo za vsakega kaj zanimivega.
Odgovorni urednik Brane Petrovič
NAVODILA
Članki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word, izjemoma jih lahko posredujete v rokopisu. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti podpisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo časopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo.
DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokončni 185 x 260 mm, 1/2 ležeči 185 x 127,5 mm, 1/4 pokončni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeči 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG.
GROSUPELJSKI ODMEVI - GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE
Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovič • Uredniški odbor: Tamara Barič, Marjan Trobec, Gregor Steklačič, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj • Naslov uredništva: Občina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje
Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 3. junija na e - naslov: odmevi@grosuplje.si
Nagovor župana
Spoštovani!
Praznični maj me vedno navduši, ko grem mimo naših ulic v občini, ki so slavnostno okrašene z zastavami naše občine, naše države in naše Evropske unije. Ne morem si kaj, da ne bi takrat pomislil na vse tiste zgodovinske trenutke, ki so nam omogočili, da danes te zastave lahko izobešamo v svobodni in demokratični domovini. Ko pogledam našo prelepo slovensko zastavo, se vedno spomnim tistega junijskega večera v Ljubljani leta 1991 pred poslopjem Državnega zbora, ko je pred množico navdušenih obrazov zaplapolala nova slovenska zastava, pa čeprav so ljubljansko nebo še malo pred tem z rezkim in zastrašujočim zvokom presekala vojaška nadzvočna letala tedanje jugoslovanske ljudske armade in smo lahko samo slutili pričetek oboroženega spopada. Dolga je bila še pot, da smo svetu dokazali svojo suverenost in odločenost, da pripadamo družini evropskih demokratičnih držav. To se nam je uresničilo natanko pred desetimi leti, leta 2004, ko smo postali nova zvezda na evropskem nebu ter ponosno na častno desno stran poleg slovenske zastave postavili evropsko. Oda radosti in Zdravljica od tedaj prevevata naš domovinski in evropski ponos. Ko pa sam pogledam izobešeno evropsko zastavo pred našo občino, se vedno spomnim nepozabnih trenutkov, ko je Slovenija kot prva izmed novink leta 2008 v času Janševe vlade predsedovala Evropski uniji. Imel sem ta privilegij, da sem tedaj kot državni sekretar lahko sodeloval na zasedanju Evropskega parlamenta, ko je naš prometni minister nagovoril evropske parlamentarce v slovenskem jeziku. Kako lepo je bilo slišati slovensko besedo v evropskem hramu demokracije. Spomnil sem se svojega prvega službenega sestanka daljnega leta 1993 v Bruslju, ko v institucijah EU niso imeli še pojma o Sloveniji. Kakšen napredek od tedaj je Slovenija dosegla! Priznam, da so se mi tedaj v evropskem parlamentu orosile oči. Ne morem skriti tudi ponosa, da v naši občini družbo slovenski in evropski zastavi dela naša občinska zastava. Tudi na občino moramo biti ponosni, saj je naš prelep košček doma v prelepi Sloveniji in prelepi Evropski uniji. Ko se takole v tujini ozrem na poslopja mestnih ali občinskih hiš, so pred njimi vedno izobešene nacionalna, evropska in občinska zastava. Kako domače se tedaj počutim, saj me evropska zastava spomni, da je tudi tista občina del širše evropske družine občin, ki ji pripada tudi naša občina Grosuplje.
Evropska unija, Republika Slovenija in Občina Grosuplje so utemeljene na demokratičnih principih, kar pomeni, da je oblast v rokah ljudstva, ki na demokratičen način v te institucije izvolijo svoje predstavnike. Če izvolijo na ta mesta ljudi, ki »znajo, poznajo in izkušnje imajo«, potem ni bojazni, da bi se razvoj ustavil.
V naši občini smo s pomočjo evropskih sredstev zadnji občinski proračun več kot podvojili, kar se nam bo, ko bomo projekte zaključili, lepo obrestovalo pri občutnem izboljšanju naše družbene in komunalne infrastrukture. Sam sem, kar se črpanja evropskih sredstev v prihodnje tiče, optimist. Praktično vsi projekti komunalne infrastrukture, tu mislim predvsem na opremljanje tistih naselij s kanalizacijskim omrežjem v naši občini, ki so izpadla iz dosedanjega črpanja EU sredstev, so že dobili svoje mesto v indikativnem programu ljubljanske urbane regije za obdobje 2014 -2020. Evropska unija bo v obdobju 2014 - 2020 namenila več sredstev tudi za področje družbenih dejavnosti, zato sem prepričan, da bomo tudi na tem delu znali poiskati in izkorisititi črpanje EU sredstev za našo občino. Prepričan sem, da bomo tako uspešno kot doslej, evropska sredstva črpali tudi v naslednjem obdobju. Da znamo, smo v preteklih treh letih in pol tudi dokazali.
Dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje
Sv. Jurij prinesel pomlad tudi v Grosuplje
Jurjevo je pomladni praznik, ki se v Sloveniji praznuje 24. aprila. Na ta dan goduje sv. Jurij, svetnik, ki prinaša pomlad. V Beli krajini je navada, da se dan pred praznikom mladina odpravi po vasi, od hiše do hiše, s pesmijo odganja zle sile, ki so preprečevale prihod pomladi, prosi za darove ter nad vrata vsake hiše zatakne zeleno brezovo vejico, da bo hiši prinesla srečo, veselje in bogato letino.
Prav na god sv. Jurija, v četrtek, 24. aprila 2014, so nas s pesmijo o Zelenem Juriju pred občinsko hišo razveselili Podlomarčki iz Društva Cer Cerovo.
Prošel je prošel pisani vuzem, došel je došel Zeleni Jure, na zelenom konju, po zelenom polju.
Dajte mu dajte, jurja darovajte, dajte mu mesa, da se ne otresa, dajte mu soli za debele voli, dajte mu jajec, da ga ne bo zajec, dajte mu groš, da vam dojde još, aj aj aj, bo li skoro kaj... juh.
Poleg Podlomarčkov so nas obiskali tudi otroci iz vrtca, skupaj pa so poskrbeli za res veselo jurjevanje. In kot pravi običaj, nam z obiskom niso prinesli le pomladi, ampak tudi srečo in veliko dobre volje.
Jana Roštan
V Vetrnici tudi intervju z županom dr. Petrom Verličem
Mladi novinarji Neža Brlan, Matic Potočnik, Klara Jamnik, Jan Jerovšek, Jure Srdinšek in Lea Gostinčar iz Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje, Lucija Karnelutti, Neža Štibernik, Kristina Kek, Kaja Štrubelj, Alja Anžlovar in Rok Omejec iz Osnovne šole Brinje Grosuplje ter Andraž Železnikar, Klara Hostnik, Samo Nose, Matevž Miškec in Elnur Smajič iz Podružnične šole Šmarje - Sap so se z osnovami novinarskega
pisanja in sporočanja seznanili v ponedeljek, 24. marca 2014, v Mestni knjižnici Grosuplje.
Skupaj z novinarjem Gorazdom Hočevarjem so pregledali različne aktualne medijske vsebine ter spoznavali novinarski poklic, sedaj pa že kot pravi novinarji pripravljajo najrazličnejše prispevke.
Alja, Neža, Rok in Lucija iz Osnovne šole Brinje Grosuplje so se odločili, da bodo pripravili intervju z županom dr. Petrom Verličem. Kaj vse so ga povprašali v ponedeljek, 31. marca 2014, in kaj vse bo nastalo izpod peresa ostalih mladih novinarjev, si bomo lahko prebrali v Vetrnici, ki bo kot priloga izšla v junijski številki Grosupeljskih odmevov.
Jana Roštan
Izgradnja kanalizacije se nadaljuje na območju Ponove vasi
Že vse od avgusta 2013 potekajo intenzivna dela za izgradnjo kanalizacijskih sistemov in nadgradnjo oziroma rekonstrukcijo čistilne naprave v občini Grosuplje. Na sistem odvajanja in čiščenja, ki se bo zaokrožil s sodobno čistilno napravo, se bo priključilo najmanj 95 % prebivalcev dvanajstih naselij. Čistilna naprava bo zagotovila optimalno čiščenje, posledično pa se bo obremenjevanje okolja močno zmanjšalo.
Investicija se izvaja na območju Grosupljega, Šmarja - Sapa, Spodnjega Blata, Gatine in Ponove vasi - Št Jurija.
Kanalizacijsko omrežje v Grosupljem je bilo urejeno le deloma. Graditi se je namreč pričelo že pred štiridesetimi leti in je bilo zato na več odsekih dotrajano. Celotni kanalski sistem je bil pretežno sestavljen iz polivinil kloridnih, azbestno cementnih in betonskih cevi, čistilna naprava s kapaciteto 10.000 populacijskih enot (PE) pa je bila preobremenjena in potrebna sanacije. Na celotni kanalski sistem so vključena tudi okoliška naselja, Šmarje - Sap, Veliki Vrh, Cikava, Sela, Brezje pri Grosupljem, Perovo in Spodnja Slivnica. Ta tako odvajajo odpadne vode po kanalskih sistemih B, C, D, E, F in po glavnem ka-
KONEC MARCA SO SE PRIČELA GRADBENA DELA ZA IZGRADNJO KANALIZACIJE NA OBMOČJU PONOVE VASI.
nalskem zbiralniku »S«, ki pa je bil prav tako v slabem stanju, v to preobremenjeno čistilno napravo, potrebno sanacije. V projekt smo vključili tudi naselja Spodnje Blato, Gatina in Ponova vas -Št. Jurij, ki so bila že v taki meri opremljena s kanalizacijo, da je bilo načrtovanje izgradnje povezovalnih kanalov na novo čistilno napravo ekonomično.
Na območju občine Grosuplje tako poteka izgradnja 14.644 metrov nove kanalizacije, 7 črpališč in 3 zadrževalnih bazenov ter nadgradnja obstoječe centralne čistilne naprave Grosuplje s sedanje kapacitete 10.000 PE na 20.000 PE.
Dela na kanalizaciji Gatina so večinoma že zaključena, trenutno se izvajajo dela na črpališču. Delno je že izvedena kanalizacija na trasah Gajniče in Tlake ter na trasi S kanala, prav tako se že dlje časa izvajajo dela na trasi kanala Mali Vrh ob regionalni cesti. Konec marca pa so se pričela že tudi dela na območju Ponove vasi, kjer bomo zgradili ca. 1.700 metrov kanala, ki se bo zaključil z dvema črpališčema. Na trasi kanalizacije Mali Vrh in Ponova vas sočasno potekajo tudi dela vezana na gradnjo druge komunalne infrastrukture. Prevezava kanalizacije na čistilno napravo je planirana v mesecu juniju.
Na centralni čistilni napravi Grosuplje sta že zgrajena SBR bazen in tehnološki objekt, kjer poteka vgradnja strojnih in elektro inštalacij. V teku je gradnja objekta mehanskega predčiščenja in izgradnja vseh kanalov med objekti, načrtuje pa se še vgradnja strojne in elektro opreme v objekte mehanskega predčiščenja in v SBR bazen, rušitev preostalih objektov in izgradnja gnilišč, zgoščevalnika blata, naknadnega usedalnika, merilnega mesta in UV dezinfekcije ter plinohrama.
Projekt je za samo občino in občane izrednega pomena, saj pomeni celovito reševanje problematike z odvajanjem in čiščenjem odpadnih komunalnih voda. Z novim kanalizacijskim sistemom, ki bo zgrajen vodotesno, bo preprečeno uhajanje odpadnih voda v tla in naprej v podtalnico. Del kanalizacijskega sistema pa je tudi nova čistilna naprava, ki bo omogočila optimalno čiščenje. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda bo pozitivno vplivalo na ohranjanje naravnih virov in biotske raznovrstnosti. Zmanjšanje onesnaževanja okolja pa bo izboljšalo življenjske pogoje prebivalstva.
Ob koncu investicije bo na kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi na novo priključenih ca. 1900 prebivalcev. Poleg tega bo učinek čiščenja po novem ustrezen še za ca. 9.800 prebivalcev, ki so sicer že danes priključeni na čistilno napravo, na centralni čistilni napravi pa se bodo čistile tudi greznične gošče in mulji iz malih čistilnih naprav še ca. 5.500 prebivalcev.
Celotna vrednost tega dela projekta znaša 21.552.324 evrov in ga delno financirajo Republika Slovenija, Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda« in Občina Grosuplje.
Občina Grosuplje
^^^^ OrtRACIJO^DE LNO FINANCIRA CVTOPSKA UNIJA
Občina Grosuplje
GRADBENA DELA NA ČISTILNI NAPRAVI LEPO NAPREDUJEJO.
_ OBČINA
Grosuplje
1B, KOLESARSKI MARATON TRII OBČIN
bo v nede
in
¡unija 2014, s startom ob 9. uri na Kolodvorski cesti.
Start in cilj maratona bosta v središču Grosupljega na Kolodvorski cesti. Cesta bo zaprta za promet; za udeležence bo postavljen šotor; v bližini bodo zagotovljena parkirišča. Tri asfaltirane proge, enake kot v preteklih letih, bodo potekale po občinah Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica s startom ob 9. uri, in sicer:
-	92-kiIometrska proga z vzponom na 600 metrov visok Korinj za dobro pripravljene rekreativce,
-	80-kiIometrska proga po isti trasi, le brez vzpona na Korinj,
-	56-kiIometrska proga, delno skrajšana v občini Ivančna Gorica.
MTB proga v dolžini 35 km s startom ob 9.15. uri je primerna samo za gorska kolesa in bo letos prvič speljana po obnovljeni dvonamenski Grosupeljski planinsko-kolesarski poti, katere otvoritev bo prav s to vožnjo.
Za družine, manj pripravljene kolesarje, predvsem pa tiste, ki želijo uživati v druženju in neokrnjeni naravi, bo organiziran DRUŽINSKI MARATON. Na 15 km dolgi poti bo postanek na Boštanju z ogledom okolice. Pot je delno makadamska. Start bo ob 9.30. uri.
Za spremljevalce, ki ne bodo kolesarili, pa bo organiziran pohod na Magdalensko goro.
Otroci do 15. leta starosti se maratona lahko udeležijo le v spremstvu odrasle osebe. Maraton bo potekal ob normalno odvijajočem se prometu, upoštevajoč cestno-prometne predpise, organizator pa bo poskrbel za usmerjanje na križiščih. Računamo na strpnost med udeleženci, saj organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili ali utrpeli. Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade.
S t a r t n i n e:
•	MARATON (cestni in MTB) 20 evrov; v predplačilu do 29.5. znaša 15 evrov.
Za skupine 10 ali več udeležencev in za imetnike olimpijske kartice se prizna popust 3 evre (popusti se ne seštevajo);
•	DRUŽINSKI MARATON: 10 evrov za odrasle in 1 evro za otroke do 15. leta starosti.
•	Prispevek za pohod: 5 evrov.
Startnino je možno plačati:
-	na startu od 7.30. ure dalje;
-	preko interneta: www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/
maraton do vključno dne 29. 5.;
-	v Študentskem klubu GROŠ, Grosuplje, Industrijska cesta 1G (v lokalu HotSpot) do vključno dne 29. maja do 12. ure.
Na internetni strani bodo sproti objavljene vse informacije v zvezi z maratonom, dodatne pa so na voljo na tel. 031-206-745 po 16. uri.
Udeležencem s plačano startnino bodo ob progah na voljo okrepčila in potujoči servisi; ob vrnitvi kupona na cilju pa bo vsak udeleženec deležen malice, darila, medalje in žrebanja praktičnih nagrad. Posebna priznanja bodo prejeli najstarejši in najmlajši udeleženci ter najštevilčnejša skupina. Glavna nagrada je mestno retro kolo. Obeta se tudi obisk nekaterih 'znanih športnikov' in prijetna zabava na cilju.
Vljudno vabljeni!
Kolesarsko društvo Grosuplje in Občina Grosuplje
19. VSESLOVENSKO SREČANJE LJUBITELJEV STARODOBNIH VOZIL ŠKOFLJICA S POSTANKOM NA KOLODVORSKI CESTI V GROSUPLJEM
bo v soboto, 24. maja 2014, ob 11.30. uri. Old timer club Škofljica organizira že 19. vseslovensko srečanje starodobnikov, ki bo potekalo v soboto, 24. maja 2014. Karavana vozil bo naredila postanek na Kolodvorski cesti v Grosupljem, med kratkim KULTURNIM PROGRAMOM nas bo nagovoril ŽUPAN DR. PETER VERLIČ.
Vljudno vabljeni!
ZAKONODAJNI REFERENDUM o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih
Državni zbor Republike Slovenije je razpisal Zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 29/2014.
Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:
Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA--A), ki ga je sprejel Državni zbor na seji 28. 1. 2014 ?
Za dan glasovanja na referendumu je določena nedelja, 8. junija 2014. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«, ki bosta navedeni na levi oziroma na desni strani glasovnice.
Pravico glasovati na referendumu imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 8. junija 2014 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov glasovanja in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice.
Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen.
Na referendumu se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 8. junija 2014, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon:
•	po pošti v Republiki Sloveniji, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako, da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način,
•	na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 3. 6., sredo, 4. 6., in v četrtek, 5. 6. 2014, med 9. in 17. uro,
•	na domu na dan glasovanja 8. 6. 2014, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 4. 6. 2014, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način,
•	na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 8. 6. 2014. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do 4. 6. 2014 to pisno sporočiti
Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge je na voljo na spletni strani Državne volilne komisije),
•	na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do 23. maja 2014,
•	volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji 4. 6. 2014.
Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori.
SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919
PREDSEDNICA:	POLONA MARJETIČ-ZEMLJIČ
NAMESTNIK PREDSEDNICE:	IVAN GABROVEC
ČLANICA:	NEVENKA ZAVIRŠEK
NAMESTNIK ČLANICE:	NEJC KOLMANČIČ
ČLANICA:	MILENA STRNAD
NAMESTNIK ČLANICE:	BOJAN NOVAK
ČLAN:	ALEŠ TOMAŽIN
NAMESTNIK ČLANA:	FRANCI ZORKO
TAJNIK OVK:	ANDREJ STRUNA
NAMESTNICA TAJNIKA:	DRAGICA URBAS
Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna
Republika Slovenija
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj
Številka: 042-4/2014-25 (10) Datum: 7. 5. 2014
Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo) in Odloka o razpisu Zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 29/2014) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji
S K L E P
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ
Za izvedbo Zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki bo v nedeljo, 8. junija 2014, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na korespondenčni seji
določila naslednja volišča in njihova območja:
zap. št.	oznaka volišča	ime volišča	sedež volišča	območje volišča	dostopno invalidom
9.	403010	DRUŽBENI DOM GROSUPLJE I.	Taborska c. 1, Grosuplje	Pod gozdom c. I. do VIII (razen Pod gozdom c. III/ 26, 28, 30), Stranska pot I/1A, 1B, 1C, 1D, Stritarjeva c.	da
10.	403011	DRUŽBENI DOM GROSUPLJE II.	Taborska c. 1, Grosuplje	Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamičeva c. od št. 1a do 15, Industrijska cesta 3, 5 in 9, Kadunčeva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od št. 4 do 16 (parne št.), Taborska c. od št. 1 do 24 (razen 17, 19, 21, 23), Trubarjeva c. od št. 1 do 15 (razen 13)	da
11.	403012	OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA	Tovarniška 14, Grosuplje	Adamičeva c. št. 24A in parne št. od 26 do 44, Cesta na Krko, Cesta Toneta Kralja, Gasilska c., Hribska pot, Industrijska c. 1a, 1g, 1j in 1k, Jakhlova c., Jurčičeva c. od št. I do III, Jurčičeva pot, Kersnikova c., Kosovelova cesta. Kovačičeva c., Obrtniška c., Partizanska c. od št. 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Prečna pot od št. 1 do 15 (neparne št.), Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 do 50, Tovarniška c., Trubarjeva c. 13 in 17, Veselova c. I do III, Župančičeva c.	da
12.	403013	STARA OSNOVNA ŠOLA	Adamičeva cesta 29, Grosuplje	Adamičeva c. od št. 16 do 24B (razen 24 A) in neparne št. od 25 do 57, Bevkova c., Brinje c. I in II, Hribarjeva c. 17, 19, Kajuhov dvor, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 43, 45, 49), Metelkov dvor, Murnova c., Ob Grosupeljščici 1, 1A, 2, 4, 6, 6A, 8, 8A in 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Pod gozdom cesta III/26, 28, 30, Prečna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Preska, Pri mostu, Slomškova ulica (razen št. 1, 4, 6, 8), Stranska pot I do III (razen Stranska pot I 1A, 1B, 1C in 1D), Ulica Ane Galetove, Valvazorjev dvor, Za gasilskim domom	ne
13.	403014	DRUŽBENI DOM GROSUPLJE I.	Ob Grosupeljščici 1 B, Grosuplje	Cesta Cankarjeve brigade, Erjavčeva c., Hrastje pri Grosupljem, Hribarjeva c. od št. 1 do 14., Jerova vas, Kozakova c., Kozinova c., Ljubljanska c. od št. 43 do 83 (razen št. 44, 46, 48, 50), Maistrova ulica, Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 2, 4, 6, 6A in 8, 8A), Perovo, Pod jelšami, Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjeva c., Slomškova ulica 1, 4, 6 in 8, Šuligojeva c., Vodnikova c.	da
14.	403015	ČEBELARSKI DOM SPODNJE BLATO	Spodnje Blato 20 a	Gatina, Praproče pri Grosupljem, Spodnje Blato, Spodnje Duplice	ne
15.	403016	GASILSKI DOM VELIKA ILOVA GORA	Velika Ilova Gora 10 a	Gabrje pri Ilovi Gori, Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora	ne
16.	403017	GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO	Veliko Mlačevo 6 a	Malo Mlačevo, Veliko Mlačevo	da
17.	403018	GASILSKI DOM ZAGRADEC/ GROS.	Zagradec pri Grosupljem 33	Lobček, Zagradec pri Grosupljem	ne
zap. št.	oznaka volišča	ime volišča	sedež volišča	območje volišča	dostopno invalidom
18.	403019	AHLIN JOŽE VELIKA STARA VAS	Velika Stara vas 4	Dobje, Dole pri Polici, Gradišče, Mala Stara vas, Velika Stara vas	da
19.	403020	GASILSKI DOM POLICA	Polica 41	Blečji Vrh, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Kožljevec, Mali Konec, Peč, Polica, Troščine, Zgornje Duplice	da
20.	403021	DRUŽBENI DOM RAČNA	Velika Račna 24 b	Čušperk, Mala Račna, Predole,Velika Račna	da
21.	403022	ZADRUŽNI DOM SP. SLIVNICA	Spodnja Slivnica 16	Spodnja Slivnica	da
22.	403023	KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOCJAN	Škocjan 20	Male Lipljene, Medvedica od 10 - 21 (razen 17), Rožnik, Škocjan, Velike Lipljene, Železnica,	da
23.	403024	GASILSKI DOM PONOVA VAS	Ponova vas 27	Cerovo, Ponova vas	ne
24.	403025	OSNOVNA ŠOLA ŠT. JURIJ	Št. Jurij 14	Bičje, Gornji Rogatec, Mala vas pri Grosupljem, Medvedica od št. 1 - 9, Pece, Podgorica pri Podtaboru, Št. Jurij, Udje, Vino, Vrbičje	da
25.	403026	KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA	Žalna 37a	Plešivica pri Žalni, Žalna	ne
26.	403027	GASILSKI DOM VELIKA LOKA	Velika Loka 2	Mala Loka pri Višnji Gori, Velika Loka	ne
27.	403028	GASILSKI DOM LUČE	Luče 22 a	Luče	ne
28.	403029	OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE - SAP I.	Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49	Gajniče, Mali Vrh pri Šmarju, Ljubljanska c. od 1 do 19, razen št. 18, Nad predorom, Rimska c., Tlake, Veliki Vrh pri Šmarju	da
29.	403030	OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE - SAP II.	Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49	Huda Polica, Aškerčeva c. 20 do 34 (parne številke) Gregorčičeva c., Jurčičeva c., Lahova c., Lipoglavska c. od 21do 29, Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19) in od št. 57 do 71 (neparne), Murnova c., Partizanska c. od. št. 2 do 20A (razen 3, 5), Pokopališka c., Šuligojeva c., Trdinova c.	da
30.	403031	OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE - SAP III.	Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49	Cikava, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Adamičeva c., Aškerčeva c. od št. 1 do 11, Jakhlova c., Kračmanova c., Lipoglavska c. od 1 do 19., Ljubljanska c. od št. 58 do 70 (parne) in št. 72 do 127, Partizanska c. št. 1, 3 in 5, Trubarjeva c., Zgornja Slivnica	da
Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča in sicer:
Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 3. 6., 4. 6. in 5. 6. 2014 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom,
Posebno volišče dostopno invalidom št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM
GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje,
volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom.
Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in
objavi v lokalnih časopisih.
Polona Marjetič-Zemljič, univ.dipl.prav. PREDSEDNICA, OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
Lista NSi in SLS obiskala zahodni del Dolenjske
Skupna lista NSi in SLS je v torek, 29. maja 2014, obiskala zahodno Dolenjsko.
Lojze Peterle, predsednica NSi Ljudmila Novak, predsednik OO NSi Grosuplje Matjaž Trontelj in regijski predsednik NS--ja Andrej Štrus so pot pričeli v Ivančni Gorici, kjer je ravnatelj Milan Jevnikar predstavil glavne dejavnosti Srednje šole Josipa Jurčiča in opozoril na nekatere probleme, ki se zaradi pomanjkanja vpisa pojavljajo v več slovenskih srednjih šolah. Sledil je obisk občine Grosuplje, kjer sta se Lojze Peterle in Ljudmila Novak z navedenimi soudeleženci srečala z župnikom Janezom Šketom, ki je v župnijski cerkvi sv. Mihaela razkazal tudi Ru-pnikov mozaik, ki krasi cerkev. Kandidata za evropska poslanca sta obiskala uspešno podjetje Kogast, ki je vodilni proizvajalec gostinske opreme v Sloveniji, nekaj vtisov z Dolenjske ter glavne programske poudarke skupne liste NSi in SLS pa sta predstavila tudi v intervjuju na radiu Zeleni val.
Nosilec liste Lojze Peterle je v kratkem nagovoru dejal, da Slovenija potrebuje več Evrope, saj je ravno pomanjkanje evropskih vrednot in miselnosti Slovenijo
Velikonočna darilca za stanovalce Bivalne enote Grosuplje CUDV Draga
mg Ci Nova Slovenija
■■•vi Krščanski demokrati
pripeljalo na rob zloma. Kritičen je bil tudi do aktualne vlade, rekoč, da namesto črpanja evropskih sredstev raje zvišuje davke. Ljudmila Novak je poudarila, da je potrebno v Sloveniji ustvariti predvsem zadosti dobre pogoje, da se bo ljudem splačalo pošteno delati in bodo za takšno delo tudi nagrajeni. »To je naša miselnost in to vizijo bi radi uresničili,« je še dodala.
OO Nove Slovenije - krščanski demokrati Grosuplje
SDS
V sredo, 16. aprila 2014, pred velikonočnimi prazniki, smo članice Ženskega odbora SDS Grosuplje obiskale stanovalce v Bivalni enoti Grosuplje, Centra za usposabljanje, delo in varstvo Draga.
CUDV Draga je socialno-varstveni center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, nego in rehabilitacijo otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju z dodatnimi motnjami. Bivalna enota Grosuplje pa pravzaprav predstavlja stanovanjsko skupino v okviru Centra, tam živijo odrasli, ki tako kot mnogi drugi hodijo v službo, in sicer v Varstveno delovni center, kjer izdelujejo voščilnice in različne izdelke iz gline, slikajo na svilo, platno, steklo, in še bi lahko naštevali, popoldne pa se posvečajo gospodinjskim opravilom in urejanju okolice hiše, ki, kot pravijo sami, postane s pomladjo zelo intenzivno, kajti pokositi je potrebno travo, posaditi rože ... in ravno pri takšnih opravilih smo jih z obiskom presenetile članice ŽO SDS Grosuplje. Trava na vrtu je bila že lepo poko-šena, potrebno jo je bilo le še pograbiti na kup in odpeljati s samokolnico.
Razveselile smo jih s skromnimi darilci in jim zaželele lepo preživete velikonočne praznike, oni pa so nam ponosno raz-kazali svoje lepo urejene prostore v hiši, nam zaupali, kaj vse radi počnejo v prostem času, pokazali pa so nam tudi številne medalje, ki so jih pridobili na najrazličnejših tekmovanjih.
ŽO SDS Grosuplje
Vabljeni na spomladanski pohod po Radenskem polju
Vabljeni na 13. tradicionalni spomladanski pohod po Radenskem polju, ki bo v soboto, 24. maja 2014. Pričetek pohoda bo ob 8.30. uri na Boštanju.
Pristojbina znaša 2 evra (vključuje vodenje).
Marija Kavšek
Z Grosupljega smo se podali k Županovi jami
Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje je v soboto, 26. aprila, že devetič organiziralo pohod po delu evropske pešpoti E-6 in tudi po delu Grosupeljske poti PD Grosuplje, ki se ponekod prekrivata.
Pred leti je v našem društvu vzniknila ideja, da poleg upravljanja z Županovo jamo in drugih aktivnostih v dejavnost društva vključimo še vsakoletni pohod. Namen je, da ljubiteljem zmerne hoje v pomladanskem času, ko narava oživi v vsem svojem zelenem sijaju, pokažemo lepote naše kraške okolice in jih popeljemo na ogleda dobro ohranjenega protiturškega tabora sredi gozda in v neposredni bližini bisera dolenjskega krasa, Županove jame. Ob tem želimo prispevati tudi k popularizaciji nekoč izredno, tudi mednarodno, obiskane pešpoti E-6 Slovenija, t. i. Ci-glarjeve pešpoti, ki se vije preko Slovenije od Drave do Jadrana, bolj natančno od Radelj na Koroškem do Strunjana na slovenski obali. Odprta je bila 24. maja 1975 in je dolga več kot 350 kilometrov. Celotni del slovenskih evropskih pešpoti (E-6 in E-7) je dolg okrog 900 kilometrov. E-6 po občini Grosuplje poteka: Kucelj-Blečji Vrh-Polica-Zgornje Duplice-Grosuplje-Praproče--nazaj v Grosuplje-Sp. Slivnica-Cerovo-Tabor-Županova jama in naprej preko meje s sosednjo občino Velike Lašče. Naše društvo je hranitelj žiga in kontrolne točke, za kar nam je Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji KEUPS (ustanovite-
ljice: Zavod za gozdove, PZS, TZS, Zveza gozdarskih društev) hvaležna, mi pa smo ponosni, da se lahko Županova jama, kakor tudi drugi slovenski kraji in znamenitosti, postavijo na ogled evropskim popotnikom.
Pohodniki so se zbrali na Železniški postaji Grosuplje ob 8. uri in se podali z vodiči na krožno pot po Kolodvorski cesti, mimo kulturnega hrama Mestne knjižnice Grosuplje na Cesto na Krko, prečili železniško progo, zavili desno, se podali mimo pokopališča na priljubljeno, tako kolesarsko kot pohodniško pot, preko bujnih travnikov po klancu navzgor do Spodnje Slivnice, kjer so ostro zavili ob cerkvi in spomeniku navzdol po stezi preko travnika mimo skrbno urejene in prijazne domačije Trontelj in naprej ob obronku gozda do dobro utrjene gozdne poti preko vzpenjajočega se travnika, na slikovito Cerovo. Na koncu vasi pot ob kapelici zavije levo in nato po gozdni poti, kjer so poho-dnike vodile nove markacije Grosupeljske poti, ki se prekriva z E-6. Skrbno so jih narisali planinci PD Grosuplje pod aktivnim vodstvom predsednika Franca Štibernika, ki so omogočili pot tudi preko podrtega drevja, posledic nedavnega žledoloma, na kar smo bili opozorjeni pred pohodom. Hvala lepa!
Tako so se znašle že malce zbledele rdeče-rumene markacije EU pešpoti E-6 na istih drevesih v pravi senci. Na to smo opozorili predsednika Komisije EU pešpoti Slovenija Jožeta Praha in upamo, da bodo člani komisije sledili dobremu zgledu naših planincev in organizirali markiranje E-6 v občini Grosuplje.
Po adrenalinskem prehodu preko podrtega drevja, kjer so se izkazali tudi najmlajši, so pohodniki prispeli do Puščave, sproščujoče-ga prostora ob kapelici sv. Antona in naprej na 493 m visoki Tabor. Pohodniki so si ogledali trdnjavo in razstavo v nekdanji mežna-riji, žal pa nam je „zagodla" že malo osivela ključavnica cerkvenih vrat, tako da je ta biser ostal tokrat neodkrit.
Na poti s Sp. Slivnice proti Cerovemu. Foto: Damjan Viršek
Že nas je pot vodila naprej proti bližnji Županovi jami. Po počitku in manjšem prigrizku je sledil glavni del, enourni vodeni ogled dobro osvetljene jame, ki zasije v vsej svoji lepoti, skozi prostrane dvorane in hodnike z vsemi značilnostmi kraškega podzemlja, le človeška ribica si tu ni našla svojega domovanja. Premagati je bilo potrebno dvakrat po petsto varovanih stopnic.
Po prijetnem druženju ob jami smo se podali nazaj skozi Pono-vo vas, mimo z oljno repico posejanih polj, ki so žarela v polnem cvetenju. Spremljala nas je mogočna glasba brnečih čebel ob nabiranju opojnega nektarja in pot smo zaključili na našem začetku. Celotno pot z ogledi in počitki vred smo opravili v dobrih šestih urah. Kljub slabi vremenski napovedi, ki je verjetno odgnala marsikaterega pohodnika, smo jo odnesli brez padavin.
Minka Grablovic
Pohodnikov tudi podrto drevje ni ustavilo. Foto: Damjan Viršek
Na »zimski« Triglav
»Powerpoint filmček« o solo vzponu na zimski Triglav je ob kavi-ci pripoved Ivana Lavriča skoraj oživil. Kljub velikemu mrazu in močnem vetru s skoraj 100 km/uro je uspel narediti tudi nekaj posnetkov.
Na Kredarico, sredi aprila, ko je vreme napovedovalo dva lepa dneva, je prispel popoldan. Potrebno se je bilo odpočiti, tudi podpreti z dobrim ričetom in proti večeru zlezti v spalko. Soba je bila ledena, vendar - tudi tako je v hribih.
Jutro, pogled, da ti zastane dih, ko se sonce plazi čez vrh Triglava. Informacija o »plezalnih« razmerah, ki jih je prejšnji dan dal znanec, ki se je z vrha ravno vrnil, so bile prave, spodbudne za samostojni vzpon. Pred Domom na Kredarici je bil še en zanesenjak za osvojitev vrha. Pa nista zaplezala skupaj. On je šel po Milerjevi smeri, Ivan po »klasiki«.
Tam v steni, kjer so poleti klini in jeklenice, si dejal: »Zagrizel sem v strmino, veter je še vedno močno pihal in bilo je krepko pod nulo. Sneg je bil odličen za plezanje, oba cepina sta dobro prijemala, dobro sta držala v strmini, odlično sta prijemali tudi derezi. Edina slaba stran v tej mrzli in vetrovni lepoti so bile rokavice »protektorice«, s katerimi se ni dalo pritiskati na mali prožilec fotoaparata ...
Na vrhu, ob Aljaževi kovinski zastavici, sva se s kolegom z »Miler-
\

jeve« zopet srečala. Bil sem srečen in vesel, saj se mi je izpolnila dolgoletna želja po lepem zimskem vzponu na našega očaka, na vrh Triglava.«
Za to pripoved se zahvaljujem tudi v imenu bralcev Odmevov.
Razgovor s kolegom, Grosupeljčanom Ivanom Lavričem,
zapisal Marjan Trobec
Foto: Ivan Lavrič
Možnost najema počitniškega objekta v Kranjski Gori in v Termah Čatež
^ OBČINA
Grosuplje
Občina Grosuplje obvešča občane, da imajo v letošnjem letu možnost najema počitniškega objekta v Kranjski Gori ali v Termah Čatež. Počitniški objekt v Kranjski Gori, s pogledom na kranjskogorsko smučišče, ponuja udobno namestitev za 5 oseb, v počitniški hišici v Termah Čatež, ki se nahaja v neposredni bližini termalnih kapacitet, pa lahko počitnikuje do 6 oseb.
Več informacij je dostopnih na www.grosuplje.si, pod zavihkom počitniški apartmaji, kjer si lahko ogledate tudi fotografije počitniških objektov.
Prijavo za oba počitniška objekta uredite v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Preveritev prostih terminov in ostale informacije lahko pridobite tudi po telefonu številka 01 7888 750 ali na elektronski naslov info@grosuplje.si.
Želimo vam prijetno počitnikovanje!
Občina Grosuplje
__	v	v
EKO TRŽNICA na OS Louisa Adamiča Grosuplje
V četrtek, 24. aprila 2014, je na Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje potekala Eko tržnica, ki se je pričela s kratkim zabavnim programom, v okviru katerega so se predstavile vse enote šole, po prireditvi pa smo se lahko na delavnicah preizkusili v izdelovanju praktičnih izdelkov (pletenju košar, oblikovanju gline ...), spoznali delo čebelarjev, poskusili razne dobrote našega podeželja in kupili izdelke, ki so jih izdelali učenci šole. Učenca Izak Garbas in Anže Perčič pa sta nam predstavila elastomobil, vozilo, ki ga poganjata elastika in vzmet, s katerim sta na državnem tekmovanju elastomobilov dosegla prvo mesto.
Učence, starše, učitelje, ravnateljico Janjo Zupančič in vse tiste, ki se trudijo osveščati o pomenu ekologije, je pozdravil pooblaščenec župana Iztok Vrhovec in poudaril, da je prav, da se o pomenu ekologije ozavešča že naše najmlajše, saj je tega zavedanja v družbi premalo.
Da je tako, so nam skozi kulturni program prikazali tudi učenci. Učenci iz Podružnične šole Žalna so nas podučili, da se papir razkraja kar en mesec, nogavička eno leto, pločevinka 200 let, plastenka celih 400 let, žvečilni gumi pa je celo nerazgradljiv, in nam prikazali eko igrico o starem smetnjaku in vrečki, ki ne more umreti. S pesmico z refrenom: »Izključi, ugasni, hodi, recikliraj! Majhne spremembe naredimo zdaj takoj! Obljubi Zemlji, da čuval jo boš, ti si tisti, ki ima moč!« pa so nas podučili učenci Podružnične sole Šmarje - Sap. S pesmijo so se nam predstavili tudi učenci iz matične šole na Tovarniški in učenci iz dislocirane enote na Adamičevi, učenci iz Podružnične šole Kopanj in Podružnične šole Št. Jurij pa so nam zaplesali.
Vse prisotne je na prireditvi pozdravila tudi ravnateljica Janja Zupančič in povedala, da s prireditvijo ponosno zavezujemo pentljo na EKO leto, kar pa ne pomeni, da s projektom Ekošole zaključujejo, samo vstopajo v novo leto.
Pred matično šolo na Tovarniški, kot tudi na vseh podružničnih šolah, visijo zelene zastave, ki označujejo, da so EKO šole. EKO zastave so šole pridobile z aktivnostmi, ki jih redno izvajajo. Prav tako pa na vhodnih vratih vseh enot vidimo tudi majhne nalepke EKO iniciative, ki označujejo, da so šole članice EKO iniciative. To pomeni, da odpadno embalažo reciklirajo, ta se nato v šolo vrne nazaj v obliki papirnatih brisačk, ki jih po uporabi ponovno reciklirajo in uporabijo na šolskem vrtu.
Učenci v veliki meri skrbijo tudi za urejenost okolice šole, pobirajo smeti, praznijo koše v okolici šole in deloma v notranjosti šole, ukvarjajo pa se tudi z raziskovalnimi nalogami.
Janja Zupančič je še povedala, da smo v decembru slovesno odprli razširitev Podružnične šole Šmarje - Sap, v okviru katere je bila izvedena tudi energetska sanacija šole, ki jo je deloma financirala Evropska unija iz Evropskega kohezijskega sklada. Šola je tako postala ne le energetsko varčnejša, marveč tudi tehnološko precej naprednejša. Povedala je še, da šola v sodelovanju z občino načrtuje še izvedbi energetske sanacije šol na Tovarniški in na Adamičevi, ter zaključila z besedami, da si želi, da ta edini vsešolski projekt EKO šole živi še naprej, saj z njim bogatimo sebe, šolo in tudi kraj.
Jana Roštan
FUNDACIJA DREVORED
vabi, da v soboto, 31. 5. 2014, obiščete 3. dobrodelni bazar Gremo na morje na Adamičevi ploščadi in Kolodvorski ulici od 9h do 14h.
Dobrodelni bazar bo popestril bogat program za
otroke in odrasle. Celotni izkupiček bazarja je namenjen za letovanja otrok in družin. Lani je Fundacija Drevored zagotovila letovanje 38 otrokom, letos pa je cilj omogočiti letovanje 30 otrokom in 5 družinam.
Lepo vabljeni, Fundacija Drevored
2. dobrodelni bazar »ZA ISKRO V OČEH«
V nedeljo, 13. aprila 2014, je Društvo prijateljev mladine Šmarje - Sap v sodelovanju z Zasebnim zavodom Dovolim si v Družbenem domu Šmarje - Sap priredilo že 2. dobrodelni bazar »Za iskro v očeh«.
Gre za družaben in hkrati dobrodelen dogodek, ki je bil letos organiziran drugič, želijo pa si, da bi postal tradicionalen. Kot je pojasnila predsednica Društva prijateljev mladine Šmarje - Sap Katja Rupnik, lahko na bazar vsakdo prinese stvari, ki jih ne potrebuje več, ali vzame stvari, ki jih potrebuje, za te stvari lahko tudi kaj prispeva ali pa tudi ne. Te stvari so lahko razne družabne igre, športni pripomočki, otroška oblačila in podobno. Zbrane reči in prostovoljne prispevke pa bo društvo namenilo plačilu šolskih kosil otrokom Podružnične šole Šmarje - Sap, ki so iz socialno šibkih družin.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
Rotaractova velikonočna stojnica
Pošteno smo že zakorakali v pomlad, narava se je odela v živahne odtenke, velikonočni prazniki so prinesli pisane barve v naše domove in čas za druženje z našimi prijatelji. Vse našteto je bilo povod za to, da se nam je v Rotaract klubu Grosuplje porodila ideja o velikonočni stojnici, na kateri bi predstavili delovanje našega kluba, ker nas marsikdo, kljub našemu nekajletnemu delovanju, še vedno ne pozna.
Kot ponavadi smo združili skupne moči, ustvarjalne ideje ter dobro voljo in se že nekaj dni pred velikonočnimi prazniki dobili na skupni ustvarjalni delavnici, kjer so pod spretnimi rokami nastajale prikupne pisane košarice za pirhe. Več kot sto smo jih našteli in ravno toliko pirhov mnogovrstnih barv in tehnik smo pripravili dan pred velikonočno soboto. S ponosom smo v soboto, 19. 4. 2014, z unikatnimi izdelki obložili našo stojnico na tržnici v Ivančni Gorici. Obkroženi s prijaznimi sosedi, ki so prodajali same domače dobrote, je čas mineval, kot bi mignil. Vreme je bilo pravo aprilsko, med oblaki so si pot utirali sončni žarki, za osvežitev pa so poskrbele posamezne dežne kapljice. A to ni zmotilo vedrega vzdušja na domači tržnici, kjer ni manjkala niti domača glasba, obiskovalci pa so eni bolj, drugi manj hiteli po zadnjih nakupih, da bi bila njihova praznična miza popolno obložena. Z veseljem so se ustavili pri naši stojnici, nekateri so nas že poznali, drugi so z veseljem z nami poklepetali, povprašali po naših preteklih in tekočih projektih, vsakemu pa smo poklonili košarico ali dve, ki so jim doma popestrile praznično mizo.
Kot običajno smo združili prijetno s koristnim, preživeli prijeten dan v dobri družbi, dobrodelni prispevki naših obiskovalcev pa bodo namenjeni našemu letošnjemu projektu Otroški nasmeh, s katerim smo v zimskih mesecih otrokom socialno ogroženih družin omogočili nakup oblačil, v poletnih mesecih pa v istem sklopu sledi še projekt Otroci na morje, peljali pa jih bomo tudi v živalski vrt in na bowling.
Petra Kadunc
Rotary v svetu, Sloveniji in Grosupljem
Rotarijstvo v svetu ima 110 letno tradicijo, saj je bil prvi klub ustanovljen že leta 1904 leta v Chicagu. Ideja rotarijstva se je zelo hitro širila po Ameriki, kmalu pa tudi v največjih industrijskih državah Evrope in ostalih kontinentih sveta. V takratni Jugoslaviji so bili prvi klubi ustanovljeni leta 1929 v Beogradu in Zagrebu, v Sloveniji pa je bil prvi klub ustanovljen v Mariboru leta 1930 in leto kasneje tudi v Ljubljani. To so bili začetki rotarijstva v Sloveniji in ideja se je širila še v druga večja mesta.
Leta 1940 so klubi prenehali delovati in ponovno so se pričeli ustanavljati leta 1990 s pomočjo botrskih klubov iz Avstrije, kjer so bili registrirani v svojem Distriktu 1910, pridružili pa so se tudi kasneje ustanovljeni klubi iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Danes je v Sloveniji že 1120 rotarijcev, včlanjenih v 44 klubih. Ker smo dosegli število članstva in tudi zadovoljivo število klubov, smo dobili od svetovne rotarij-ske organizacije predlog in dovoljenje, da ustanovimo svoj lastni distrikt z oznako 1912, kjer smo združeni vsi slovenski klubi.
Leta 2004 sem dobil predlog rotarijcev iz RC Ljubljana Emona, enega od najstarejših slovenskih klubov, da se v Grosupljem in okoliških občinah povežem z ljudmi moralno etičnih načel, ki bi bili pripravljeni sodelovati in pomagati ustanoviti Rotary klub tudi v naši domicilni občini. Občina Grosuplje z okolico je postala v zadnjih letih gospodarsko in kulturno moč-
na in bi ideja rotarijstva v to okolje prinesla bogastvo idej in povezovanja z rotarijci po svetu.
Že na prvem ustanovnem sestanku ali rotarijskem omizju se nas je zbralo 25 bodočih članov, lahko rečem že dobrih prijateljev, kjer je vsak prispeval ideje in znanje iz svojega poklicnega udejstvovanja. Rotarijci botrskega kluba so nas na naših sestankih spoznavali z rotarijskimi pravili in pomenom rotarijske ideje.
S tem smo ustvarili pogoj, da se lahko registriramo kot klub. Dne 23. maja 2004 smo imeli ustanovitveni charter na turjaškem gradu, kjer nas je počastilo s svojo prisotnostjo mnogo rotarijcev iz slovenskih in tujih klubov ter tudi guverner takrat še skupnega Distrikta 1910, ki nam je izročil certifikat oz. potrdilo, da smo s tem polnopravni člani svetovne zveze rotarijcev (Rotary International), ki šteje po svetu 1.200.000 članov.
Naš botrski klub Ljubljana Emona in še posebej prijatelja Otmar Zorn in Matija Tuma, ki smo ju soglasno predlagali za častna člana kluba, sta bila v veliko pomoč pri ustanovitvi in tudi v vsem desetletnem delovanju.
Kaj je naše poslanstvo? Širjenje ideje rotarijstva, prijateljstva in dobrodelnosti.
V našem desetletnem delovanju smo dali velik poudarek na organiziranosti mlade generacije v Rotaract, ki samostojno in zelo uspešno delujejo predvsem z mladimi in starejšimi, ki so pomoči potrebni. Njihov prispevek je predvsem sodelovanje pri dobrodelnih aktivnostih in zbiranju hrane. Nesebično dajejo svoj prosti čas vsem, ki jih potrebujejo. Organiziramo zanimiva predavanja iz znanosti, kulture, globalne politike in mnoge druge zanimive teme za rotarijce in za vse občane. Predavajo nam vrhunski strokovnjaki iz domovine in tujine. Kot klub ali posamezni člani pa se udeležujemo vseh srečanj, ki jih organizirajo drugi klubi v Sloveniji in tujini, ter na ta način promoviramo tudi našo ožjo domovino.
Prijateljstvo med rotarijci temelji na zaupanju, medsebojnem spoštovanju in predvsem toleranci. Pomagamo drug drugemu in to utrjuje našo pripadnost rotarijstvu in uspešnemu delovanju kluba.
Dobrodelnost ni samo finančna pomoč, velikokrat mnogim še več pomeni čas, ki ga nakloniš posamezniku, družini ali skupini, ki so pomoči potrebni.
Veliko dijakom iz občin, kjer delujemo (Grosuplje, Ivančna gorica in Do-brepolje), smo pomagali pri šolanju v obliki štipendiji, mnogim družinam pomagali z enkratno pomočjo premagati občasne težave, posebno invalidni mladini in mnogim težkim bolnikom. Vsakoletna obdaritev 80-letnih upokojencev, rejencev in rejnikov iz naših občin je že naš tradicionalni prispevek.
Prepričan sem, da smo v preteklem desetletnem obdobju z našim delom opravičili zaupanje, ki smo ga prejeli od botrskega kluba, vodstva distrikta in predvsem nas samih, ki smo vsak po svojih možnostih in znanju prispevali k temu, da lahko s ponosom praznujemo naš 10-letni jubilej in je to dober temelj, da nadaljujemo tudi v bodoče, predvsem pa z novimi člani, naše rotarijsko poslanstvo.
Stanislav Vehovec, ustanovni predsednik RC Grosuplje
Mesec april v Domu starejših občanov Grosuplje
V mesecu aprilu smo imeli v Domu starejših občanov Grosuplje
pestro kulturno in družabno dogajanje:
•	1. aprila so nas obiskali člani plesne rekreacije DU Koseze in se predstavili s plesnim nastopom.
•	3. aprila so se nam v jedilnici predstavili nadarjeni učenci OŠ LA Grosuplje in njenih podružnic. Ne samo z igranjem na inštrumente, petjem, recitiranjem in plesom, popoldne so nam polepšali tudi s keksi, ki so jih spekli sami.
•	15. aprila smo se srečali z gospo Sašo Kmet. Na violino je igrala ljudske pesmi, mi pa smo prepevali.
•	16. aprila pa smo gostili igralce Kulturnega društva sv. Mihael Grosuplje. Uprizorili so Cankarjevo delo ŠIMEN SIROTNIK. Počutili smo se kot v pravem gledališču, uživali smo ob dobri igri in scenskih efektih, obenem pa nas je vsebina zgodbe pretresla.
•	24. aprila so nam prepevale pevke Ženskega pevskega zbora LASTOVKE.
•	26. aprila so bili pri nas plesalci folklorne skupine MLADOST
iz Bolgarije. Navdušeni smo bili nad njihovim živahnim plesom in pisano narodno nošo.
• 29. aprila smo imeli družabno srečanje pred praznikom, ki ga nam je popestril Janez Potokar s harmoniko.
Vsem nastopajočim se iskreno zahvaljujemo.
Jožica Kralj
PRIŠLA JE POMLAD ...
V vrtcu Zvonček v Žalni smo pomlad sprejeli z odprtimi rokami - otroci, starši in vzgojiteljice smo 20. marca 2014 organizirali čistilno akcijo po poteh v Žalni, kjer v dopoldanskem času z otroki preživimo največ časa. Zbrali smo se na vrtčevskem igrišču, si razdelili zaščitne rokavice ter vreče za smeti in se odpravili iz vrtca. Pot nas je vodila po glavni poti do vasi, nato pa smo se vračali preko travnikov in njiv do cerkve in naprej do vrtca. Bili smo zelo uspešni, saj smo napolnili kar štiri vreče za smeti, hkrati pa smo še ločevali odpadke. Nato je na vrtčevskem igrišču sledil še kratek nastop za materinski dan, kjer so otroci iz skupin Žabice in Mavrica staršem zapeli in deklamirali pesmice, razdelili darilca, vsi pa smo se okrepčali s čajem in piškoti. Naravo smo s skupnimi močmi pripravili na prihod pomladi in tako obeležili prvi pomladni dan.
Vzgojiteljica Ana Vrhovec
V vrtcu Zvonček policija ni bav bav
V okviru teme »Raziskujemo poklice« so se v petek, 28. marca 2014, na naše povabilo prijazno odzvali policisti in policistka s Policijske postaje v Grosupljem ter Policijske postaje vodnikov službenih psov iz Ljubljane.
Predstavili so nekaj opreme, razkazali vozila in »zapor na štirih kolesih«, za otroke pa so bili najbolj zanimivi policijski psi, ki so prišli v spremstvu svojih vodnikov. Pokazali so najrazličnejše trike, kot so skakanje skozi obroč, hoja po zadnjih tacah, vrtenje, iskanje pogrešanega predmeta, prinašanje ključev, igranje mrtvega psa, vijuganje med nogami, prinašanje predmetov in še mnogo drugih zanimivih stvari. G. Janez je pokazal, da delo s psi ni samo služba, ampak je lahko tudi sprostitev in življenje z njimi, saj so del njegove družine. Otroci so policijske pse lahko hranili s pribolj-ški, naredili smo gasilsko fotografijo, se zahvalili za obisk, policisti pa so nas ob odhodu nagradili z zavijanjem siren. Še enkrat najlepša hvala vodjem policijskega okoliša Robertu Jerlahu in policistki Aniti Žnidaršič ter Janezu Tonejcu in Ivanu Borku s Policijske postaje vodnikov službenih psov iz Ljubljane za enkratno doživetje in pestro dopoldne.
Vzgojiteljica Ana Vrhovec
Policija na obisku.
Otroci in policijski psi.
NOČ V VRTCU
Vsak, ki je hodil v vrtec, se spomni, kako vrtec izgleda čez dan. Redko kdo pa ve, kaj se v vrtcu dogaja ponoči. S tem namenom smo se na sredin večer, 2. aprila 2014, polni pričakovanj srečali z otroki v vrtcu, kjer smo se najprej dogovorili, kako bo potekala naša nočitev.
Razdelili smo se v skupine in izdelovali za domišljijsko lutkovno predstavo senčne lutke, ki smo jih nato preizkusili v soju svetlobe.
Ko je sonce popolnoma zašlo, je bil čas za ugotavljanje, kaj se dogaja ponoči. Pomagali smo si s knjigo Ko pade noč (S.Tagholm) in spoznavali zanimivosti nočnega sveta.
Zatem smo se toplo oblekli, vzeli svetilke in daljnoglede, ki so nam jih priskrbeli skrbni starši, in se odpravili na vrtčevsko igrišče, kjer smo si najprej ogledali okolico vrtca ponoči. Svetili smo s svetilkami in uživali tudi v osvetljevanju naših obrazov.
Potem smo ugasnili svetilke in najprej s prostim očesom opazovali nočno nebo. Videli smo zvezde in luno, nato pa smo luno pobližje pogledali še z daljnogledi. S pomočjo močnih svetilk smo našli še ozvezdje Orion ter spoznavali njegovo obliko.
Po ogledu smo se odpravili nazaj v vrtec in se oblekli v pižame. Čas je bil za večerjo, ki so nam jo pripravili peki iz Pekarne Grosuplje, čaj pa so pripravile vzgojiteljice same. Zatem smo si dobro umili zobe, pripravili ležalnike, vzeli svoje vzglavnike in ljubkovalne igrače ter počakali na naslednje presenečenje.
Vzgojiteljica je namreč našla poln Čarobni nabiralnik, kjer je poštar odložil pisma, ki so jih mamice in očki z bratci in sestricami napisali za otroke.
Vsak je prav z navdušenjem poslušal, ko je zaslišal svoje ime in voščilo za lahko noč. Nekateri so otrokom v pisemsko ovojnico dodali še kakšno fotografijo ali risbico, ki si jo je otrok ogledal.
Noč je minila brez težav, tudi vzgojiteljici sta se dobro naspali. Zjutraj smo postopoma vstajali in si privoščili še zajtrk, ki ga je prav tako donirala Pekarna Grosuplje. V pižamah smo se zabavali še nekaj ur dopoldneva, kar je bilo otrokom zelo všeč. Komaj čakamo na pomladni tabor, kjer bomo v Kranjski Gori prespali kar 2 noči.
Zahvalili bi se še Pekarni Grosuplje, ker je poskrbela za našo večerjo in zajtrk.
Vtisi staršev:
»Žiga se je noči v vrtcu veselil že lep čas in na srečo se je ravno pravi čas pozdravil, da je lahko prespal v vrtcu. Sploh si ne predstavljam razočaranja, če bi to zamudil. Noč v vrtcu je bila zagotovo eno veliko in čarobno doživetje, gledanje zvezd, zabava v pižamah, spanje na ležalnikih s svojimi prijatelji in vzgojiteljicami. Oba z Martino sva zelo hvaležna vzgojiteljicam, da sta otrokom pričarali nepozaben večer, noč in jutro.« (Luka Oblak)
»Maks ima o noči, preživeti v vrtcu, same lepe spomine, kar je meni najbolj pomembno. Z vidika starša pa mi zelo veliko pomeni tudi to, da je zmogel ta korak brez večjih problemov, za kar sta gotovo zaslužni obe vzgojiteljici. Hvala vama.« (Mojca Globokar Anžlovar)
»Mislim, da je bila noč v vrtcu za otroke nepozabno doživetje. Zdi se mi zelo dobra ideja, da jih na tak način pripravite na tabor, ki ga bodo imeli predšolski otroci. Domen je bil navdušen, žal mu je le, da je bila to samo ena noč.« (Jana Metelko)
»Aljaž se je dogodka zelo veselil, komaj je čakal večer. Ko pa je bilo treba oditi, pa je tudi vedel, kaj vse potrebuje in kaj vse se bo dogajalo.
Predvsem mu je bilo všeč, kako ste opazovali zvezdno nebo ter kako ste še kar precejšen del dopoldneva preživeli v pižamah. Povedal je, da ste »imeli čaj iz vanilije in jagode in kako je bil dober«. Takega smo morali poiskati, tako da ga imamo tudi doma - res je dober. Po dogodku mu je bilo še vedno všeč in bi še prespal, če bi imeli Noč v vrtcu.
Tudi za nas, starše, je bilo vznemirljivo, saj ne prespi velikokrat kje drugje in je bilo zanimivo, da se je odločil in šel tako pogumno. Hvala za tak podvig.« (Petra Kebrič Zupančič.)
Vzgojiteljica Rebeka Šeme
Zaključna prireditev »GOZD« VVZ Kekec Grosuplje, enota Rožle
Sinoči je bilo v našem kulturnem domu spet čudovito.
Pričakujoč smo posedli vanj bratci in sestrice, očki in mamice, dedki in babice pa še kakšna teta in stric povrhu. Oče Borut nas je pozdravil in narahlo odškrnil skrinjico programa.
Skrivnostno se razgrne zavesa ... Vse polno pisanih rožic na odru nam jemlje dih. Nadnje se sklanjajo visokorasla drevesa. Pogledam bolje. To niso podlesne vetrnice, teloh, materine dušice, vresje. To so Pikapolonice, Račke, Čebelice, Ptički - skupine otrok iz vrtca Rožle. Nasmihajo se, nam mahajo. Vzgojiteljice jih bodrijo, usmerjajo, zaživijo z njimi.
Ubrano zažgoli Rožletova himna. Račke capljačke opotekajoč natrosijo dež in ljubke poglede med nas, zakuka kukavica, oglasi se ptičji telefon, vsa pisana druščina zapoje, zapleše, pripoveduje, šegavo prikazuje, se šali, celo škrata, in nas poučuje in modruje o skrivnostih gozda. V kvizu
mali modrijani prekašajo drug drugega, preseneča nas njihovo znanje, veseli smo njihovih iskrivih domislic.
Ko »zašumijo gozdovi domači«, se počasi spuščajo v dvorano k staršem. Medtem ko zagodeta godca nekaj šegavih iz Rezije, se za zaveso spet pripravlja presenečenje: sonce svečano obsije skromno leseno zajč-kovo hišico in stopi lisičino bleščečo palačo iz ledu. Starši so se prelevili v zajčka, lisico, kužka, muco, medveda in postavnega petelina s koso na rami. Mamica pianistka je z besedo in glasbo povezovala zgodbo. Bilo je bahanja, prepiranja, prerivanja, smeha ... nazadnje pa sprava. Ob čaju so se pobotali tudi z lisico tatico in vse je bilo veselo!
Od doživetij in sreče ne morem zaspati, moram vam to povedati!
Grosuplje, 19. 3. 2014, ob treh zjutraj, babica Majda
Vključitev VVZ Kekec Grosuplje v toskanski projekt
V VVZ Kekec Grosuplje se strokovno povezujemo z različnimi institucijami. S Pedagoškim inštitutom v Ljubljani aktivno sodelujemo že od leta 1999, predvsem pri implementaciji metodologije Korak za korakom, ki je verificirana izvedbena varianta nacionalnega kuriku-luma, javnoveljavnega programa v vseh javnih vrtcih. Metodologijo smo nenehno plemenitili z novimi znanji in iskanjem sodobnih, najnovejših pristopov na področju predšolske vzgoje. V zadnjih letih smo vključevali aktivne oblike učenja predvsem v oddelkih drugega starostnega obdobja, prilagajali in preizkušali smo jih tudi pri najmlajših. Letos pa se nam je ponudila priložnost sodelovati v mednarodnem projektu TALE (Tuscan Approach Learning Early childhood education and care), ki temelji na aktivnem učenju predvsem mlajših otrok v starosti do tretjega leta. Projekt vodijo strokovnjaki iz Italije (Instituto degli Innocenti iz Firenc), sodelujoče države partnerice pa smo Slovenija, Litva in Bolgarija. Med prijavljenimi smo bili izbrani kot edini slovenski vrtec. Od 9. do 12. aprila je v Sloveniji
potekala delavnica »Od toskanskega pristopa do visoko kakovostnih predšolskih programov«. Pedagoški inštitut iz Ljubljane, oddelek Korak za korakom, ki ga vodi dr. Tatjana Vonta, je kot koordinator za Slovenijo na srečanje povabil predstavnike nacionalnih, lokalnih institucij in predstavnike VVZ Kekec Grosuplje. Delavnica je potekala v enoti Pastirček, VVZ Kekec Grosuplje. Poleg tujih predstavnikov so sodelovali še Nada Požar Matijašič (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport), Frančiška Fras Berro (Zavod za šolstvo), Ivana Leskovar (Skupnost vrtcev Slovenije). Srečanje je bilo namenjeno seznanitvi z glavnimi značilnostmi toskanskega projekta, seznanitvi s sistemsko ureditvijo predšolske vzgoje v Sloveniji ter predstavitvi delovanja VVZ Kekec Grosuplje, ogledu oddelkov, s poudarkom na oblikovanju učnega okolja, vključevanja v lokalno skupnost in sodelovanja z družinami. Kot starš je sodelovanje družine z vrtcem predstavila Mojca Smrkolj, ki je tudi članica sveta zavoda. Zahvaljujoč strokovnim delavkam, ki so bile prisotne v razpravi, vodile strokov-
njake skozi oddelke, tehničnemu osebju vrtca, ki je poskrbelo za prostor, kulinarične dobrote ter tudi otrokom in vzgojiteljicama enote Kekec za popestritev z dramsko uprizoritvijo igrice Čebelica rešiteljica, so bili odzivi obiskovalcev zelo pozitivni.
Naslednjega dne smo se dobili v Ljubljani, kjer smo na okrogli mizi strnili vtise in izmenjali razmišljanja. Pohvaljena je bila organizacija in dobro strukturirano srečanje, predstavitev prakse, možnosti vpogleda v celoten sistem, ki kaže na to, da je kakovost predšolske vzgoje v Sloveniji na visoki ravni. V pogovoru so strokovnjaki pohvalili vrtec kot primer visoko kakovostne prakse, kjer se vidi predano delo skozi daljše obdobje ter naravnanost vrtca z vizijo za trajnostni razvoj. Ureditev objektov, okolice, igralnic kaže na dobro sodelovanje z občino ustanoviteljico. Pestrost materialov, učnega okolja tako v igralnicah kot na prostem (popestreno z vrtički in gredicami) pa kaže na povezanost in aktivno sodelovanje z družinami ter vključenost vrtca v projektno delo in uporabo sodobnih pristopov pri vzgoji in izobraževanju najmlajših.
Projekt se bo nadaljeval v smeri preizkušanja modela, razvijanja inovativnosti v posameznih državah in iskanja konkretnih rešitev v praksi. Veselimo se novih izzivov in predvsem vpogleda v tuje prakse. Prvo priložnost bomo imeli že v novembru, ko bo potekalo izobraževanje v Toskani.
Majda Fajdiga, ravnateljica
Teden vseživljenjskega učenja v Grosupljem
ran
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT
Vseslovenski projekt TVU 2014 - Praznik učenja poteka letos že 19. leto pod okriljem nacionalnega koordinatorja Andragoškega centra Slovenije (ACS) in območnega koordinatorja za osrednjeslovensko regijo Much Akadem-a pod sloganom »Učenje za življenje«.
Letošnja osrednja prireditev »Mozaik generacij« bo potekala 29. maja ob 17.00 uri v avli Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje na Tovarniški cesti 10.
Prireditev bo potekala na temo Kultura in ustvarjanje in bo bogat preplet aktivnosti in predstavitev, ki jih bo pripravilo šestnajst vključenih organizacij. Ogledali si boste lahko delovanje robotov na poligonu, predstavitev podmornice, se vključili v športne animacije, plesne, likovne in pravljične delavnice, učenje jezika, si izdelali periskop, ter spoznali zdravilno vrednost kobiljega mleka.
Ob prazniku učenja želimo slovensko javnost opozoriti na pomen izobraževanja in učenja v vseh življenjskih obdobjih.
V uvodnem delu nas bodo nagovorili slavnostni govorniki dr. Peter Verlič, župan Občine Grosuplje, predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, mag. Andrej Sotošek, direktor Andragoškega centra Slovenije in Zvonka Pangerc Pahernik - vodja nacionalnega projekta TVU.
Pri pripravi in organizaciji prireditve, ki jo podpirata Občina Grosuplje in MIZŠ, sodelujejo: Much Akadem, Zavod za izobraževanje in svetovanje, Ljubljana, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje in VVZ Kekec Grosuplje.
Vabljeni, ne zamudite priložnosti!
Košarkarski in odbojkarski turnir trojk v Grosupljem
Fantom se pridružujejo še dekleta
Ljubitelje oranžnega usnja 7. junija v Grosupljem čaka nov košarkarski spektakel. Na zunanjem igrišču brinjske šole se bodo ekipe že drugič zapored pomerile na tradicionalnem košarkarskem turnirju trojk. »Lani je bilo z nami 11 ekip, saj je istočasno potekal Samsungov turnir trojk
v	Ljubljani. Letos smo se temu izognili, zato pričakujemo okoli 20 ekip tako iz ožje kot tudi širše grosupeljske regije,« pojasni vodja organizacijskega odbora Mitja Žlajpah in doda: »Nagrada za osvojeni turnir bo 250 evrov, kar bo gotovo pritegnilo tudi najzahtevnejše igralce trojk.« Košarkarji se bodo pomerili tudi v celodnevnem metanju prostih metov, tekmovali v metanju trojk. Prijavnina na košarkarski turnir v predprija-
vi	do 3. junija znaša 30 evrov, na dan prijave pa 40 evrov. Organizatorji pozivajo k čimprejšnji prijavi, saj bo število ekip omejeno na 20. »Vsaka ekipa bo odigrala vsaj tri tekme, tisti, ki bodo šli do konca, pa si lahko obetajo kakih šest do sedem tekem, zato bodo košarkarski navdušenci tokrat res prišli na svoj račun. Pričakujemo obilo zanimivih tekem in kvalitetne košarke,« je prepričan Mitja Žlajpah.
Letošnja novost je, da bo istočasno na Brinju potekal tudi turnir mešanih trojk v odbojki na mivki. Na turnirju bo sodelovalo največ 16 ekip, ki bodo igrale po sistemu dvojne eliminacije (vsaka ekipa odigra vsaj dve tekmi). Ekipo lahko sestavljata dva fanta in dekle ali dve dekleti in fant. Nagradni sklad bo odvisen od števila prijavljenih ekip; v primeru 16 ekip bo to sto evrov.
Prijavnina na odbojkarski turnir je 30 evrov. »Veseli smo, da lahko skupaj s košarkarji združimo moči in tako še popestrimo dogajanje v špor-
tnem parku Brinje. Vabljeni vsi, ki uživate v odbojki na mivki, da se nam pridružite,« pravi vodja odbojkarskega tekmovanja Simon Krakar. Turnirja se bosta začela ob 10. uri dopoldan, končala pa tako kot lani v poznih večernih urah in seveda po-spremljena z obilico glasbe, jedače, pijače ...
Prijavnina za ekipo na košarkarski turnir trojk ob predprijavi do 3. junija znaša 30 EUR, na dan prijave 40 EUR.
Prijave in dodatne informacije na: tel.: 031 363 667 (Mitja) e-pošta: turnir.trojk@gmail.com
Prijavnina za ekipo na turnir v odbojki znaša 30 EUR. Prijave so možne do 4. junija 2014.
Prijave in dodatne informacije na: tel.: 040 530 033 (Simon) e-pošta: simonkrakar@gmail.com
Za hrano, pijačo in dobro glasbo bo poskrbljeno.
Športni pozdrav in vljudno vabljeni!
Mitja Žlajpah, vodja organizacijskega odbora
37. Rally Saturnus
Ljubitelje avto športa bo tudi letos po cestah naše občine razveselil že 37. rally Saturnus. Rally, ki sicer poteka dva dni, obsega 4 hitrostne preizkušnje (HP). V petek, 23. maja 2014, bo štart rallyja in prva HP, atraktivni Superspecial, v Ljubljani na območju ŠP Stožice (Štajerska cesta). Naslednji dan, 24. maja, se rally seli na hribe vzhodno od Ljubljane, ko bodo vozniki dvakrat tekmovali na HP Janče in HP Metnaj ter trikrat na HP Višnja Gora. Trasa HP Višnja Gora v našo občino pride iz Višnje Gore preko Leskovca do Kožljevca, kjer zavije desno po dolini Velikega potoka (Kapošnik), nato v razširitvi doline zavije desno proti Dolam pri Polici in nadaljuje preko Panc in Javorja do Besnice.
Zapora navedene lokalne ceste in nekaterih odsekov cest, ki vodijo neposredno na traso posamezne hitrostne preizkušnje, bo v soboto, 24. maja 2014, od 8.30 do 19.30. ure. Po teh cestah bo stanovalcem omogočen dostop do njihovih hiš. Tiste stanovalce, ki nimajo možnosti dostopov po obvoznih cestah in boste imeli res nujni prevoz, organizator naproša, da se na dan rallya obrnete neposredno na uradne osebe rallya. Te imajo na določenih točkah radijsko zvezo z vodjem hitrostne preizkušnje. Z njimi se dogovorite, kdaj bo možna vožnja po poti hitrostne preizkušnje, ki pa mora biti iz varnostnih razlogov vedno in izključno v smeri tekmovanja.
Dobro je, da se seznanite o popolnih zaporah cest na trasah hitrostnih preizkušenj, poteku obvozov ter ravnanju v potrebi po nujnih prevozih. Obvestilo o popolnih zaporah cest za čas trajanja dirke bomo razdelili najkasneje v tednu pred dirko vsem gospodinjstvom, ki se nahajajo ob neposredni trasi rallya.
Tekmovanje šteje za odprto državno prvenstvo Republike Slovenije, FIA evropski pokal in Rally pokal Mitropa. Gre za avtomobilsko dirko z najdaljšim stažem in najbogatejšim slovesom v Sloveniji.
Na letošnjem Rallyu Saturnus bo z Peugeotom 208 R2 nastopila tudi dobre-poljsko-grosupeljska posadka Alan Pajk in Jaka Cevc. Po prvem rallyu za državno prvenstvo Slovenije, ki je bil v Avstriji, kjer sta zaradi tehničnih težav in spoznavanja novega avtomobila med slovenskimi posadkami osvojila 5. mesto, si na domači dirki želita vsaj ponovitve lanskoletnega rezultata (7. mesto v generalni razvrstitvi rallya in 2. mesto v razredu R2). Alan Pajk: "Po treh deževnih izvedbah Saturnusa upam, da bo rally potekal v lepem vremenu in dobri atmosferi ob prisotnosti velikega števila ljubiteljev bencinskih športov."
Seveda si želimo, da si boste vsaj del tekmovanja ogledali tudi sami z zavedanjem, da hitrost in adrenalinsko sproščanje v vožnji sodi na organizirana tekmovanja. Organizator naproša, da ob ogledu upoštevate navodila uradnih oseb, kajti prav zaradi varnosti veljajo pri izvedbi avtomobilskih tekmovanj dokaj stroga pravila.
Dodatne informacije lahko dobite tudi na vodstvu rallya na naslovu: Avto športno društvo SA - I, Koprska 98, 1000 Ljubljana, e-naslov info@rally--saturnus.si. Ažurne informacije vam bodo na voljo tudi na: www.rally-sa-turnus.si
Davorin Možina, tajnik organizacijskega odbora
Dober dan za pomoč
Z dobrodelnim športnim dogodkom so kolesarji, tekači in pohodniki pomagali paraplegiku Primožu iz Ivančne Gorice.
V soboto, 12. aprila, je v Grosupljem potekalo tretje dobrodelno kolesarjenje, tek in pohod. Dogodek se je pričel ob 8. uri zjutraj in zaključil ob 20. uri. Številni športniki so predvsem kolesarili in tekli - z donacijami pa pomagali paraplegiku Primožu Jeraliču iz Ivančne Gorice, ročnemu kolesarju, ki si želi nastopiti na paraolimpijskih igrah v Riu. Kolesarji so se podali na krog, dolg malo manj kot 17 kilometrov. Nekateri so se podali na tek na 3-kilometrsko traso, drugi pa na pohod proti Taboru.
30-letni Primož je pred 6 leti doživel hudo smučarsko nesrečo, po kateri se ni povsem opomogel - a ker ga je spremljal močan športen duh, se ni vdal. Ostal je navdušen športnik in našel nov cilj: nastop na olimpijskih igrah v Riu 2016. Z zbranimi sredstvi so tako tekmovalci pomagali Primožu, da si bo lažje privoščil nakup primernega kolesa za tovrsten podvig.
Del sredstev je bil namenjen tudi družini Kojič iz Izole, ki se je po težkih preizkušnjah znašla v finančni stiski. Pomoč gre predvsem fantoma, navdušenima rokometašema, pri nakupu opreme.
Tamara Barič
Grosupeljski plezalci zmagali na tekmovanju vzhodne lige
Začetek tekmovanj v letošnjem letu se je za plezalce plezalne sekcije Ascendo začel več kot odlično. Prve tekme letos so se začele februarja s tekmo v Slovenj Gradcu in končale z zadnjo, peto tekmo v Trbovljah. Prijavili smo kar 22 otrok in imeli izmed 25 klubov največje število tekmovalcev.
V kategoriji mlajših cicibanov sta v skupnem seštevku stala na stopničkah kar dva naša tekmovalca. Jernej Škufca je prvič nastopal na tujih tekmah vzhodne lige. Prvič se je preizkusil dve leti nazaj na domači tekmi vzhodne lige v Grosupljem. Med tem časom je pridno treniral in letos osvojil skupno prvo mesto. Anej Zaletelj pa je na zadnji tekmi v Trbovljah stal na stopničkah in si s tem priplezal skupno tretje mesto.
Pri mlajših dečkih v močnejši kategoriji (močnejša pomeni, da nastopajo tudi na državnih tekmah) smo imeli na zadnji tekmi
superfinale za skupno zmago. Pomerila sta se Nik Golej iz kluba PK Laško in Žiga Zajc iz PS Ascendo. Oba sta prišla pri finalni smeri do vrha in postala prvaka v svoji kategoriji.
V naslednji skupini starejših dečkov smo imeli kar dva na stopničkah. Matic Rozman je bil prvi, Simon Tomažin pa drugi. Odličen uspeh je v kategoriji močnejše skupine starejših dečkov osvojil še Stanko Urban, ki je bil na koncu tretji.
Tudi preostali naši tekmovalci so se odlično izkazali in nekateri so za las zgrešili stopničke. Vsi skupaj so prispevali k odličnemu rezultatu našega kluba. Skupno smo osvojili prvo mesto in premagali klube z daljšo plezalno tradicijo, kot so Maribor, Velenje, Celje, Slovenska Bistrica ...
Prvi del tekmovalne sezone je za nami. V maju se bodo že pričele tekme državnega prvenstva, kjer bo konkurenca še močnejša, saj bodo nastopali tudi tekmovalci iz zahodne lige.
Letos bomo že tradicionalno tudi člani Planinskega društva Grosuplje - Plezalne sekcije Ascendo - organizirali tekmo za državno prvenstvo 31. 5. Nastopalo bo kar nekaj naših tekmovalcev, zato vas vabimo, da jih pridete podpret.
Več rezultatov in galerijo slik s tekem vzhodne lige pa lahko najdete tudi na naši spletni strani www.ascendo.si
Sandi Pelko,
referent za tekmovalni šport
Strelcem številna odličja na državnem prvenstvu
V prvi polovici aprila je v Laškem potekalo državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanje se je odvijalo na kar 80-ih elektronskih strelskih stezah, kar je do sedaj največ v slovenskem merilu. Na športnem dogodku je sodelovalo kar 766 tekmovalcev, od tega 47 članov Strelskega društva Grosuplje.
Najprej je na prizorišče stopila ekipa članov z zračno puško v sestavi Andraž Poje, Matic Barič in Željko Moičevič, ki je v razburljivem finalu v zadnjem strelu izničil zaostanek in v dodatnem razstreljevanju v 21. strelu s popolnim zadetkom 10,9 kroga osvojil nov naslov posamičnega državnega prvaka. Željko zaradi nedavne operacije kolena ni pričakoval vrhunskih rezultatov, a naslov je ne glede na to šel v njegove roke.
S tekmovanjem so nadaljevale mladinke in članice s puško, kjer je med mladinkami Klavdija Jerovšek osvojila 3. mesto, med članicami pa Renata Oražem 4. mesto. Naslov posamičnega državnega prvaka je osvojil tudi Damir Mikec z zračno pištolo, v ekipi pa sta se mu pridružila še Rok
Ivanc in Franci Ivanc in skupaj so postali ekipni državni prvaki. Lovoriko najboljših so osvojili najmlajši cicibani v sestavi Vid Andročec, Tim Roj-cec in Žan Novak Novljan. Rebeka Slak je kljub enemu slabšemu strelu v prvi seriji ohranila koncentracijo ter se na koncu zavihtela na posamično drugo mesto.
Tretje mesto so osvojile naslednje ekipe SD Grosuplje:
•	člani s puško v sestavi: Željko Moičevič, Matic Barič in Andraž Poje,
•	kadeti s puško v sestavi: Jan Kolenc, Maj Kadunc in Aljaž Lešek,
•	pionirke v sestavi: Rebeka Slak, Teja Košir in Nika Sedej,
•	mlajše pionirke v sestavi: Olja Kolenc, Anja Trontelj in Najla Durdžič in
•	cicibanke v sestavi: Sara Slak, Naja Kokot Koren in Tinkara Andročec.
Tamara Barič
Izjemne uvrstitve mladih Sankukai karateistov
Letos je državni turnir v okviru Sankukai karate zveze Slovenije organiziral Karate klub Grosuplje. Uvodoma je zbrane nagovoril sekretar Sankukai karete zveze Slovenije Darko Kotar, turnir pa je uradno otvo-ril župan dr. Peter Verlič.
Na predizboru za turnir se je pomerilo preko 300 mladih karateistov in karateistk iz 23 Sankukai karate klubov in sekcij s celotne Slovenije. Po predtekmovanju se je iz Karate kluba Grosuplje na državni turnir uvrstilo 14 tekmovalcev in tekmovalk. Na njem se je več kot 140 tekmvalcev pomerilo v 15-ih kategorijah in 3-h disciplinah (športne borbe, kate in Ippon kumite). Na turnirju so člani Karate kluba Grosuplje skupaj dosegli kar 6 odličij, od tega 2 zlati (Jakob Rebolj in Martin Zakrajšek), 2 srebrni (Mateo Laszlo in Anastasia Dimič) ter 2 bronasti (Matej Gabrič in David Vajda).
Nadja Legiša Borštnik
Predstavniki Karate kluba Grosuplje na letošnjem državnem turnirju Sankukai karate zveze Slovenije.
V Karate klubu se trenutno aktivno pripravljajo na semestrske izpite za višje pasove. Potekajo pa tudi že prijave na letno karate šolo, ki bo letos že 37. zapored.
4 zmage Plesnega kluba Spot
V soboto, 12. 4., in nedeljo, 13. 4. 2014, je v Sarajevu potekalo mednarodno plesno tekmovanje »Inter Dance Festival«. Tekmovalo je preko 1200 plesalcev iz 51 klubov in šestih držav. Iz Plesnega kluba Spot se je v Sarajevo odpravilo 43 plesalcev, ki prihajajo iz Grosupljega, Šmarja - Sapa, Ivančne Gorice, Višnje Gore, Škofljice in Ljubljane. V soboto so se pomerili v »street disciplinah« , kot so hip hop, breakdance in street dance.
Plesalci Plesnega kluba Spot, pod vodstvom plesne učiteljice in plesne sodnice Žive Radulovič, Matica Adamiča in Vida Vidmarja, so dosegli odlične rezultate. Zmagali so kar v 4 kategorijah. Zmagovalnih stopničk so se veselili Ela Rozina za hip hop solo mladinke, Vid Omejec in Nejc Kitak za hip hop pari otroci, Ela Rozina in Nika Škrjanec za hip hop pari mladinci ter članski hip hop trio Laura Potokar, Tjaša Hočevar in Tea Prošič.
Drugo mesto so osvojili: Vid Omejec za hip hop solo otroci, Ava Zrnec in Maša Kukovec za hip hop pari otroci, mala mladinska hip hop skupina Unstopabble (Nika Škrjanec, Ines Škrjanec, Ela Rozina, Neža Čeferin, Sanja Ložnjakovič, Tjaša Vozlič, Lucija Nosan) in mala hip hop skupina otroci Crazy Frogs (Ana Če-ferin, Maša Kukovec, Vid Omejec, Ava Zrnec, Nejc Kitak, Nika Singer).
Drugo mesto si je prislužila naša aktualna državna in svetovna prvakinja v street dance showu Ela Rozina s točko Gollum iz filma Gospodar prstanov. Ela je tudi letošnja dobitnica bronastega priznanja za športne dosežke Občine Grosuplje in dobitnica zlatega znaka Plesne zveze Slovenije.
Tretje mesto so osvojili: Ana Čeferin za hip hop solo otroci in Nika Škrjanec za hip hop solo maldinke.
Četrto mesto so osvojili: Neža Čeferin za hip hop solo mladinke, Neža Čeferin in Lucija Nosan za hip hop pare mladinci, Matic Adamič za hip hop solo člani, mala street dance show skupina Addams Family (Ivona Ljoljič, Anja Fajdiga, Urška Brlek, Katja Brlek, Nuša Marinčič, Hana Zajc in Klara Pajk) in velika mla-
dinska hip hop formacija Mirror (Nika Škrjanec, Ines Škrjanec, Ela Rozina, Lucija Nosan, Sanja Ložnjakovič, Tjaša Comino, Svit Mal, Tilen Potokar, Hana Abdič, Lucija Karnelutti, Dora Divjak, Tjaša Vozlič, Ema Omahen, Neža Čeferin, Ajda Robida, Ana Marija Gačnik, Maja Boh, Ivona Ljoljič, Mariol Ljoljič, Ava Zrnec, Hana Zajc, Nika Franič).
Tekma je bila odlična generalka za bližajoče se državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih, ki bo od 21. 6. - 28. 6. 2014 potekalo v Novi Gorici.
Čestitke vsem plesalcem in trenerjem!
Živa Radulovič
Ponosno so plapolale zastave prazniku dela v pozdrav (ali pa tudi ne)
Delo je tisti element, ki naredi človeka. Zaradi njega se človek razlikuje od drugih živih bitij. Zato si delo, pa naj si gre za delo človeških rok ali človeškega uma, zasluži vso čast in spoštovanje. Delo predstavlja tudi osnovo za človekov obstoj. Saj ne pravi zaman star slovenski pregovor: »Brez dela ni jela!«
Prvi maj, mednarodni praznik dela, je zato še kako pomemben praznik. Tudi v grosupeljski občini je še vedno veliko ljudi, ki jim delo predstavlja eno največjih vrednot. Zato so na večer pred praznikom po številnih krajih zagoreli kresovi prazniku dela v čast. Letos so bili kresovi še posebej svetli in njihovi plameni so se videli daaleč naokoli. Res da je malce k temu pripomogel tudi letošnji žledolom, ki je dal na voljo nekaj več potrebnega kuriva.
Toda ni pomembna velikost ognja, pomemben je namen, s katerim je bil kres prižgan. Zaradi tega je bil enako pomemben kres pod boštanjskim gradom, ki je sicer letos zagorel, še preden se je zmračilo, kot tisti mogočni v Čušperku, ki je ob veselem
rajanju množice gorel skoraj do jutranjih ur. Nič manj pomembna nista bila tudi tista v obeh romskih naseljih, le da je vsaj pri enem malce motil sumljiv črn dim, ki se je dvigal nad plameni. Še najbolj pomembno pa je bilo druženje ob kresu s prijatelji, znanci, sosedi, sokrajani, za katero je ob današnjem tempu življenja tako malo priložnosti.
Kres pod boštanjskim gradom
Tudi v letošnjem sončnem prvomajskem jutru se je Grosuplje prebudilo ob zvokih budnice, za katero je poskrbel pihalni orkester grosupeljske glasbene šole. Sicer maloštevilni Grosupeljčani so navdušeno zaploskali mladim glasbenikom, ki so v centru mesta ob Adamičevem spomeniku pričarali resnično praznično vzdušje.
Za praznično vzdušje so poskrbele tudi državne zastave, ki so plapolale Mogoči kres v Cušperku v pomladnem vetru prazniku dela v pozdrav. Toda ne povsod tam, kjer bi bilo to lepo in prav. Plapolale so na drogovih ustanov in inštitucij, ki jim je to s predpisi zaukazano. Plapolale so tudi povsod tam, kjer za to zgledno poskrbi ustrezna javna služba. Žal pa jih ni bilo na premnogih razkošnih jamborih podjetij in družb, ki sicer živijo od marljivega dela rok in uma svojih zaposlenih. S tem so ponovno dokazali, kako malo jim pomeni delo in da je to zanje sicer nujno potreben, pa vendar le samo strošek.
S takšnim odnosom do ene najpomembnejših vrednot, to je dela, bo žal izhod iz krize in s tem lepša prihodnost še dolgo le neuresničena želja.
Toda delo je in bo ostalo ena najvišjih vrednot, z zastavami ob njegovem prazniku ali brez njih.
Franci Zorko
Tudi v letošnjem sončnem prvomajskem jutru se je Grosuplje prebudilo ob zvokih budnice.
ZARJA
SaZonsprostitve
WL
MEDICINSKA PEDIKURA REFLEKSOTERAPIJA KLASIČNA MASAŽA
Nina Kastelic s.p.
àâ *L
i,

M: 031 603 493
ADAMIČ CENTER, Grosuplje Otvoritveni popust 25% na refleksoterapijo!
Popust velja za nakup kozmetike ( Vichy, Eucerin, NUXE, Avene, LRP, Gamarde, Caudalie, Aderma, Uriage...) v Lekarni Kosobrin, Adamičeva 24b, Grosuplje. Popust velja do 8. junija 2014. Odprto tudi v nedeljo med 9 in 13 uro.
Pravijo, da se politiki v Sloveniji o ničemer ne uspejo sporazumeti. Skupna evropska lista Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke je dokaz, da temu ni tako. Z dobrim rezultatom želimo prispevati k močnemu glasu Slovenije v Evropski uniji. Skupaj želimo seštevati politične sile v duhu evropske politične kulture in Evropske ljudske stranke. Medtem ko doma doživljamo neodgovorno vladanje in nekoristno polarizacijo, Evropska zveza okreva in se povezuje.
Evropski projekt nima alternative. Lista NSi in SLS želi bolj zdravo Evropo. Pa ne samo na področju zdravstva, ampak tudi na področju ekonomije in sociale. Da evropski poslanci iz majhne države v „velikem" Bruslju nimajo moči, da za Slovenijo naredijo dobre stvari, nikakor ne drži! S pravo idejo in s pravo energijo se namreč da uspeti.
Skupna lista NSi in SLS je edina lista, na kateri ima pet kandidatov ministrske izkušnje in sedem vladne izkušnje. Predvsem so to ljudje, ki jemljejo Evropo in status Slovenije kot izziv, s prepričanjem, da lahko naredijo za Slovenijo in Evropo s pravimi pobudami prave stvari.
Skupna lista NSi in SLS verjame v evropsko demokracijo. Vemo, da je le Evropa prava pot, ki stoji za svojimi vrednotami. Verjamemo v pogumno in načelno Slovenijo ter Evropo. Podprite tako Slovenijo in Evropo 25. maja tudi vi ter obkrožite številko 6.
KRATKI POUDARKI ŽIVLJENJEPISOV KANDIDATOV
LOJZE PETERLE
-profesor zemljepisa in zgodovine, ekonomist
-	prvi predsednik samostojne Slovenije
-	nekdanji poslanec SKD v Državnem zboru RS
-	nekdanji zunanji minister in podpredsednik vlade
-	soustanovitelj Nove Slovenije
-	poslanec v Evropskem parlamentu
ALEŠ HOJS
-	univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva
-	nekdanji član uprave DARS
-	ustanovni član inženirske zbornice Slovenije
-	veteran vojne za Slovenijo
-	predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve
-	nekdanji minister za obrambo
-	podpredsednik Nove Slovenije
MONIKA KIRBIŠ ROJS
-	magistrica ekonomskih znanosti
-	nekdanja svetovalka v kabinetu ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko
-	nekdanja direktorica Urada za kohezijsko politiko
-	nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
-	nekdanja vodja občinskega Oddelka za gospodarstvo
-	v.d. direktorice Razvojno informacijskega centra v Slovenski Bistrici
-	ekspertka za regionalno politiko pri Evropski komisiji in Združenih narodih
NEŽIKA PAVLIČ
-	absolventka študija prava
-	predsednica Kluba dijakov in študentov Dravinjske doline
-	predsednica Vinogradniško vinarskega društva Slovenske Konjice
-	Vinska kraljica Slovenije leta 2013
-	direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ
-	doktorica veterinarske medicine in doktorica veterinarskih znanosti
-	nekdanja veterinarska inšpektorica v Novem mestu
-	nekdanja honorarna predavateljica na Srednji kmetijski šoli Grm
-	nekdanja poslanka SKD v Državnem zboru RS
-	nekdanja glavna tajnica SKD
-	nekdanja direktorica Urada za varstvo potrošnikov
-	nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	nekdanja direktorica Veterinarske uprave RS
-	generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
JAKOB PRESEČNIK
-	univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva
-	nekdanji vodilni projektant
-	nekdanji vodja projektivnega biroja
-	nekdanji predsednik Izvršnega sveta Občine Mozirje
-	nekdanji župan Občine Mozirje
-	poslanec SLS v Državnem zboru
-	nekdanji predsednik Parlamentarnega Odbora za infrastrukturo in okolje
-	nekdanji minister za promet RS
-	nekdanji vodja Poslanske skupine SLS
-	podpredsednik Državnega zbora
-	predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje
LJUDMILA NOVAK
-	rojena 1. avgusta 1959 v Mariboru
-	profesorica slovenskega in nemškega jezika s književnostjo
-	nekdanja županja Občine Moravče
-	nekdanja poslanka v Evropskem parlamentu
-	predsednica stranke Nova Slovenija - krščanski demokrati
-	nekdanja podpredsednica Državnega zbora RS
-	nekdanja ministrica brez resorja za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu
-	nekdanja podpredsednica Vlade RS
-	poslanka NSi v Državnem zboru RS
FRANC BOGOVIČ
-	inženir agronomije
-	družinski podjetnik
-	12. maja 1988 član ustanovnega zbora Slovenske kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke, ki je prva slovenska demokratična politična stranka, ustanovljena po drugi svetovni vojni
-	nekdanji predsednik domače krajevne skupnosti
-	nekdanji župan Občine Krško, izvoljen v štirih mandatih
-	podpredsednik združenja mest z jedrskimi objekti GMF
-	predsednik Slovenske ljudske stranke
-	nekdanji minister za kmetijstvo in okolje
-	poslanec SLS v Državnem zboru
SLS. ¿f^lis N.Si
SLOVENIJA V SRCU
SDS
-
www.sds.si
Glasujte za pravičnost, normalnost in razvoj. Obkrožite 8 in glasujte za SDS. Za Slovenijo v srcu.
Slovenski demokrati imamo radi Slovenijo. Borili smo se za lastno državo in jo znamo ceniti. Ne moremo pa biti zadovoljni s smerjo, v katero nas vlečejo lovke propadlega komunističnega režima. Ker opozarjamo na nenormalnosti in ponujamo pravične rešitve, smo za tiste, ki želijo ohraniti svoje privilegije, moteči. Na vse kriplje si prizadevajo, da bi nas zlomili. To dokazuje predvsem politično montirani proces zoper predsednika SDS Janeza Janšo. Če bi sodbo v zadevi Patria narekovala pravo in pravičnost, ne bi smelo biti dvomov, bila bi oprostilna. Toda nista je narekovala ne pravo niti pravičnost. Sodba ne temelji na dokazih, temveč na indicih, kar sodišče tudi samo priznava. Scenarij za to odločitev je bil skrbno načrtovan in že dolgo časa znan. Glede na razvoj dogodkov za večino državljank in državljanov, ki vedno bolj spoznavajo slovensko krivosodje (ki ga podpira samo 24 odstotkov ljudi), tudi pričakovan. Zato smo prepričani, da bo sodba slej ko prej padla. Toda v tem trenutku je sodba pravnomočna in jo je treba upoštevati. Vendar pa takšne sodbe ni mogoče spoštovati. Človek, institucija ali delo si morajo spoštovanje zaslužiti, ni ga mogoče zaukazati.
Edino orožje, ki ga imamo državljani, so volitve. Ogorčenje in razočaranje, ki sta upravičeni, je treba usmeriti na glasovanje na voliščih, kamor bomo šli letos štirikrat. Prvič že 25. maja 2014, ko bomo volili poslanke in poslance Evropskega parlamenta. SDS ima zmagovito listo za evropske volitve, ki je kombinacija izkušenih strokovnjakov, poštenih politikov in mladostne zagnanosti. Slovenska demokratska stranka je kot edina na kandidatno listo uvrstila tudi predstavnika zamejcev. Kandidatke in kandidati SDS pa niso dobri samo po strokovni plati, ampak imajo tudi nekaj, kar v politiki pogosto pogrešamo, to so človeške vrline. Nosijo Slovenijo v srcu.
Štirje ključni vsebinski poudarki liste SDS, ki temeljijo na skupnih točkah med evropsko in nacionalno politiko, so:
•	zagotoviti Sloveniji dodatne vire za nadaljnji razvoj z evropskimi sredstvi in mehanizmi pomoči;
•	zmanjšati brezposelnost med mladimi z reformo šolskega sistema in trga dela;
•	stop birokraciji in visokim davkom, ki dušijo gospodarstvo;
•	več pravičnosti v državi nasploh.
V tem trenutku je SDS edina stabilna stranka, ki je programsko in kadrovsko pripravljena na vodenje države. Zaupajte nam. Ne bomo vas razočarali. Ker stojimo za svojimi besedami, ker imamo prave rešitve, ker imamo Slovenijo v srcu.
Akcija ali apatija? Odločitev, ki določa prihodnost. NAŠA POGODBA ZA SLOVENIJO:
8
pravna in pravična država za vse, ne le za izbrance;
ustvarjanje pogojev za rast in nova delovna mesta so garancija za varno starost; pomoč in upanje za mlade, ki so danes prisiljeni zapuščati našo domovino; ► pomoč pri črpanju sredstev EU za kakovostnejše življenje na vseh področjih; domoljubje naj postane temeljna državljanska vrednota vseh generacij.
SDS
OBDRŽITE TO POGODBO IN NAS DRŽITE ZA BESEDO! 25.5. bo odločal vaš glas. SLOVENIJA V SRCU
KACIN
KONKRETNO
^kjfi^ Zavezništvo
^S LIBERALCEVin DEMOKRATOV
za Evropo
1. Jelko Kacin, 58
2. Polona Sagadin, 31
3. Dorijan Maršič, 51
Delamo za Slovenijo
K O N
o ¿¡t
onec politike zategovanja pasu.
Konsolidacija javnih financ v državah članicah je bila potrebna, a brez stimulacijskega paketa investicij v prometno, telekomunikacijsko in energetsko infrastrukturo potreb nega gospodarskega okrevanja ne bo.
dgovornost za zaposlovanje mladih in težje zaposljivih.
Podpiramo vsa prizadevanja za vstop mladih na trg delovne sile in aktivno politiko zaposlovanja na ravni EU.
acionalna strategija za črpanje evropskih sredstev.
Potrebujemo nov koordiniran pristop na državni ravni. Bolj proaktivna kohezijska politika EU naj države članice vzpodbuja k črpanju evropskih sredstev, ki so edini dostopen vir za investicije in zagon gospodarstev.
4. Faila Pašic Bišic, 35
5. Andrej Lavtar, 26
K R
repitev vloge EP kot edine neposredno voljene institucije EU.
Samo nadaljnja krepitev vloge Evropskega parlamenta lahko povrne zaupanje državl janov v projekt evropskega povezovanja.
O

	
	
8. Sara Karba, 30	A
acionalizacija evropskih in domačih institucij ter zakonodaje.
Tudi v prihodnje bomo 'na prvi bojni liniji' naporov za spremembo pogodbe, ki EP zavezuje k mesečni selitvi med Brusljem in Strasbourgom. Nasprotujemo vsaki nepo trebni zakonodaji na ravni EU in kupčevanju z evropskimi agencijami med državami članicami.
vropske obveznice za pocenitev zadolževanja za manjše države članice EU.
Solidarnost na evropski ravni bi z uvedbo skupnih evropskih obveznic pocenila zadolževanje za vse in poslala pomemben ter jasen signal finančnim trgom, ki bi sodelovanje nagradili. Za Slovenijo bi to pomenilo kar nekaj odstotkov nižjo obrest no mero.
rdno stališče proti zlorabi osebnih podatkov.
Odločno se zavzemamo za zaščito osebnih podatkov državljanov pred zlorabo s strani držav članic, tretjih držav ali mednarodnih korporacij in bomo skrbno bdeli nad pogajanji o sporazumih, kot sta bila v preteklem mandatu SWIFT in ACTA.
apredna, malim in srednjim podjetjem prijazna zakonodaja.
Zakonodaja EU mora biti operativna in izvedljiva, predvsem pa prijazna malim in srednjim podjetjem. Že uveljavljenim smernicam ALDE bomo sistematično sledili tudi v prihodnje.
perativna, skupna zunanja in varnostna politika.
Zavzemamo se za odločno in usklajeno zunanjo politiko EU, ki bo slonela na skupnih načelih in vrednotah EU in ne zgolj na parcialnih interesih določenih držav članic.
Zavzemamo se za strpno EU človekovih pravic, dostojanstva in priložnosti za vse!
Evropske volitve so slovenske volitve, zato ni vseeno kdo nas bo naslednjih pet let zastopal v Evropskem parlamentu. Pojdite na volitve in zaupajte svoj glas številki 1. Lista KacinKONKRETNO je široka, tolerantna, vključujoča in odprta. Združujemo izkušnje in mladost, preudarnost in zagnanost. Poznamo pomankljivosti in vemo kako jih odpraviti. Hvala za vaš glas in zaupanje. Dobrodošli v Bruslju ali Strasbourgu.
Slovenija vstan'
1.	mag. Darja Radič
2.	dr. Andrej Rus
3.	Ivana Gornik
4.	Vito Rožej
5.	mag. Simona Potočnik
6.	Matic Smrekar
7.	dr. Cvetka Ribarič Lasnik
8.	dr. Pavel Gantar
Prednostne naloge Evropskega parlamenta v naslednjem mandatu
mag. Darja Radič, nosilka liste zares
Predlagamo temeljito spremembo politike odzivanja na krizo, ki bo prilagojena posamičnim državam. Odločno se tudi zavzemamo za uvedbo evroobveznic.
Predlagamo časovno podaljšanje rokov za zmanjševanje javno finančnega dolga ob vzporednem uveljavljanju strukturnih reform. Do sedaj seje reševalo banke, potrebno je reševati delovna mesta in pospešiti gospodarski razvoj.
Evropska unija mora ponovno postati vodilna pri boju s podnebnimi spremembami in pri prehodu v nizko ogljično družbo in gospodarstvo. Razvoj nizko ogljičnih in neogljičnih tehnologij mora postati prva evropska razvojna prioriteta.
Potrebna je večja odprtost, demokratična preverljivost in preglednost institucij Evropske Unije.
Zagotoviti je treba univerzalno spoštovanje in zagotavljanje človekovih pravic ter svoboščin. Na ravni EU je potrebno zagovori minimum socialnih pravic, ki pripadajo vsem državljanom EU.
jf jf M-
*****
/ Alliance of
LIBERALS and DEMOCRATS
for Europe PARTY
www.zares.si
Naročnik: Zares, Dunajska 106, 1000 Ljubljana
PARTNER GRAF
zelena tiskarna
Glavno vodilo je nenehno izboljševanje kakovosti in varovanje okolja.
OFFSET TISK | DIGITALNI TISK
POSLOVNE TISKOVINE
vizitke, dopisni listi, kuverte, CMR seti, kopirni bloki delovni nalogi, prevoznice, ...
OSTALE TISKOVINE
letaki, zgibanke, revije, plakati, knjige, letna poročila, bloki, mape, digipacki, CD žepi, potisk in zapis na CD/DVD medij, škatlice, ...
DODELAVA TISKOVIN
različne vezave, personalizacija, plastifikacija, lepljenje, izsek indeksa, REPRO STUDIO
grafično oblikovanje in priprava za tisk, ... SVETUJEMO
pri načrtovanju tiskovin, pri izbiri materiala, pri uporabi barv, ... SKRBIMO ZA
kakovost, okolje, hitre dobave, zdravo ceno, ...
PARTNER GRAF zelena tiskarna d.o.o. Kolodvorska 2 | 1290 Grosuplje | Slovenija | EU T: 01 7861 177 | info@partnergraf.si
WWW.PARTNERGRAF.SI
Najčistejše ribje olje s koncentriranimi	Ptehransko dopolnilo za oči z luteinom-FloraGlo,zeaksantinom,
maščobnimi kislinami omega-3.	antiosidanti-vitamini, cinkom ter omega-3maščobno kislino DHA.
Ne povzroča spahovanja ali motečega okusa po ribah.	
Akcijske cene veljajo do 20. 2014. Lekarna Kosobrin, Adamičeva 24b, 1290 Grosuplje. Odpiralni čas: pon-pet: med 1. 7. in 31. 8. ob nedeljah zaprto. Izdelki so po akcijski ceni na voljo si	
	3-19, sob: 8-13, ned: 9-13, 1 mo v Lekarni Kosobrin.
Predolske apnenice pod Jelovcem nad Radenskim poljem
INTERVJU S PREDOLSKIM APNENIČARJEM JANEZOM-IVANOM STARCEM
Namen tega prispevka je, da bralcem predstavimo apneničarsko dejavnost na območju Predolske uvale nad Radenskim poljem, kjer je ta obrt imela sicer manjši gospodarski pomen za Slovenijo, pomembna pa je bila za prebivalce Grosupeljske kotline. Pobudo za to raziskavo je dal Grosu-peljčan Marjan Perme, ki je sicer rojen v Predolah.
»Moja želja je, da predolske apnenice ne bi šle v pozabo.«
V Grosupeljskih odmevih (nov. in dec. 2013, št. 11 in 12) sem bral prispevek o čušperskih apnenicah, pa se mi je posvetila misel, da bi bilo mogoče kaj reči tudi o apnenicah, ki so jih žgali v streljaj oddaljenih Predolah, mojem rojstnemu kraju. Trenutno v vasi Predole živi zadnji predolski apneničar Ivan Starc, ki je žgal apno še na stari način. Kar se tiče apneničarstva v občini Grosuplje je moja želja samo ta, da predol-ske gozdne apnenice ne bi šle popolnoma v pozabo. Te so bile tudi del mojega otroštva. Kadar se je žgalo apno, so vaščani Predol sodelovali pri pripravi lesa in kamna, nadalje pri postavljanju apnenic, kurjenju in natovarjanju apna na kmečke vozove ali pa so ga vozili na železniško postajo v Čušperk in ga pomagali natovarjati na vagone. Takrat sem bil še otrok, ko je ta dejavnost zamrla, pa še mladenič. Pri naštetih opravilih sem sodeloval le pri zadnji apnenici v Predolah leta 1967, in sicer na kmetiji Bucovar, gospodarja Janeza Nučiča (Marjan Perme--Grosuplje).
»Eno apnenico bo treba narediti, da se malo opomoremo.«
Ko govorimo o apneničarski obrti v Grosupeljski kotlini, ne smemo pozabiti, da so poleg čušperskih zidanih apnenic nedaleč od Čušperka, apnenice postavljali tudi v majhni Predolski uvali pod Jelovcem (666 m) in Kremenico (511 m), kjer pa ni šlo za zidane, temveč za gozdne, se-nožetne in poljske apnenice, ki so imele manjšo zmogljivost od zidanih. Čeprav so občasno s svojim apnom zalagale tudi Ljubljano (Japljeve apnenice), pa predolske apnenice seveda niso imele takega gospodarskega pomena za širši ljubljanski prostor kot čušperske (glej Dozet: Grosupeljski odmevi, letn. 39, 2013, št. 11 in 12), dobrepoljske (glej Dozet: Naš
kraj, letn. 20, 2014, št. 1) in struške (glej Dozet: Naš kraj, letn. 19, 2013,
št. 11 in 12 ter letn. 20, 2014, št. 2), imele pa so velik pomen za Predole, Račno, Grosuplje in Šmarje.
Gozdne apnenice so imele lesen obod, podobne pa so bile velikim košem. Prva je bila v Predolski uvali, postavljena tik pred drugo svetovno vojno leta 1935, zadnja pa leta 1967. Prvo "aplenco" v Predolah je postavil Bucovar, Janez Nučič, prvo po drugi svetovni vojni Alojz Habjan, zadnji dve pa sta postavljeni leta 1967, zložila pa sta ju Bucovar, Janez Nučič, in Jože Ahčin. Posebnost apneničarstva v Predolski uvali je, da je bila to izrazito družinska dejavnost. Apnenice so postavljale družine, katerim so prihajali na pomoč sosedje, sorodniki, dobri znanci in prijatelji. V pre-dolskem prostoru so bile znane sledeče apneničarske družine: Bucovar (Nučič), Štupnik (Habjan), Perme, Starc (pri Japlju) in Ahčin. Pri postavljanju apnenic je imel glavno besedo, poleg lastnika seveda, še mojster skladač. Najboljši so bili mojstri iz Strug ter Rudi Zabukovec iz Čušperka. Pri postavljanju apnenic so delali vsi družinski člani: moški, ženske in otroci. Lastniki apnenic so poleg najboljših mojstrov običajno najemali tudi izkušene kurjače.
Apneničar Janez-Ivan Starc se je rodil leta 1928 v kraju Predole, na domačiji "pri Japlju" št. 13, v občini Grosuplje. Star je častitljivih 86 let. Po poklicu je kmetovalec, občasno pa se je ukvarjal še z apneničarstvom.
Marjan Perme iz Grosupljega, pobudnik raziskav.
Samostojno je postavil tri apnenice, sodeloval pa je tudi pri postavljanju drugih apnenic. Janez rad poudarja, da so se "pri Japlju" preživljali s kmetovanjem in da je njegovo apneničarjenje bilo le dodatni vir zaslužka. Ko je bil še mlad in samski, si je s prodajo apna kupil med drugim tudi lepo novo uro, česar se še danes rad spominja.
Za začetek se bomo posvetili apneničarski dejavnosti v Predolah nad Radenskim poljem. Ali nam lahko na kratko opišete, kakšen je bil razvoj apneničarske obrti v Predolski uvali pod Jelovcem in Kremenico?
Znanstvenih dokazov o apneničarstvu in njegovem razvoju na predol-skih tleh po mojem vedenju ni, po ustnem izročilu (starši, stari starši) pa lahko datiramo obstoj te dejavnosti v Grosupeljski kotlini od druge polovice 19. stoletja, natančneje od leta 1880 naprej. Apnenice so postavljali namreč že naši dedki in očetje. Najbolj natančno lahko datiramo obdobje po drugi svetovni vojni. Takoj po drugi svetovni vojni je postavil svojo apnenico leta 1947 Alojz Habjan. Znanje o apneničarstvu je k nam prenesel naš sovaščan Tone Nučič, ki je delal več let na največji čušperski Martinovčevi zidani apnenici pri gospodarju Jožetu Poderžaju. Kot zadnja je v Predolski uvali zakurjena Bucovarjeva apnenica leta 1967. Imela je zmogljivost 30 ton, to je okoli dva vagona apna. Istega leta je narejena tudi gozdna apnenica našega sovaščana Jožeta Ahčina.
Vsa dela na apnenici so bila zahtevna, predvsem pa fizično naporna. Kako ste vzdržali te hude napore?
Ker je bilo delo na apnenici zares naporno, ga brez izdatne malice in pijače ne bi mogli opravljati. Malico smo pri nas imeli dvakrat dnevno: ob deseti uri dopoldne in treh popoldne. Apneničarsko malico je pripravljala moja sestra že en dan prej, naslednji dan pa še stregla. Malice so bile enostavne in kalorične: domače salame in klobase, krompir, fižol in kruh, pili pa smo črno vino. Kurjači so prinašali malico s seboj.
Preden začnemo apnenico zlagati, je potrebno opraviti še nekatera pripravljalna dela. Kaj vse štejete pri vas v pripravljalna dela in kako jih izvajate?
V pripravo za postavljanje gozdne apnenice štejemo: izbor lokacije ter pripravo lesa, kamna in ilovice.
Izbor lokacije. Podobno kakor pri čušperskih zidanih apnenicah je tudi za gozdne apnenice najboljše, če so z eno stranjo naslonjene ali vkopane v breg. Na ta način je gozdna apnenica bolj trdna, manj je nevarnosti, da se nagne, lažje jo je postavljati in podirati. Predolska uvala je geološko mlada in majhna, z razgibanim površjem in brez ravnega dna, tako da za postavljanje gozdnih apnenic pridejo v poštev samo spodnji deli severnega pobočja Jelovca in Kremenice, kjer so razširjene vrtače ali po domače "dolince", senožeti in jase. Tu je dovolj kvalitetnega kamna oz.
apnenca za kamnito kopo, nadalje lesa za frato in bukovega lesa za kurjavo, bukovega protja za izdelavo lesenega koša in ilovnate prsti za izdelavo ilovnatega plašča apnenice. Večina predolskih apnenic je postavljenih na dnu vrtač, ki jih prekriva dovolj debela plast ilovice in v katero brez posebnih naporov izkopljemo 1,5 m globoko skledasto jamo, deloma še v kamnito podlago, če je ta dovolj zdrobljena in če je to seveda potrebno. Za naše predolske apnenice je značilno, da so jih naše apneničarske družine postavljale na lastni zemlji ter v lastnem gozdu in jim ni bilo potrebno parcel, lesa in kamna kupovati ali jemati v zakup, kot je to bil najpogostnejši slučaj v Strugah, kjer so se z apneničarstvom ukvarjali predvsem kočarji.
Les za kurjavo smo pripravljali, če je bilo seveda vreme dovolj ugodno, že mesec ali dva pred postavljanjem apnenice. Bukovo drevje smo podrli, hlode razžagali in jih razcepili v metrska drva ter jih zložili v skladovnice. Pustili smo jih na prostem mesec ali dva, da se dobro posušijo in jih nato zapeljali pred apnenico. Frata gori hitro, še zlasti posušena smrekova, zato jo je bilo treba veliko pripraviti (do sto voz) in z voli ali konji zapeljati pred apnenico. Če je v bližini apnenice bilo dovolj protja, smo ga dovažali tudi sproti. Frato smo prevažali s kmečkimi vozovi, ki so imeli še ozka lesena kolesa, trda platišča, in volovsko vprego, redko konje.
Kamen smo lomili ročno. Lomljenje kamna je bilo površinsko delo. Pri nas v Predolah sta bila velika mojstra za izkop kamna Jože Nučič in Janez Ahčin. Po drugi svetovni vojni smo se pri pridobivanju kamna posluževali tudi ročnega vrtanja s 30 cm do največ 75 cm dolgimi železnimi svedri, s pomočjo katerih smo kamenino zrahljali do te mere, da smo jo laže lomili, pozneje pa, ko se je razstrelivo že dalo kupiti, smo kamenino tudi raz-streljevali. Pri ročnem vrtanju smo delali trije. Dva sta izmenično vihtela macoli, tretji pa je po vsakem udarcu zavrtel sveder za nekaj stopinj. Tudi to delo je bilo pri nas ročno in fizično naporno. Kamen smo lomili navadno kar na robu vrtače. Ker smo ga lomili vsakokrat na drugi lokaciji, se nam ni splačalo odpirati kamnoloma. Pri razstreljevanju smo uporabljali smodnik ali dinamit. Dinamita nismo marali, ker je kamnino zdrobil v drobir in prah, pri razstreljevanju s smodnikom pa smo dobili lepe in za zlaganje kope priročne kose. Če je bil kamen zelo blizu, smo ga prenašali na apnenico ročno na lesenih tragah, če pa je bil lomljenec oddaljen več kot 30 m, se ga je že splačalo naložiti na voz in ga zapeljati do apnenice. Z naloženega voza je bilo kamen tudi laže dvigati na kamnito kopo, kot če bi ga po "gruštu" nosili na tragah na kopo.
Ilovico za izdelavo ilovnatega plašča smo navadno nakopali že pri izkopu jame za apnenico na dnu vrtače, če pa jo je na dnu bilo premalo, smo jo kopali še na robu vrtače. Zemlja za ilovnati plašč je morala biti drobnozr-nata in kolikor toliko vlažna, kajti suha in debelozrnata (grobo peščena) ilovica se ni dala dobro steptati.
Potem ko so pripravljalna dela opravljena, se zlaga apnenica. Kako ste vi z Japljeve domačije zlagali vaše apnenice gozdnega tipa?
Potem ko smo izbrali parcelo za postavljanje apnenice, smo se najprej lotili izkopa skledaste jame, navadno na dnu izbrane vrtače z ilovnatim dnom,
ki smo jo imenovali "latvica". Skledasta jama je bila zgoraj široka do štiri metre, globoka pa 1,5 m do 1,7 m. Skledo smo obložili v debelini 20 cm s kamnom. S tem smo naredili temelje naše gozdne apnenice. Za trdnost nove apnenice je bilo zelo pomembno, da jo z enim delom naslonimo na obod vrtače. Nato smo na razdalji 50 cm od zgornjega roba izkopane jame krožno zabili v tla do 15 cm debele in do 8 m visoke bukove kole, ki so tvorili ogrodje za izdelavo lesenega oboda ali koša. Preden smo se lotili izdelave ustja, to je vhoda v kurišče, skozi katerega smo nalagali frato in drva na ognjišče, smo morali najprej s ploščastim kamenjem zložiti 50 do 70 cm visoko talno ploščo ali prag, na katero smo na razdalji 50 cm položili dva podolgovata, do 70 cm dolga in okoli 50 cm visoka čvrsta kamna "istnika", ki smo ju prekrili še z dvema natančno obdelanima kamnoma, ki sta se prilegala navzgor v "špico". Ti štirje kamni so sestavljali ustje ali kot smo mu po domače rekli "žrelo" kurišča in so morali vzdržati zgoraj naloženi kamniti tovor ter visoko temperaturo. Iz bukovega protja smo zapletli do en meter visoko spodnjo "šaro". Na notranji strani "šare" smo nametali ilovico in jo dobro steptali. Sledil je najbolj zahteven del postavljanja apnenice, to je izdelava kamnitega oboka ali "velba". Za to opravilo smo vedno najeli mojstra, kajti obok je najpomembnejši in najzahtevnejši del apnenice, od katerega je največ odvisna uspešnost celotnega projekta. "Velb" ima obliko svoda ali zvona z višino okoli 3 m. Zložen je vedno tako, da so največji kosi kamna v sredini, čim bliže ognju. Ko je bil obok narejen, je bilo treba zložiti zgornji del kope, prostor pod obokom pa je pripadal kurišču. Staro apneničarsko pravilo je, da se nad obokom naloži še toliko kamna, kot je visok obok. Pleteni obod zlagamo meter po meter ali "šaro"za "šaro". Hkrati s pletenjem koša oblagamo leseni obod z notranje strani z ilovico, ki jo sproti dobro teptamo. Pri postavljanju apnenice uporabljamo lesen "grušt", ki ga z napredovanjem gradnje apnenice sproti dvigamo. "Grušt" si naredimo iz dveh okoli 30 cm debelih in do 12 m dolgih smrek, dveh plohov, desk in "remelnov". Celotno delo na apnenici je bilo ročno. Kamen smo prenašali na lesenih nosilih ali tragah, ki so imele štiri lesene ročaje. Nosila sta jih dva delavca, ko pa smo prenašali največje skale, smo uporabljali ojačane lesene trage, ki so jih nosili štirje delavci. Ko je bila kopa zložena do višine 6 metrov in do te višine zapletena, še ni bila končana. Treba jo je bilo še zaključiti z vrhnjo kopo, ki smo jo naredili iz kamnitega drobirja ali "šiber". Navzgor je šla v odsekan stožec v višino največ do tri četrt metra. Koli za apnenico so bili dolgi od sedem do osem metrov, apnenica pa narejena tako, da so koli štrleli še dober meter nad apnenico.
Kamenita kopa je zložena, les za kurjenje je pripravljen v zadostni količini in apnenico je treba samo še zakuriti. Prižgemo butaro iz zelo suhega dračja, nato bo treba apnenico kuriti dober teden dni brez prekinitev. Ogenj ne bo več smel ugasniti. Vsaka drobna napaka pri kurjenju pomeni dodatne materialne stroške, vsaka večja napaka pa povzroča finančno izgubo. Zanima nas, kakšen je vaš pogled na kurjenje gozdne apnenice?
Kurjenje je brez dvoma eno najtežjih ter najbolj zahtevnih in odgovornih del na apnenici. Za uspešno kurjenje je bilo zelo pomembno, kakšno kurišče smo naredili in kako smo zložili obok. Kurišče ne sme biti preveč prostorno, ker se brez potrebe izgublja toplota in ker se kruši strop oboka, drobci žganega apna in apnenca pa padajo na ognjišče in ovirajo izgorevanje. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da če je bil obok visok, je bil tudi vlek dober, pri nizkem oboku pa se je apno prej skuhalo. Dračje oz. frata je zelo hitro in bučno gorelo, zato smo ga morali nalagati tako rekoč brez pre-stanka. Podnevi smo kurili s frato, ponoči pa tudi z drvmi, da nam ni bilo treba prepogosto nalagati na ogenj. Nekateri kurjači so bili tako izurjeni, da so metali tudi daljša drva na ognjišče "do dna". Bili so tako izkušeni, da ne pomnim, da bi kateri od njih med delom zaspal, čeprav je včasih kateri opravil tudi dva "šihta" zapored, to je 24 ur. Najbolj učinkovita in zanesljiva je bila dvočlanska ekipa kurjačev. Prvi kurjač je nalagal na ogenj, njegov pomočnik pa je skrbel za frato oziroma drva. Na naši apnenici je en kurjač kuril od poldneva do polnoči, torej 12 ur, drugi kurjač pa od polnoči do poldneva. Kurjači so imeli dolge lesene kole ("drogove") s premerom 10
Kosi žlindre iz ilovnatega kolobarja Japljeve gozdne apnenice.
cm, s katerimi so stalno mešali žerjavico; s tem so dosegli boljše izgorevanje in manj odloženega pepela. Čim več je namreč kurjač mešal, tem manj je bilo pepela. Takoj se boste vprašali: »Kako z leseno palico? A ne zgori?«. Seveda zgori. Včasih nam je pri mešanju žerjavice zgorelo štiri do pet lesenih palic. Z drvmi smo kurili le redko, ker so dražja od frate in bi že kurivo podražilo pridelavo žganega apna. Čušperske zidane apnenice so bile bolj varčne od naših gozdnih, ker so imele manjše toplotne izgube, saj so gozdne apnenice zahtevale več kurjenja oz. kuriva že zaradi tega, da se je sežgala tudi ilovica v plašču.
Ko izkušeni delavec za ugotavljanje stanja kurjenja v apnenici ugotovi, da je ves apnenec sežgan v apno, kurjenje ustavimo. Sledi faza hlajenja apnenice. Kako gozdno apnenico pripravimo za hlajenje in koliko časa se hladi?
Po končanem kurjenju apnenca v gozdni apnenici, ki traja na predolskem območju 7 do 8 dni, je kamnita kopa še vsa razžarjena in jo je treba, podobno kot v čušperskih zidanih apnenicah, ohladiti. Za ta namen kopo dobro zapremo s kamni in oblepimo z ilovico, da je neprodušno zaprta, to pa zato, da žgano apno ne pride v stik z zrakom, ker bi v tem primeru začelo razpadati. Neprodušno zaprto apnenico pustimo dva do tri dni, da se ohlaja. Čas ohlajanja gozdne apnenice je seveda odvisen od klime, letnega časa, dežja, vetra in sonca. Če je zunaj hladno, se apnenica ohladi prej kot sredi vročega poletja.
Zidane apnenice na eni strani ter poljske in gozdne apnenice na drugi strani se med seboj že na prvi pogled zelo razlikujejo, zato jih je zanimivo med seboj primerjati. Kakšne so torej razlike med enimi in drugimi?
Glavna razlika med prvimi in drugimi je ta, da je zidana apnenica stalna peč in jo torej zidamo enkrat za vselej, vmes jo samo obnavljamo, poljske in gozdne apnenice pa vsakokrat postavljamo znova in vedno na drugem kraju, kar zahteva več časa ter več vloženega dela in materialnih stroškov. Poleg tega zidana apnenica porabi manj kuriva in tu so tudi toplotne izgube manjše kot pri gozdnih in poljskih apnenicah. Na čušperskih zidanih apnenicah so bili lastniki tudi bolje opremljeni. Naj navedem samo, da smo mi prevažali les za kurjavo, kamen za žganje in apno s kmečkimi vozovi z navadnimi ozkimi kolesi s trdimi platišči in volovsko vprego, kar je zelo poskakovalo, tako da se nam je tovor spotoma stresal na tla, lastniki zidanih apnenic pa so imeli težke konje in boljše vozove s širšimi kolesni-cami; nekateri so pozneje imeli celo gumarje.
Edino kar je pri poljskih in gozdnih apnenicah bilo boljše kot pri zidanih, so delovni pogoji pri podiranju poljskih in gozdnih apnenic, ki so bili precej lažji kot v zidanih, saj smo delali na zraku, pri praznjenju zidanih apnenic pa so delavci praznili apnenico znotraj, kjer se je zelo prašilo, tako da so morali nositi rute čez usta, da bi si zavarovali dihalne poti in pljuča, poleg tega pa je bila znotraj apnenice neznosna vročina, kar je vodilo v dehidriranost, kljub temu da so neprestano pili.
Ko gozdno apnenico neprodušno zapremo in pripravimo za hlajenje, nastopi večdnevno obdobje ohlajanja apnenice, ko na apnenici ni nobenega pravega dela več. Kako izkoristite ves ta prosti čas?
Ko nastopi nekajdnevno ohlajanje in na apnenici ni pravega dela, to zatišje navadno izkoristimo za pripravo "likofa", ali pa postorimo še kaj na kmetiji. Pri nas pač dela nikoli ne zmanjka.
Kamnita kopa se je po večdnevnem ohlajanju dovolj ohladila, čas je, da apnenico podremo!
Naša apnenica je pripravljena za podiranje. Praznimo jo vedno od zgoraj navzdol, "šaro za šaro", to je meter za metrom, vse do tal. Najprej z žago požagamo vrhnji meter lesenega oboda oz. oplota, odstranimo vrhnji del ilovnatega plašča, ki se ponavadi najbolj praši, nato naložimo žgano apno na lesena nosila ali trage in jih odnesemo na prodajno mesto, kjer je tehtnica.
Žgano apno je še vedno vroče, vendar se na zraku zelo hitro ohladi, tako
Kamen 'istnik" z roba ilovnatega kolobarja nekdanje Japljeve gozdne apnenice.
da ga lahko kaj kmalu primemo z golimi rokami. Če ga prehitro vzamete v roko, vas seveda dobro opeče. V takih primerih smo se znali pošaliti z vprašanjem: A je težak? To vprašanje bi si lahko razlagali tudi, če je dovolj žgan. Pri žganem apnu se namreč večkrat zgodi, da nekateri kosi apnenca niso povsem sežgani. Taki kosi so težji, medtem ko je povsem žgano apno svetlejše in veliko lažje. Slabo žganim kosom rečemo apneničarji "jajc". Med podiranjem apna in tudi že med kurjenjem se strop oboka kruši, drobci in kosi žganega apna pa padajo na ognjišče in se pomešajo s pepelom. Ta mešanica pepela in drobcev žganega apna se je pokazala kot izredno dobro gnojilo, ki pa ga seveda ne moremo prodajati za apno.
Kako so bili pri vas organizirani oglaševanje, tehtanje, prodaja in raz-važanje apna?
Podobno kot drugod po osrednji Sloveniji je bilo tudi pri nas najbolj običajno, najceneje in najbolj učinkovito oglaševanje prodaje našega apna pred farno cerkvijo na Kopanju, pred nedeljsko mašo. Vem pa, da so drugod napovedovali prodajo z dopisnicami, po telefonu ali pa je to oznanjal ustno eden od članov apneničarske družine.
Pri nas smo žgano apno pred prodajo obvezno tehtali, ker je za naše kupce bilo zelo pomembno, da je apno natančno stehtano. Tehtali smo ga z "vago", ki smo jo imenovali "raca", na njej pa se je dalo stehtati 250 kg apna naenkrat.
Apneničarji iz Predolske uvale smo žgano apno skoraj v celoti prodali. Apno smo namreč žgali zato, da smo prišli do denarja. Za domačo rabo smo ga vzeli največ do pet vag, to je do 500 kg. Prodajali smo ga gradbenemu podjetju Obnova iz Ljubljane in gradbenim privatnikom iz Grosupljega, Šmarja in Žalne nad Radenskim poljem. Žganega apna našim kupcem ni bilo treba dovažati, ker so imeli lastni prevoz. Po apno so prihajali s kmečkimi lojtrniki z ozkimi kolesi in z vo-lovsko vprego. Razvažati smo morali samo tisto apno, ki smo ga prodajali gradbenemu podjetju Obnova v Ljubljani. To apno smo morali zapeljati na železniško postajo Čušperk. Za ta prevoz smo najeli poklicne "furmane" iz Struške doline in Čušperka.
Industrijsko apno ima dokaj široko uporabo, medtem ko je uporaba tradicionalnega domačega apna ali tudi eko-apna danes zelo omejena. Zakaj vse ste na kmetijah eko-apno uporabljali?
Vsaka kmetija pri nas je imela nekoč eno ali dve jami za apno, ki jih imenujemo apnice. Lahko so okrogle ali pravokotne oblike in različnih dimenzij. V globino so šle navadno do enega metra, redko več. Eko-apno je izredno mastno in najboljše sredstvo za beljenje bivalnih in kmetijskih objektov. To apno objekte razkužuje, z njim pobeljene stene pa dihajo. Je odlično za izdelavo malte in ometavanje fasad. Drobir žganega apna, pomešan s pepelom in apnenim prahom, je odlična mešanica za gnojenje njiv in pašnikov. Sadjarji so belili debla sadnih dreves in jih na ta način zaščitili pred škodljivci. V vinorodnih predelih vinogradniki "špri-cajo" z apnom tudi vinograde, da bi jih zaščitili pred različnimi plesnimi in drugimi škodljivci.
Stevo DOZET, doktor geoloških znanosti
Izjemni uspehi učencev Glasbene šole Grosuplje
TEKMOVANJE SVIREL 2014
V Štanjelu je od 1. do 14. aprila 2014 potekalo 6. mednarodno tekmovanje solistov in komornih skupin, na katerem so našo šolo zelo uspešno zastopali učenke in učenci violine ter učenke flavte. Ob tekmovanju so kot posebni gostje nastopili tudi Gross upi.
Učenke iz razreda Nikoline Kovač (klavirska spremljava Evelin Le-govič) so dosegle:
•	Katarina Zvonar, flavta, kat. D: 98 točk, zlato priznanje
•	Živa Pajk, flavta, kat. C: 94 točk, srebrno priznanje
•	Tinkara Stražišar, flavta, kat. E: 87 točk, bronasto priznanje Učenke iz razreda Polone Udovič (klavirska spremljava Kristina Arnič) so dosegle:
•	Lucija Ivan, violina, kat. A: 96 točk, zlato priznanje
•	Mirjam Zvonar, violina, kat. B: 95 točk, zlato priznanje
•	Gašper Kastelic, violina, kat. C: 94 točk, srebrno priznanje
•	Ana Blaževič Arko, violina, kat. D: 93 točk, srebrno priznanje
•	Ajda Blaževič Arko, violina, kat. B: 93 točk, srebrno priznanje
•	Sara Jernejčič, violina, kat. A: 93 točk, srebrno priznanje
•	Ema Butkovič, violina, kat. D: 88 točk, bronasto priznanje Učenka iz razreda Eve Pal (klavirska spremljava Elena Metelko) je dosegla:
•	Katarina Grum, violina, kat. C: 86 točk, bronasto priznanje
dosegla prav tako prvo mesto in II. nagrado.
Katarina Zvonar je kot absolutna zmagovalka povabljena k sodelovanju na zaključnem koncertu prvonagrajencev, ki bo 11. maja 2014 v Trevisu.
43. DRŽAVNO TEKMOVANJE - TEMSIG
Na letošnjem državnem tekmovanju mladih glasbenikov so nas po velikih uspehih na regijskih tekmovanjih zelo uspešno zastopali naši učenci:
TROBILA, mentor Roman Gačnik, klavirska spremljava Roman Gačnik:
•	Jernej Oblak, trobenta, kategorija 1. b, bronasta plaketa (85 točk)
TROBILA, mentor Robert Petrič, klavirska spremljava Evelin Legovič:
•	Gal Kovačič, pozavna, kategorija 1. c, srebrna plaketa (90,50 točke)
•	Gal Kovačič, bariton, kategorija 1. c, zlata plaketa, II. nagrada (95,75 točke)
•	Tilen Kovačič, rog, kategorija 1. a, srebrna plaketa (94 točk)
KLAVIRSKI DUO, mentorica Polona Korošec:
•	Ema Markič, Lucija Zaletelj, kategorija 1. a, bronasta plaketa (86 točk)
TEKMOVANJE V TREVISU
Na 6. mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov v Trevisu, ki je potekalo 22. in 23. marca 2014, sta tekmovalki iz razreda Nikoline Kovač ob spremljavi Evelin Legovič dosegli sijajna rezultata:
•	Katarina Zvonar je v kategoriji C (flavta) prejela največje možno število točk, prvo mesto in I. nagrado (100 točk),
•	Tinkara Stražišar pa je v kategoriji D (flavta) prejela 90 točk in
HARMONIKA, mentor Primož Kranjc:
•	Rok Filej, kategorija 1. b, srebrna plaketa (91 točk)
•	Primož Padar, kategorija 1. b, srebrna plaketa (94,33 točke)
KLAVIRSKI TRIO, mentor Matija Lorenz:
•	klavirski trio »HARMONIJA«: Neli Perme, Gašper Kastelic, Hana Repar, kategorija 1. a, srebrna plaketa, II. nagrada (92,05 točke)
Posebej smo ponosni na dosežek Gala Kovačiča, ki se je uvrstil na državno tekmovanje kar na dveh inštrumentih hkrati in dosegel izjemna rezultata.
DNEVI KITARE 2014 V KRŠKEM
Na kitarskem tekmovanju v Krškem nas je v nedeljo, 6. aprila 2014, kot edini udeleženec z naše šole uspešno zastopal Lenart Ulaga z mentorico Barbaro Škrjanc. V 3. kategoriji kitara - solo je prejel bronasto priznanje.
Vsem iskreno čestitamo za izjemne uspehe!
Robert Petrič in Nina Kaufman
Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2014/2015
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA
V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti (glej www.gsg.si). Ker je število prostih mest omejeno, se sprejme kandidate z boljšimi rezultati.
Prednost bodo imeli otroci, ki bodo izrazili željo po učenju deficitarnih inštrumentov, in sicer:
•	trobila (trobenta, rog, bariton, tuba, pozavna),
•	klarinet in saksofon,
•	oboa, fagot,
•	violončelo,
•	klavirska harmonika,
•	petje.
Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina, primernost fizičnih predispozicij in zdravstvenega stanja.
Za šolsko leto 2014/2015 bodo sprejemni preizkusi v soboto, 24. in 31. maja 2014, od 9. do 12. ure na vseh podružnicah. Sprejemni preizkusi bodo potekali na naslednjih lokacijah:
•	Grosuplje: Glasbena šola Grosuplje, Partizanska cesta 5, 1290 Grosuplje,
•	Dobrepolje: Jakličev dom, Videm 32, 1312 Videm-Dobrepolje,
•	Ivančna Gorica: Srednja šola Josipa Jurčiča, Cesta II. grupe odredov 38, 1295 Ivančna Gorica,
•	Škofljica: Osnovna šola in vrtec Škofljica, Klanec 5, 1291 Škofljica. Predhodna prijava ni potrebna.
O rezultatih sprejemnih preizkusov in datumu vpisa boste pisno obveščeni na vaš domači naslov.
IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA
Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni potrebno opravljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preizkusa oddate vodji podružnice.
Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke, stare 5 let. Pouk poteka 1-x tedensko po 60 minut. Program traja 1 leto. Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke, stare 6 let. Pouk prav tako poteka 1-x tedensko po 60 minut in traja 1 leto. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje.
Urniki skupinskega pouka bodo znani konec avgusta (glej www.gsg.si).
Nina Kaufman
ŠE POMNIMO
Slovenski narod je krvavel v številnih vojnah in borbena pesem je bila pogosto edina, ki ga je spodbujala, opogumljala in tolažila. Borbena pesem je tako pomemben del naše zgodovine. Zaradi nje smo danes takšni, kakršni smo.
V počastitev neuklonljivega duha našega naroda smo v KD Vokal pod okriljem ZKD Grosuplje in ZB NOB Grosuplje v petek,-—— 25. aprila 2014, pripravili celovečeren koncert z naslovom Še pomnimo.
Vse navzoče je na začetku pozdravil predsednik OZVVS Boris Peterka in orisal zgodovino boja slovenskega naroda za preživetje in svojo državo.
Koncertni večer je izzvenel v prepletu pesmi v izvedbi ŽPZ Magdalena pod vodstvom Emila Kovačca (dve pesmi je s kitarsko spremljavo
obogatil Matjaž Živkovič - Makija iz GD Stentbaj) in MPZ Šmarje -Sap pod vodstvom dirigentke Mojce Jevnikar Zajc, ki je pesmim dal pravi borbeni duh. Zborovske nastope so popestrili nastopi Klemna Golobiča, ki nam je s harmoniko, zvesto spremljevalko borcev, priklical spomine na pretekle dni.
Kot so v vojni moči združili ženske in moški, smo tudi mi združeno zapeli. Mogočna pesem štiridesetih grl je navdušila publiko, ki so se odzvali z dolgim aplavzom.
Na zaključku se je vsem prisotnim zahvalil predsednik ZB NOB
Franc Štibernik. KD Vokal
Jubilejni koncert ob 70-letnici Braca J. Doblekarja
Glasbenik Braco J. Doblekar je dne 5. aprila 2014 v Kulturnem domu Grosuplje pripravil s povabljenci veličasten koncert. Z glasbo, tudi avtorsko, smo potovali po njegovi življenjski zgodbi, podloženi tudi s fotografijami na projekciji. Dolgoletna ustvarjalna glasbena pot, ki je imela v stalni dinamičnosti tudi nekaj izzivalnih in logičnih postankov, ga je vodila v širni svet, pa ga spet pripeljala domov, tudi zaradi navezanosti na mamo. Na povabilo takratnega ravnatelja GŠ Grosuplje, Franca Korbarja, je pričel poučevati in v šolskem letu 1997/98 utrl pot - po uspešni karieri v zabavni glasbi - svoji veliki ljubezni: jazz glasbi. V svojem iskrenem, ustvarjalnem in pedagoškem poslanstvu je kot magnet k sebi pritegnil številne mlade, znanja željne glasbenike. Ustanovil je Big band Grosuplje, ki je v začetku deloval pod okriljem GŠ Grosuplje, kasneje pa se je kot kulturno društvo pridružil ZKD Grosuplje. Zato je otvoritveni skladbi zaigral Big band Grosuplje pod dirigentsko palico času eni izmed redkih, ki so posneli skladbo na radiu. Star 20 let je Klemena Kotarja in s solistom Miho Jazbinškom, novim članom stalne odšel k vojakom, kjer so ga zadolžili, da uči ostale igrati na inštrumen-zasedbe, ki pa je tokrat nastopil tudi kot pevec; zapel je pesem All of me. te, tako da se je s poučevanjem srečal že med vojaki. Potem je odšel v
tujino, najprej s kvartetom Toneta Perka in kasneje z mednarodnim ansamblom The Generals, v katerem so igrali tudi Tihomir Pop Asa-novic, Karli Novak in Janez Bončina Benč. Ko so se vrnili v Jugoslavijo, so imeli turnejo Adriatic Show. Po razpadu skupine The Generals so v Ljubljani 1972. Janez Bončina Benč, Karli Novak, Marjan Malikovič, Pavle Ristic in Braco ustanovili slovenski ansambel Srce. Pozneje, ko so se skupini pridružili še Tihomir Pop Asanovic, Ratko Divjak in Peter Ugrin, je leta 1975 Janez Bončina ustanovil skupino September. Njihova glasba je združevala jazz in rock in je bila odmevna tudi v mednarodnem prostoru. September je bil neke vrste ambasador jugoslovanskega rocka v tujini; v obdobju 1976-1979 so gostovali v vzhodni Evropi, Sovjetski zvezi, Belgiji, Italiji, na Kubi, v Nemčiji, Franciji in nazadnje v ZDA, kjer so posneli svoj drugi album.
Po vrnitvi v Slovenijo je Braco delal kot producent v studiu Akademik. V letih 1981-1983 je igral v zelo uspešni skupini Hazard. Njihova prva pesem je bila Vsak je sam, vse naslednje skladbe pa so tudi postale uspešnice (Marie, Kopalnico ima, Bistro, Najlepše pesmi, Nena ...). Posnel je dva samostojna avtorska CD-ja, sodeloval na preko tridesetih CD-jih kot glasbenik in še na mnogo drugih kot glasbeni producent. S posnetki preteklih dogajanj je Doblekar popestril pripoved o svojem delu.
Braco je dobitnik dveh največjih občinskih nagrad; nagrade z zlatim znakom občine Grosuplje in priznanja občine Dobrepolje za izjemno uspešnost in ustvarjalnost na glasbeno-pedagoškem področju.
Poleg Big banda Grosuplje in Big banda DOM so na koncertu nastopili tudi vokalni solisti Miha Jazbinšek, Ana Soklič in Nina Strnad. S svojim nastopom je spored obogatila skupina Vox Arsana s Ptuja, ki se je vrnila s strokovnega izpopolnjevanja v Ameriki.
Čudovito je bilo, ko so na oder prišli člani skupine Hazard: Dominik Trobentar, Dani Gančev, Dare Petrič in Miro Čekeliš, s katerimi Braca veže dolgoletno prijateljstvo. Prav ganljivo je bilo videti sodelovanje starejših glasbenikov in mladcev Big banda Dom, ki so skupaj zaigrali največje uspešnice skupine Hazard, kot so: Bistro, Marie, Kopalnico ima idr.
Big band DOM, Marijan Malikovic in Janez Bončina Benč iz skupine September so nas skupaj ponesli v 70. leta prejšnjega stoletja, ko so po Jugoslaviji peli Gvendolino, Kadar ognji dogorijo, Ta noč je moja. Solist prvič nastopil v radijski oddaji »Na vasi« v Kulturnem domu Grosu- Marijan Malikovič na kitari je »šopal« kot v starih časih, da smo kar plje s kvintetom Štefana Biščaka, s katerim je potem veliko nastopal po poplesavali po sedežih. veselicah. Od takrat naprej tako rekoč še ni odšel z odra. S prihodom v
Ljubljano se je pridružil kvintetu Veseli Šentviščani, ki so bili v tistem Zel° smo bili počaščeni, da je Braco Doblekar pripraviI tako lep kon-
Ko je Braco zaključil zgodbo z grosupeljskim Big bandom, je pred dvanajstimi leti začel na novo. Z mladimi glasbeniki iz Dobrepolja je spet nastal nov perspektiven veliki jazz ansambel, ki so ga poimenovali DOM (Dobrepoljski orkester mladih) in ga še vedno uspešno vodi kot umetniški vodja in dirigent. Poleg vsakoletnih projektov, s katerimi potujejo po slovenskih in evropskih jazz festivalih, so izdali tudi dve zgoščenki.
Iz življenjske zgodbe smo slišali, da je bil Jože Doblekar, z nadimkom Braco, rojen 1944 v Št. Juriju pri Grosupljem. S trinajstimi leti in pol je
cert, ki nas je popeljal v preteklost, nam dal tudi veselje in up za prihodnost. Je dober učitelj, kar so dokazali prav vsi nastopajoči glasbeniki. Napisal je aranžmaje za Marie, Kopalnico ima in druge pesmi. Napisal je tudi mnoge priredbe skladb in starši smo mu hvaležni zanje, saj so se jih otroci z veseljem naučili in nas z njimi razveseljevali. Veseli smo bili tudi, da je za svoj jubilejni koncert izbral oder, na katerem se je začela njegova glasbena pot, oder Kulturnega doma Grosuplje. Pri celotni organizaciji koncerta mu je bila v podporo tudi služba ZKD Grosuplje, ki je poskrbela za tehnično izvedbo koncerta in dogodek promovirala po svoji usta-
ljeni praksi. S to gesto je Braco J. Doblekar podprl prizadevanja zveze in strokovne službe, ki vztrajno pridobiva vse več publike s kvalitetno produkcijo, ki jo ponuja z domačimi profesionalnimi in ljubiteljskimi kulturnimi ustvarjalci.
Gospodu Doblekarju želimo zdravja in še veliko veselja pri delu, ki ga opravlja z ljubeznijo.
Zapisala: Milena Nagelj
Ples skozi življenje
Četrtek, 10. april 2014. Še en navaden dan. A vendar je bil tisti pomladni dan lep, svetel in zveneč. V nabito polni športni dvorani OŠ Stična je namreč potekal pravi plesni spektakel z naslovom PLES SKOZI ŽIVLJENJE, na katerem so se predstavili zdajšnji in nekdanji plesalci krožka latinsko-ameriških in standardih plesov, ki deluje na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Prireditev so soustvarili tudi številni plesni in glasbeni gostje.
Obiskovalce je pozdravila voditeljica plesne predstave, dijakinja Tanja Adamlje, zatem pa še ravnatelj srednje šole Milan Jevnikar. Na plesnem parketu so se najprej zavrteli najmlajši: talentirani plesalci OŠ Šentvid pri Stični: Jon Kenda in Hana Kavšek ter OŠ Veliki Gaber: Jan Rebolj in Helena Fortuna, Urh Šadl in Sara Ozimek, Viktorija Dremelj in Aneja Trlep, Tara Zakotnik in Izabela Blatnik, Lana Trlep in Tjaša Rupnik Zidar. S svojo prisrčnostjo so nas popeljali okoli sveta in nam približali fokstrot in ča-ča.
V soju odrskih luči so v vsej svoji popolnosti blesteli sedanji plesalci in plesalke: Matej Pekolj in Eva Levstek, Luka Hočevar in Nika Kavšek, Jaka Trilar in Špela Zupančič. Na odru so se jim pridružili nekdanji dijaki SŠJJ: Matija Omejec in Petra Kavšek, Blaž Mohorčič in Neža Trpin, Aljaž Levstek in Jerneja Filipič. Ponovno združeni so obiskovalcem pričarali obdobje mladostne razposajenosti s tehno-svingom, ča-ča-jem, temperamentnim džajvom in sambo, obdobje pomembnih odločitev in aktivna srednja leta pa so bili zaznamovani s standardnimi plesi: angleškim in dunajskim valčkom ter fokstrotom. Niti zapeljiva salsa in rumba nista manjkali. Predstavile so se tudi plesalke hip-ho-pa: Maša Rački, Špela Zupančič, Barbara Tekavec, Tina Hočevar. Prava popestritev so bile kan-kan plesalke, publiko je ogrel disko ples in ne-
koč zelo popularen tvist, posebej udaren pa je bil ples stoli. Pri omenjenih plesih so sodelovali tudi ostali plesalci in dijaki naše šole: Sara Koščak, Marija Omejec, Ajda Kenda, Hana Mele, Neja Mele, Mark Lesjak, Nina Vencelj.
Na prireditvi so se predstavile tudi brhke Trebanjske mažorete ter sedem plesnih parov klubske stopnje Plesne šole Bolero iz Ljubljane. Plesna para nekdanjih dijakov, ki sedaj uspešno nadaljujeta svojo plesno pot, sta se nam predstavila kot solista. Blaž Mohorčič in Neža Trpin sta z vsem svojim žarom zaplesala venček standardnih plesov, Matija Omejec in Petra Kavšek pa sta s svojo čutno rumbo pri obiskovalcih povzročila hitrejše bitje srca, njun džajv pa si bomo še posebej zapomnili, saj je spravil v smeh slehernega obiskovalca prireditve.
Plesni spektakel pa ni bil le v znamenju plesa. Poseben čar so mu dodali mojstrica na citrah Eva Medved, pevca Eva Kovačič in Peter Pirc ter srednješolska dekliška vokalna zasedba Estrella z umetniškim vodjem Lukom Posavcem.
Naša profesorica nemščine Marija Majzelj Oven pa je občudovanja vredna oseba, ki že vrsto let s srcem in dušo predaja svoje plesno znanje srednješolcem, in brez katere si že kar tretje plesne predstave po vrsti ne bi mogli predstavljati. Ob tej priložnosti se ji zahvaljujemo za vse sredine in petkove popoldneve, ki jih je preživela z nami, in tudi za vse dodatne ure, da je bil plesni spektakel res vrhunski, plesni in umetniški. Hvala tudi vsem donatorjem, ki ste nam omogočili, da smo lahko vse naše ideje uresničili in spletli v čudovito zgodbo. Predstavi je dodala piko na i izjemna, vsestransko nadarjena, odlična voditeljica Tanja Adamlje, ki je v plesno zgodbo vpletla vsa svoja občutenja, hrepenenja in poglede na ples.
Z muziklom PLES SKOZI ŽIVLJENJE smo dokazali, da s skupnimi močmi, z veliko vaje, truda, predvsem pa veselja in vztrajnosti lahko dosežemo vrhunske rezultate. Preveva nas ponos, zadovoljstvo, sreča in notranji mir. Naj bo zavest, da s takšnimi preprostimi stvarmi lažje »preplešeš življenje«, prisotna v vseh nas vsak dan znova. Življenje je lepo! S plesom je lažje in lepše.
Špela Zupančič, 4.b SŠJJ Ivančna Gorica
Velikonočni sejem
Turistično naravovarstveno društvo Boštanj je priredilo tradicionalni velikonočni sejem, v soboto, 12. aprila 2014, na grajskem vrtu Boštanj. Ker je bila zima mila, nas je zjutraj na cvetno soboto pozdravilo prijetno jutro s ptičjim žvrgolenjem in ozelenelim boštanjskim gričem.
Tudi tokrat smo k sodelovanju povabili naše prijatelje in člane društva.
V izdelovanju butaric iz bršljana se je uspešno preizkusil član Lojze. Tudi gospa z Mlačevega s svojo hčerjo sta pridno vezali barvne lesene oblance v lepe pisane butarice. Franci je bil mojster v pletenju košar, drugi Franci pa v ročnem izdelovanju zobotrebcev. Pridne roke članic društva Sončnica so razstavljale velikonočne dobrote, ki jih je bilo moč poizkusiti.
Tudi mesnih izdelkov ni manjkalo.
Razstavljeni so bili čebelarski izdelki in pridelki čebelarstva Koželj, na nekaj stojnicah so bili velikonočni aranžmaji in pletene košare. Gospa, ki rada pride na naša sejma iz Gradeža, je ponujala suho sadje in domače marmelade.
Prijazno so se odzvale tudi gospe, ki imajo neverjetne ročne spretnosti, kajti iz njihovih rok prihajajo čudoviti izdelki iz manjših tekstilnih krpic pisanih barv in pletenih izdelkov, ki so vredni ogleda. Lončarstvo Dobo iz Žalne ni razstavljalo samo izdelkov, ampak je nudilo otrokom tudi glino v delavnici za otroke in mlade, ki so smo jih z veseljem opazovali v njihovih ročnih spretnostih.
Sodelovanje s KS Mlačevo je prav prijetno, saj so imeli svojo stojnico, na kateri je bilo moč poizkusiti šunko, hren in potico, pa tudi vinska kapljica ni manjkala.
Za praznično vzdušje so zadoneli zvonovi, za prijetno vzdušje sta poskrbela harmonikaš Sandi in njegov prijatelj na trobenti. Obiskovalci so se ustavljali ob vsaki stojnici, poklepetali, občudovali in si tudi privoščili ponujeno. Počaščeni smo, da nas vedno obišče naš župan, dr. Peter Verlič s soprogo in direktor občinske uprave Dušan Hočevar z družino. Tokrat se jima je pridružil tudi pooblaščenec župana Iztok Vrhovec z družino. Sprehodili so se od stojnice do stojnice in se zapletli v prijeten pogovor s stojničarji in obiskovalci.
Nekaj obiskovalcev si je ogledalo tudi razgradnjo starih iztrošenih avtomobilov.
Taka druženja so dobrodošla za staro in mlado, zato nas spet obiščite prihodnje leto.
Marija Kavšek Foto: Brane Petrovič
Traktorjada v Veliki Račni
V soboto, 12. aprila 2014, so v Veliki Račni gostili traktorjado. Gre za dogodek, na katerega so se s svojimi traktorji pripeljali njihovi lastniki. Traktorji so se nato pomerili v moči, starosti in še bi lahko naštevali, lastniki najboljših pa so prejeli tudi nagrado, ki jo je podelila sama kraljica traktorjade. Veselo druženje se je nadaljevalo z ansamblom Urok in harmonikarji in lahko rečemo, da je traktorjada več kot uspela.
Gre za prvo traktorjado v Veliki Račni, organizatorji pa upajo, da bo srečanje lastnikov traktorjev postalo tradicionalno in pridobilo tudi širše razsežnosti. Namen dogodka namreč ni le druženje, ampak tudi izmenjava izkušenj, razstava in paša za oči za vse ljubitelje teh nepogrešljivih delovnih strojev.
Jana Roštan
Foto: Brane Petrovič in Bistro Limberk
Foto s kraljico traktorjade 2014, Barbaro Valentinčič
Koncert učiteljev Glasbene šole Grosuplje
V	Mestni knjižnici Grosuplje je v ponedeljek, 24. marca 2014, v okviru 40-letnice šole izzvenel koncert učiteljev Glasbene šole Grosuplje.
V	prvi točki večera so se s Trio sonato italijanskega skladatelja Giovannija Battista Sammartinija predstavile Nikolina Kovač (altovska kljunasta flavta), Suzana Paternost Žužek (altovska kljunasta flavta) in Eva Sotelšek (bassocontinuo).
Handlov ljubezenski duet Caro autor di mia doglia za dva alta, v izvedbi Polone Kopač Trontelj (mezzosopran), Nikoline Kovač (prečna flavta) in Eve Sotelšek (bassocontinuo), spada med skladateljeva zgodnejša dela. Prvotna verzija tega dueta iz leta 1707 je bila napisana za sopran in tenor, vendar jo je skladatelj 30 let pozneje predelal v duet za dva alta.
Z delom brazilskega skladatelja, pianista in kitarista Carlosa Jo-bima, najpomembnejšega predstavnika glasbenega sloga bossa nova, se nam je predstavil kitarist Žarko Živkovič. Zaigral je skladbo Desafinado, kar v prevodu pomeni »razglašen«.
Čelistka Tamara Djordjevic in harmonikar Primož Kranjc sta
nam z uspavanko Nana iz cikla 7 popularnih španskih pesmi (v originalu za glas in klavir) španskega skladatelja Manuela Maríe de Falle, enega pomembnih španskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, približala otožnost španske ljudske pesmi.
S 3. stavkom Café 1930 iz znanega dela Histoiredu Tango (1986) legendarnega Astorja Piazzolle sta nas v melanholične harmonije tanga popeljala flavtistka Nikolina Kovač in kitarist Žarko Živkovič. Piazzolla je v svojih delih izvedel vrtoglavo intelektualno in čustveno preobrazbo tanga z vključevanjem elementov jazza in klasične glasbe. S tem je tango postal glasba ne samo za ples, ampak tudi za ušesa in dušo.
Programsko razgiban večer je zaključil saksofonist Andrej To-mažin z znano suito Scaramouche op. 165 francoskega skladatelja 20. stoletja Dariusa Milhauda, enega izmed članov znamenite skladateljske skupine »Les Six«, ki je delovala v 20-ih letih prejšnjega stoletja v Franciji.
Program je povezovala Anamarija Štukelj Cuzma.
Prispevek pripravila Suzana Paternost Žužek.
Noč knjige v Mestni knjižnici Grosuplje
Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, sreda, 23. aprila 2014
Na svetovni dan knjige smo v Sloveniji letos prvič organizirali Noč knjige in se pridružili mednarodnemu dogodku, ki podpira in slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe, nagovarja vse generacije bralcev ter spodbuja dvig bralne kulture, pismenosti ter vrednot domišljije in znanja v družbi.
V Mestni knjižnici Grosuplje smo Noč knjige proslavili z več dogodki za otroke, mladino in odrasle. Celo dopoldne so se vrstili obiski skupin iz grosupeljskih vrtcev. Popoldne pa smo za mlade pripravili dve prireditvi: za mlajše pravljično urico, za malo starejše pa družabno igro Gremo mi po svoje.
Ob 17. uri smo spoznali pesnico Vando Šega. Članice bralnega kluba Beremo ob kmečki peči, ki delujejo pri UTŽO Grosuplje in se sestajajo v Koščakovi sobi v Mestni knjižnici Grosuplje vsako zadnjo sredo v mesecu, so prebrale njene knjige in sodelovale pri predstavitvi poezije. Najbolj aktivni sta bili Rozi Fortuna in Kristina Oblak. Pesnica Vanda Šega nam je brala svoje pesmi, pripovedovala o sebi in svojem odnosu do sveta, do ljudi, dogodkov. S toplo besedo in sproščenim, odprtim pristopom ter izvirnimi pesniškimi metaforami je navdušila poslušalce. Mešani pevski
zbor UTŽO Grosuplje, ki ga vodi dirigentka Gabrijela Cedilnik, ob sodelovanju korepetitorja Primoža Cedilnika, je zapel tri pesmi: Dve beli brezi Ota Čeruja, Lipa Franca Schuberta in Ko pomlad cvetoča pride, solo je pel Tine Zibelnik.
Ob 18. uri je predavala o mavrični bližnjici do angleščine Dušica Kuna-ver. Kako preprosto je vse v zvezi z angleščino, ko poslušamo njena predavanja. Z zanimanjem so ji prisluhnili slušatelji angleščine pri UTŽO Grosuplje.
Ob 19. uri je kustosinja Darija Kovačič vodila obiskovalce po razstavah v knjižnici, predvsem po najbolj reprezentativni Franceta Slane. Za vzdušje je igrala Combo zasedba Big banda Grosuplje.
Knjižničarke so imele pripravljene odlomke iz knjig, ki so izšle v Domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, pa so se obiskovalci že porazgubili. Prireditev je bila sredi delovnega tedna. Noč knjige je bila zanimiva nova izkušnja za obiskovalce in izziv za knjižničarje.
Marija Samec
Mešani pevski zbor Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje.
Razstava v Domu starejših Videm-Dobrepolje, Zavodu svete Terezije
Likovni ustvarjalci tretje življenjske univerze UTŽO Grosuplje so pod vodstvom mentoric Urše Meke, Alenke Čož in Anemarije Šmajdek pripravili razstavo, ki so jo posvetili umrli mentorici Sandi Zalar. Razstava je bila najprej odprta v aprilu 2013 v Mestni knjižnici Grosuplje, nato pa je bila prenešena v Dom starejših občanov, sedaj pa so dela razstavljena v Zavodu svete Terezije v Dobrepolju.
Slikarke in slikarji Dora Adamič, Jožefa Čož, Ivanka Demšar, Rozi Fortuna, Mitja in Marija Gerzina, Sonja Gliha, Inka Goršič, Saša Jaklič, Ana Lazič, Milenka Nagelj, Magdalena Suhi Morvai, Branka Šinkovec, Danica Šporar, Štefka Zajec, Karmina Zadnik in Vital Žitnik so razstavili mo-notipije, grafike, akvarele, akrile na platnu z različnimi motivi. Prvotna razstava je precej okrnjena. Razstava v Domu je razporejena po stenah avle doma, tako da slike lahko občuduje vsak, ki prihaja na kavo, stanovalci v zavodu pa tudi med zajtrkom, kosilom in večerjo. Portret Sandi Zalarjeve, domačinke, ki je dobršen del svojega življenja preživela v Dobrepolju, je zasnoval Mitja Gerzina in je postavljena v središču. Vsi, ki so jo osebno poznali, se strinjajo, da je Mitja Gerzina naslikal dober portret.
Vsi, ki obiščete sorodnike ali prijatelje v Domu, pa tudi vsi tisti, ki ste zamudili razstavi v Grosupljem, ste prisrčno vabljeni, da si slikarsko razstavo ogledate.
Milenka Nagelj
Literarni večer z dr. Petrom Čeferinom
V četrtek, 8. maja 2014, je v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje potekal literarni večer z dr. Petrom Čeferinom, ki nam je predstavil svoji knjigi Moje odvetniško življenje in Valat. Uvodoma je župana dr. Petra Verliča in vse ostale prisotne lepo pozdravila direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek, poseben pozdrav pa je na tokratnem literarnem večeru v dvorani knjižnice namenila našemu občanu, v Sloveniji pa najbolj prepoznavnemu odvetniku, dr. Petru Čeferinu.
Preden pa smo prisluhnili dr. Petru Čeferinu ter njegovemu družinskemu in odvetniškemu življenju, ki ju razkriva v svojih dveh knjigah, je prisotne pozdravil tudi župan dr. Peter Verlič. Zaupal nam je, da se je literarnega večera z veseljem udeležil tudi zato, ker ga na dr. Petra Čeferina veže spomin na daljno preteklost. Sam je že od 90. let dalje tudi sodni izvedenec za raziskave prometnih nezgod in cestno prometne stroke. Spomni se, da je že takrat dobil v izdelavo izvedeniško mnenje, v primeru katerega je bil zagovornik prav dr. Peter Čeferin.
povedal, da je očitno v Grosupljem sijajna klima, ker kdor enkrat pride v Grosuplje, se ne vrne več nazaj. Župan je tukaj 20 let, dr. Boris Kuhar, ki se je prav tako udeležil literarnega večera, že 30 let, in on sam 50 let.
Dr. Peter Čeferin se je rodil leta 1938 v ugledni meščanski družini. Oče je bil znan kot pravnik, njegova mama je bila gospodinja. Po končani pravni fakulteti in odsluženem vojaškem roku je pridobival izkušnje kot pripravnik, najprej na sodišču v Idriji, nato je delal kot novinar pri Gospodarskem vestniku, kasneje se je zaposlil v Grosupljem. Samostojno odvetniško pot pa je začel januarja 1967. Njegova pisarna je bila v Trebnjem, kjer je bil odvetnik, čistilka, šofer, strojepiska. V tistem obdobju se je ukvarjal predvsem s civilnim pravom, kasneje pa ga je navdušilo kazensko pravo. Odvetniška družba Čeferin je danes največja v državi, in jo vodi skupaj s sinovoma Aleksandrom in Rokom. Zaposluje 40 odvetnikov, tudi z magisteriji in doktorati.
Župan je še povedal, da nam je v ponos in v občudovanje, da je tako pomembna osebnost naš domačin in naš občan, Odvetniška družba Čeferin pa veliko prispeva tudi k prepoznavnosti naše občine.
Dr. Peter Čeferin se je ob tej priložnosti zahvalil županu, da ga je spomnil na njuno profesionalno sodelovanje, ob tem pa povedal, da kot meščan ugotavlja, da se je, odkar je župan on, v Grosupljem ogromno naredilo in da smo lahko nad njegovim delom navdušeni prav vsi. Zaupal nam je, da prav te dni mineva natanko 50 let, odkar je prišel v Grosuplje. Nekoliko v šali pa je
Dr. Peter Čeferin je kot odvetnik zastopal in zagovarjal na tisoče klientov in tako spoznal številne žalostne, pa tudi vesele življenjske zgodbe, 45 takšnih zgodb predstavlja v svoji knjigi Moje odvetniško življenje. V knjigi Valat pa dr. Peter Čeferin razkriva svoje življenje od rojstva naprej. Zgodbe so vezane na avtorjevo družino, mladost, služenje vojaškega roka, zelo iskreno spregovori tudi o prepadih, čez katere je kot mlad človek moral stopiti.
Večer je z glasbo obogatil pianist Rok Weber.
Jana Roštan, Foto: Brane Petrovič
Svetlana Jakimovska Rodič in njena razstava Stene varnih sob
V	torek, 29. aprila 2014, smo v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje odprli razstavo z naslovom Stene varnih sob Svetlane Jaki-movske Rodič. Prostorska postavitev nudi malo drugačen pogled na likovno ustvarjanje, kot smo ga vajeni, s svojo tematiko pa odpira vprašanja, ki so še vedno ali pa ponovno aktualna v našem času. Bralce lepo vabimo na ogled razstave do 21. maja 2014 v času odprtosti knjižnice.
Svetlana Jakimovska Rodič je slikarka in grafičarka, ki si je v slovenskem likovnem prostoru ustvarila prepoznavno podobo. Rojena je v Kumanovem v Makedoniji, leta 1990 je diplomirala na Fakulteti za likovno umetnost Univerze v Skopju. Sloves ljubljanske grafične šole jo je privabil v Ljubljano, kjer je pri profesorju Lojzetu Logarju končala podiplomski študij grafike. Od leta 1992 je članica ZDSLU, leta 1994 pa je pridobila status samostojne ustvarjalke na področju kulture. Zaposlena je na OŠ Videm - Dobrepolje, kjer prek pedagoškega procesa mlade usmerja v kreativnost. Tudi sama vseskozi raziskuje in ustvarja, nove izkušnje pridobiva tudi na umetniških rezidencah. Razstavljala je na številnih samostojnih in skupnih razstavah doma in v tujini, pred nekaj leti pa smo njena dela lahko videli tudi v Mestni knjižnici Grosuplje.
Svetlana svoje likovno izražanje razpenja od slikanja, ki je bolj intimistično in na trenutke skoraj metafizično, do grafike, ki jo kombinira v različne prostorske postavitve, ki poleg kvalitetne likovne izvedbe v sebi vedno nosijo družbenokritično noto. Njena dela vstopajo v dialog z gledalcem in mu ponujajo obilo snovi za razmislek.
NAVDIH DAVNINE
V	sredini 1. tisočletja pr. n. št. je bilo slovensko ozemlje vključeno v t.i. horizont železnodobnih kultur, ki je obsegal prostor današnje severne Italije, Slovenije, Istre ter severovzhodne in zahodne Avstrije. Del tega kulturnega kroga je bilo tudi železno-dobno naselje na Magdalenski gori v naši bližini. V središčih, kjer so bile elite dovolj premožne, se je razvila situlska umetnost. Gre za likovno oblikovanje tanke bakrene pločevine, vezane v obredna vedra. Prizori, ki so nanizani v vodoravnih pasovih, prikazujejo življenje patriarhalne družbe tistega časa, bojevanje, lov, zabave in skoraj obredno erotiko. Dogodki so postavljeni v zaporedju, brez perspektive in proporcev, v detajlih pa nam veli-
ko povedo o oblačilni in predmetni kulturi železnodobnih ljudi. Svetlana Jakimovska se je s prizori situlske umetnosti srečala pri delu v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, ko je za potrebe arheološkega oddelka risala artefakte. Pritegnila jo je likovna podoba situlskih prizorov, pa tudi dokumentarnost upodobitev življenja v tistem času. Različne motive s situl je neposredno reproducirala na grafične plošče in jih v mešani grafični tehniki odtisnila na podlago iz vrteksa, te »zavese« pa poljubno sestavlja v različne postavitve, ki so del širšega umetniškega projekta z naslovom Zavese zgodovine.
SO VARNE SOBE RES VARNE?
Svetlanina umetniška postavitev, ki nosi naslov Stene varnih sob, ustvari prostor v prostoru, nišo umetnosti, kjer se čas ustavi, oziroma se poljubno pretaka iz preteklosti v sedanjost in nazaj v preteklost. Umetnica v obeh vidi podobne tendence k nasilju, bojevanju, vojskovanju, zato ob bok različnim situlskim prizorom, ki vendarle zajemajo tudi ljubezen v erotični podobi, iz sodobnega časa postavi le različne motive vojaške tehnologije. Ptice se tako spremenijo v helikopterje, železnodobni vojščaki s sulicami pa v uniformirane vojaške robote. Takšen zunanji svet je grozeč in ljudje tako v preteklosti kot sedanjosti hrepenimo po varnosti, ki jo najdemo med stenami svojih domov. A stene so krhke, mehke in prosojne. Živimo le iluzijo varnosti, se v svojem umetniškem projektu sprašuje Svetlana.
Darija Kovačič
Jud, ki je vzljubil Kristusa
V nedeljo, 8. 6. 2014, bo ob 15h v župnijski cerkvi sv. Mihaela pričevanje Juda, ki se je spreobrnil v krščanstvo.
Jean-Marie E. Setbon se je rodil v francoski judovski družini, ki ni obhajala nobenih verskih obredov, kljub temu pa je fanta že zgodaj začel poleg nogometa zelo zanimati Bog. Pri osmih letih ga je prevzel križ, preko katerega je spoznal Jezusa, vendar ga je pot prej vodila v drugo smer: postal je ultraortodoksni Jud, ki je natanko izpolnjeval postavo. Kljub vednosti, kakšen škandal
bi to povzročilo v judovski skupnosti, pa je njegovo srce vedno hrepenelo po ljubljenem Jezusu.
Na dogodku bo predstavljena tudi knjiga z njegovo zgodbo: Jud, ki je vzljubil Kristusa. Srečanje v okviru župnijskega dne organizira Založba Emanuel.
Ana Gruden
Iz Zveze kulturnih društev Grosuplje... ® zkd Grosuplje
Napovedujemo...
Torek, 3. 6., ob 17.00, Kulturni dom Grosuplje; KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje
ZAKAJ SO MORJA, plesne miniature, sklenjene v zgodbo
Na letošnjo produkcijo plesno baletnih skupin TeGIBlo opozarjamo tudi zato, ker so miniature prvič spletene v zgodbo. In kaj vam bo razkrila? Preprosto: morja so zato, da oblivajo bregove, prisla-njajo školjke na uho, da slišiš morske glasove ... Mentorici Tini Rozman, tudi koreografinja miniatur skupin TeGI-Blo.1, 2 in 4, ter Špela Repar Lomovšek, tudi koreografinja skupin TeGIBlo.3 in 5, z vsemi malimi plesalkami vas lepo vabijo na nežen in gibalno ubran dogodek. Pri organizaciji jim še vedno skrbno stoji ob strani vodja dejavnosti Ana Kastelec.
Petek, 6. 6., ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje; Dramska skupina Rakovnik, KD sv. Mihaela Grosuplje Fran Žižek: JEZIČNI DOHTAR PETELIN, zabavna burka
Zgodba predstave: Jezični dohtar Petelin pride iz podeželjske Ribnice v Ljubljano, kjer ne najde nobenega klienta. Da bi si dal narediti novo obleko, ki bi mu dvignila ugled, pri suknarju ukrade balo blaga. S tem se zaplete v živahno zgodbo med svojo hčerko in suknarjevim sinom ter med svojo deklo in suknarjevim ovčarjem, ki pobija ovce svojega gospodarja za podkupovanje sodnika in za darila, ki jih daje suknarjev sin njegovi hčeri. Vendar se z dohtarjevo jezično strategijo pred sodiščem vse lepo izteče in na koncu zmaga "justicija". Burka je še danes aktualna, ker nam kaže zrcalo sodobnega podkupovanja in izvodenitve sodnih postopkov. Ustvarjalna ekipa: režija: Bojan Kapelj, koreografija: Tanja Skok, igrajo: Uroš Jaklič, Alenka Račič, Kristina Kolenc, Matej Erzar, Primož Kolenc, Jožica Žukovec, Leon Jagodic, Peter Kolenc, Mirko Anželj. Ljubiteljski gledališči - Dramsko skupino Rakovnik in KD sv. Mihael Grosuplje povezuje isti igralec, tudi zato bodo pri nas gostovali že drugič.
Petek, 06.06. ob 18:00 uri, Kulturni dom Spodnja Slivnica; Lutkovna skupina Tok, tok naprej! KD Teater & VVZ Kekec Grosuplje, KD spodnja Slivnica, ZKD Grosuplje
Judita Rajnar: VIKIN ČAROBNI KAKTUS, lutkovna predstava
Zgodba predstave: Zgodilo se je nekega jutra. Vse je spalo. Čarovnica Vika je na ves glas prepevala, da je odmevalo po vseh hribih in dolinah. »Kaj se je zgodilo?«, je spraševal Kaktus...
Ustvarjalna ekipa: režija, likovna podoba: Judita Rajnar, izdelava lutk in glasbena oprema: Tok, tok naprej; igrajo:Tanja Zajc, Judita Rajnar, Tatjana Vatovec, Špela Podgoršek Pirc.
Marljiva organizatorka, tudi predsednica KD Spodnja Slivnica, Nedeljka Ulaga, z veliko pozornosti in skrbno ogreva za kulturo najmlajše v Spodnji Slivnici. Poleg dogodkov, ki jih organizira ob različnih praznikih, zdaj že drugo leto zapored organizira tudi lutkovno predstavo. Lutkovno igrana predstava je iz produkcije KD Teater Grosuplje, ki se povezuje z VVZ Kekec Grosuplje. Če uživate v večjih lutkah in izvrstni animaciji ter čarovniških trikih, ne boste razočarani. Lepo povabljeni!
Nedelja, 15. 6., ob 17.00, Tabor Cerovo; TD Št. Jurij, KD Franceta Prešerna Račna, ZKD Grosuplje
S'NOČKAJ SO SE FANTJE STEPLI, etno vokalni dogodek
Zgodba koncerta: Potovali bomo skozi otroške, fantovske, dekliške, vojaške, svatovske pesmi, nekaj pesmi bomo slišali tudi o delu, sklepni del koncerta pa bo pesem o smrti. Hitri opis programa pove, da bomo potovali po najpomembnejših postajah človeškega življenja v odsevu, kot ga čuti in riše ljudska pesem. Ker gre za blago, ki se prenaša in ohranja ustno, je vsebina pesmi zelo izčiščena, še bolj pa njena melodija. Za vse, ki bi se radi sprehodili po našem spominu, naj samo dodam, da pesmi, ki jih bomo slišali, izvirajo z Radenskega polja in dobrepoljske doline. Dva solista, ki bosta uvajala pesmi, bosta zorela pred našimi očmi. Ljudske pesmi se pojejo brez inštrumentalne spremljave, izjema bo samo svadba, kjer bodo program popestrili godci s svatovskimi vižami.
Ustvarjalna ekipa: izvedba in zamisel: Jožica Poderžaj, pojejo: Jožica in Jože Poderžaj, Marija Kavšek, Marija Zaviršek Gortnar, Bojan Okorn, Marko Erčulj, Marinka in Jože Adamič, Bronka Frelih, Julijan Perko, Olga in Ludvik Gruden. Da bomo lahko prisluhnili žlahtno zapetim vižam, potrjujejo tudi najvišje ocene v vseh kategorijah, ki jim jih je podelil strokovni sodelavec na regijskem srečanju etno ustvarjalcev JSKD letu 2013. Iskreno veselje ob petju pesmi svojih prednikov in iz okolja, kjer živijo, jih je že večkrat pripeljalo do regijskih in državnih srečanj v desetletjih delovanja. Račna je ena redkih vasi v Sloveniji, kjer ljudsko petje z vsemi njegovimi značilnostmi in posebnostmi obvladajo kar tri generacije.
Poseben ambient Tabora Cerovo bo eden zadnjih koncertov radenskih ljudskih pevcev in godcev pred odhodom na EUROPEA-DO, evropski festival ljudske kulture v mestu Kielce na Poljskem od 24. do 27. julija 2014. Zato povabljeni, da jih podpremo kot dobra domača publika in kot najboljša vzpodbuda za nadaljnje delo.
INFO redakcija ZKD Grosuplje, vodja strokovne službe:
Simona Zorc Ramovš
Otvoritev prenovljenih prostorov Študentskega kluba Groš
V petek, 18. aprila 2014, smo slovesno odprli prenovljene prostore Študentskega kluba Groš. Otvoritev prenovljenih prostorov je naznanil slavnostni prerez traku, ki so ga prerezali vodja investicije in do pred kratkim predsednik Študentskega kluba Groš Uroš Vodopivec, aktualni predsednik Študentskega kluba Groš Gašper Kus in župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič. Županu, nekdanjim in sedanjim članom in članicam Študentskega kluba Groš, oziroma kot radi pravimo, vsem »Groševcem« in »Groševkam«, je dobrodošlico na otvoritvi prenovljenih prostorov izrekel vodja investicije Uroš Vodopivec.
»V ponos mi je, da lahko po treh letih intenzivnega dela predstavimo uspešno zaključen projekt, s katerim smo zgodbo študentskega kluba tudi popolnoma preorali,« je povedal Uroš Vo-dopivec. Ko je prišel v Študentski klub Groš pred tremi leti, mu je kot prvo padlo na misel, zakaj so prostori tako neizkoriščeni. Po temeljitem premisleku z ostalimi člani upravnega odbora in nekdanjimi »Groševci« so prišli do sklepa, da je potrebno prostor prilagoditi potrebam študentov in mladih, kar je botrovalo temu, da so se odločili za celotno prenovo notranjosti prostorov, vključno z idejno zasnovo in funkcionalnostjo prostorov.
Kljub mnogim pomislekom nekaterih sta jih močna volja in samozavest pripeljali do tega, kar ima študentski klub danes. Mladim so ponudili prostore, v katerih se bodo lahko družili, izobraževali in zabavali. Zgornji prostori bodo nekakšna študentska info točka, tam bodo organizirana različna predavanja, dijaki in študentje bodo deležni številnih ugodnosti, od poceni kopiranja, brezplačnega interneta in še bi lahko naštevali, v spodnjem delu pa bo obratoval lokal Hot Spot Caffe.
»Želim, da prostor zaživi, kot smo si zamislili, se pravi, da se bodo v prostoru mladi radi družili prav vsak dan, da bo prostor postal stičišče mladih v Grosupljem in okolici. To bo največja nagrada zame in za vse nas, ki smo se trudili in vložili svoj čas v ta projekt,« je še povedal Uroš Vodopivec.
»Groševke« in »Groševce« je nagovoril in jim ob tej pridobitvi iskreno čestital župan dr. Peter Verlič. Zdi se mu pomembno, da imajo mladi prostor, kjer se lahko družijo, kjer se lahko pogovarjajo, da ni vse samo na internetu, da ni vse samo na facebooku, ampak da je tudi v živem kontaktu.
Župan nam je še zaupal, da se je ravno vrnil iz Pariza, kjer je bil kot gost vabljen na mednarodno konferenco o urbani mobilnosti za Evropo leta 2050. In ko je malo pogledal po dvorani, so mu manjkali tisti, ki bodo leto 2050 doživeli, to so mladi. Zato je »Groševkam« in »Groševcem« zaželel, naj bo prostor dobro izkoriščen tudi za kakšne dobre ideje. »Groševke in Groševci, pomagajte Občini Grosuplje zgraditi Grosuplje 2050,« je rekel župan in ob tem povedal, da se ustanavlja tudi Mladinski svet Grosuplje, ki naj bi povezoval vse mladinske organizacije v občini in bil sogovornik mladih z Občino Grosuplje, ob tem pa povabil Študentski klub Groš k aktivnosti, saj lahko le s skupno energijo veliko naredimo.
Prenovljene prostore Študentskega kluba Groš si je ogledal tudi predsednik Zveze študentskih klubov Slovenije Jaka Bassanese in ob tem povedal, da v Sloveniji deluje 57 študentskih klubov, in so časi, ko so nekateri klubi v vzponu, ter časi, ko so nekateri klubi v zatišju, je pa zadnje leto definitivno Študentski klub Groš tisti, ki je v vzponu. Jaka Bassanese je ob odprtju prenovljenih prostorov klubu iskreno čestital in mu zaželel veliko dobrih projektov tudi v prihodnje.
Študentski klub Groš deluje na območju upravne enote Grosuplje od leta 1999 in že vse od takrat skrbi za obštudijske dejavnosti študentov na tem območju. Prisotne je nagovoril tudi eden izmed ustanoviteljev Študentskega kluba Groš Jože Šircelj in povedal, da mu je v veliko veselje, da po 15 letih vidi takšno osvežitev prostorov. Leta 1999 so z Andrejem Štrusom in Jožetom Štru-som, ki je postal tudi prvi predsednik Študentskega kluba Groš, prišli do ideje o ustanovitvi kluba, se o tem veliko pogovarjali in ga tudi ustanovili. Ob tem je povzel besede Jožeta Štrusa, ki je bil ob novici, da se odpirajo prenovljeni prostori kluba, res vesel. Nihče ne ostane študent za vedno in temeljna ideja Študentskega kluba Groš je ravno v nenehnem spreminjanju in prilagajanju potrebam novih generacij študentov. V svojem imenu in v imenu Jožeta Štrusa je »Groševcem« zaželel, da bi prostore še naprej uporabljali odgovorno in za uresničitev najboljših idej.
Začetki Študentskega kluba Groš so bili na Taborski cesti in ravno 10 let mineva, odkar se je klub preselili v prostore na Industrijski cesti 1g. Vodja investicijskega projekta je bil takratni predsednik Študentskega kluba Groš Gregor Steklačič. Tudi takrat je šlo za res velik projekt in veliko investicijo, vendar pa je
bil, kot kaže, prostor po vsem tem času potreben prenove, je rekel Gregor Steklačič ter pohvalil delo in trud ekipe, ki je prenavljala prostore, saj je prostor res prijeten in predstavlja neko novo osvežitev. Prav tako je pohvalil delovanje in aktivnost kluba, kajti prostor je zagotovo pomemben, ampak bistvo kluba pa je, da ima vsebino. »Trenutno, kakor delate, ste na dobri poti, želim vam vse najboljše tudi naprej,« je še povedal Gregor Steklačič.
ki se bodo lahko izvajali tudi v teh prostorih. Takšen projekt je zagotovo »Z Grošem do službe«. Gašper Kus se je ob tej priložnosti iskreno zahvalil svojemu predhodniku Urošu Vodopivcu, saj mu je, kot je dejal, predal dovršen in dobro delujoč klub, tako da bo lahko pod njegovim vodstvom kar najbolje služil svojemu namenu.
Ob koncu uradne slovesnosti je prisotne nagovoril tudi aktualni predsednik Študentskega kluba Groš Gašper Kus. Povedal je, da je trenutno v klub včlanjenih krepko čez 900 dijakov in študentov na območju upravne enote Grosuplje. Samo v lanskem letu je bilo uspešno speljanih 58 projektov, šlo je v glavnem za zunanje projekte, z novimi prostori pa so že na vidiku novi projekti,
Zdaj sem pravi SKAVT !
Slovesen dogodek je povezoval Nejc Kolmančič, mlade pa je v nadaljevanju večera zabaval Pero Lovšin z gosti.
Jana Roštan
Na »sončen« aprilski vikend smo se grosupeljski Topoli odpravili na krajši izhod, pa ne navaden, imeli smo skavtske obljube. Naši novi člani se zdaj lahko končno sprehajajo po svetu z rumeno in oranžno rutico za vratom.
Letos so bile obljube še posebej zanimive. Obiskali so nas naši »bivši« skavtski voditelji, osebe, ki so poskrbele za to, kar smo grosupeljski skavti danes. Prva Akela ter bivša četovodja in kla-novodja so nas popeljali nazaj v čas ter nam predstavili, kako so stvari potekale včasih, katere igre so bile njihove najljubše, na kakšne tabore so hodili in nam pokazali marsikatero njihovo spretnost. Mi smo bili navdušeni!
Po igri, katero so nam pripravili kar naši klanovci, in ustvarjanju čudežnega zaboja, v katerem se je zjutraj zableščal čisto pravi zaklad, smo se podružili še ob ogromnem večernem ognju, kjer smo ob zvokih kitare prepevali še dolgo zvečer.
Naslednji dan pa nas je čakal tisti najpomembnejši dan v življenju vsakega skavta. Dan, ko obljubi, da bo to ostal za vedno, da bo poskušal služiti Bogu in domovini, da bo pomagal drugim in predvsem, da bo izpolnjeval skavtske zakone. Kljub temu da nas je ravno med sveto mašo presenetil dež, so obljube potekale tako, kot bi morale.
Po bogatem pikniku, na katerem smo ta pomembni dogodek proslavili še s starši in prijatelji, smo odšli domov s širokim nasmehom na obrazu. Eni zato, ker smo ponosni, da smo skavti, drugi pa zato, ker so to končno tudi zares postali.
Eva Travnik
Letna skupščina Gasilske zveze Grosuplje
V	petek, 4. aprila 2014, je potekala 59. redna letna skupščina Gasilske zveze Grosuplje. Dogodku so prisostvovali župan dr. Peter Verlič, pooblaščenec župana Iztok Vrhovec, poveljnik regije Ljubljana II Borut Lončarevič, poveljnik Civilne zaščite Grosuplje Niko Mihičinac, več delegatov gasilskih zvez regije Ljubjana II in seveda tudi predstavniki vseh prostovoljnih gasilskih društev iz naše občine Grosuplje.
Gasilska zveza Grosuplje je skladno s sprejetim planom v preteklem letu realizirala večino zastavljenih ciljev po posameznih prostovoljnih gasilskih društvih. Predsednik Andrej Bahovec je povedal, da je bilo tudi v letu 2013 v sodelovanju z Gasilsko zvezo Dobrepolje uspešno izvedeno medobčinsko tekmovanje v različnih gasilskih disciplinah, na katerem je sodelovalo kar 60 tekmovalnih ekip z Gasilske zveze Grosuplje, kar je izjemno spodbuden podatek za uspešno nadaljevanje gasilstva v okviru zveze. Prav tekmovanja so tista, ki pokažejo pripravljenost in usposobljenost za posredovanje v požarih in drugih nesrečah. 28 ekip iz Gasilske zveze Grosuplje je nato sodelovalo na regijskem tekmovanju, od katerih se jih je 13 uvrstilo tudi na državno tekmovanje. V pokalnem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije pa so veterani PGD Grosuplje dosegli odlično 1. mesto in osvojili pokal, prav tako odlično 2. mesto pa so zasedli veterani PGD Ponova vas.
V	okviru Gasilske zveze Grosuplje so posamezna društva organizirala tudi: 15. tekmovanje za pokal Tabor v Ponovi vasi, Napad na rdečega petelina na Velikem Mlačevem, tekmovanje v hitrem spajanju sesalnega voda v Čušperku in tekmovanje v vlečenju gasilske C cevi v Zagradcu.
Mladinska komisija Gasilske zveze Grosuplje je v Veliki Loki organizirala meddruštveno tekmovanje v orientaciji, občinski kviz v Račni ter srečanje gasilske mladine iz celotne gasilske zveze v Čušperku, komisija za članice pa je organizirala srečanje članic iz celotne gasilske zveze v Lučah, zelo dobro pa je bila izvedena tudi gasilska vaja za članice društev Gasilske zveze Grosuplje v Šmarju - Sapu.
Tako tekmovanja kot tudi različna srečanja v okviru posameznih komisij krepijo medsebojno sodelovanje med društvi in generacijami in so garancija uspešnega nadaljevanja gasilskega poslanstva v okviru Gasilske zveze Grosuplje.
Pomemben del v gasilstvu je tudi nenehno izobraževanje in soočanje z novostmi. Dokončan je bil nadaljevalni tečaj gasilcev v
Žalni in v Škocjanu, organizirana sta bila dva tečaja za uporabo radijskih postaj in obnovitveni tečaj za bolničarje in prve posredovalce, tehnična komisija pa je izvedla pregled opreme v vseh društvih ter servise in servisne preglede za vsa vozila in motorne brizgalne v okviru gasilske zveze.
V	mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, so bile po posameznih prostovoljnih društvih izvedene medobčinske vaje s prikazom gašenja, reševanja ter gasilske opreme. V organizaciji gasilske zveze je bilo v Šmarju - Sapu izvedeno usposabljanje operativnih članov pri odpravljanju posledic neurja ter dela na višini.
Na področju investicij je Gasilski zvezi Grosuplje v letu 2013 uspelo sofinancirati nabavo motorne brizgalne za PGD Mala Ilova Gora, nabavo vozila GVM za PGD Čušperk, nabavo vozila GVC 16/25 za PGD Grosuplje, gradnjo gasilskega doma na Velikem Mlačevem in nabavo vozila GVM za PGD Šmarje - Sap. Iz naslova investicijskega vzdrževanja pa so sofinancirali sanacijo gasilskega doma na Gatini, adaptacijo gasilskega doma v Št. Juriju in gradnjo gasilskega doma v Škocjanu.
V	celoti so bila realizirana tudi sredstva, predvidena za opremo in redno dejavnost vseh gasilskih društev, velja pa omeniti tudi obe-ležitev 110. obletnice PGD Št. Jurij in prevzem motorne brizgalne v PGD Zagradec.
Med načrti za leto 2014 naj omenimo le večje investicije, ki so finančno že usklajene tudi z Občino Grosuplje, za kar se je predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec županu dr. Petru Vrliču in direktorju občinske uprave Dušanu Hočevarju iskreno zahvalil. Gasilska zveza Grosuplje bo v letošnjem letu na področju investicij in investicijskega vzdrževanja sofinancirala vozilo GVM za PGD Šmarje - Sap, garažna vrata za PGD Ponova vas, ureditev dvorišča v Škocjanu, vozilo GVM za PGD Mala Ilova Gora, motorno brizgalno za PGD Luče, motorno brizgalno za PGD Velika Loka, GVC vozilo za PGD Račna, garažna vrata za PGD Velika Ilova Gora, energetsko sanacijo Gasilskega centra Grosuplje, vozilo GVC 24/50 za PGD Grosuplje, ureditev dvorišča na Velikem Mlačevem, nekaj sredstev pa bodo skušali rezervirati tudi za novo gasilsko cisterno za PGD Polica.
Letošnje leto je zelo bogato tudi s proslavami in obletnicami, saj bodo obeležili 90 let PGD Škocjan z otvoritvijo novega doma, 100 let PGD Malo Mlačevo, 105 let PGD Grosuplje s prevzemom GVC 24/50, 90 let PGD Spodnja Slivnica, prevzeli pa bodo tudi
novo gasilsko cisterno v Račni in nov gasilski dom na Velikem Mlačevem.
Župan dr. Peter Verlič je ob tem povedal, da sta nas v času od zadnje skupščine v naši občini doleteli kar dve večji nesreči, najprej neurje, vsi pa imamo še sveže spomine na žledolom. V svojem imenu in v imenu občank in občanov se je gasilcem in gasilkam iskreno zahvalil za vse opravljeno delo ob teh dveh naravnih nesrečah in ob številnih ostalih intervencijah. »Naj se vam vse, kar dobrega storite, povrne s tisočkratnim dobrim,« je še povedal župan, in jim zaželel uspešno realizacijo načrtov tudi v letošnjem letu.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
Florijanova maša v Grosupljem
Sv. Florijan je zaščitnik proti požarom in poplavam ter zavetnik gasilcev. Goduje 4. maja, zato so se v tem času tradicionalno odvile številne Florija-nove maše, ki so jim prisostvovali gasilci in gasilke mnogih gasilskih društev ter se zahvalili Bogu in zavetniku gasilcev sv. Florijanu za vsa varno opravljena dela v preteklih letih in ju prosili za varnost in vse dobro tudi na nadaljnji poti.
V nedeljo, 4. maja 2014, so se Florijanove maše v Grosupljem poleg gasilk in gasilcev PGD Grosuplje, PGD Gatina in PGD Spodnja Slivnica udeležili tudi župan dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave Dušan Hočevar in predsednik krajevne skupnosti Grosuplje Marjan Jakopin.
Florijanovo mašo je vodil prijatelj gasilcev PGD Grosuplje, ki so ga lani spremljali tudi na njegovem mašniškem posvečenju v Novem mestu, no-vomašnik Dejan Pavlin, zdaj kaplan v Kočevju.
Kaplan Dejan Pavlin je v svoji pridigi izpostavil pomen prostovoljstva, ki je vrednota vseh gasilk in gasilcev. Gasilci na območju Grosupljega in okolice že več kot 100 let organizirajo praznovanja v čast sv. Florijanu, zato ve, da je vzornik za njihovo prostovoljno delo v gasilski organizaciji in v službi ljudem, Jezus Kristus. Takšni ljudje so v današnjem času še kako pomembni. Prostovoljci so vsi, ki svoj prosti čas posvečajo drugemu, ne za plačilo, ampak iz plemenitosti. Svetu in posameznikom dajejo jasno vedeti, da so stvari, ki se ne merijo samo z debelostjo denarnice, in da je človekovo dostojanstvo veliko večje od vsakega še tako velikega kupa denarja. Sila, ki plemeniti gasilce, in ji gasilci sledijo, da pomagajo ogroženim v nesreči, je ljubezen. Kaplan Dejan Pavlin je gasilcem zaželel, da ji sledijo tudi v prihodnje in jih spodbudil, da svoje delo opravljajo z iskrenostjo.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
Florijanova procesija na Polici
V nedeljo, 4. 5. 2014, prav na dan sv. Florijana, smo se poliški gasilci zbrali pri sveti maši. Mašo darujemo v čast živim in pokojnim gasilcem v zahvalo. Mislim, da bi prav v letošnjem letu moralo biti te zahvale še več, saj smo pomoč gasilcev v žledu, ki nas je prizadel spomladi, potrebovali skoraj po celotni Sloveniji. Procesije, ki se je začela pri gasilskem domu in je krenila proti cerkvi sv. Jakoba, se je udeležilo 57 gasilcev, od tega je bilo 11 gostov iz pobratenega gasilskega društva Prežganje in iz PGD Štangarske Poljane. Pred gasilskim domom smo pričakali župnika. Po predanih raportih poveljnika in pozdravu župnika smo krenili proti cerkvi, kjer so nas pričakali ostali farani. Prednje klopi so prazne čakale nas gasilce, ki smo jih hitro napolnili. Pri maši so naši gasilci sodelovali z branjem beril in prošenj, ka-
tere so bile skrbno izbrane prav za ta dan. Župniku se moramo zahvaliti za prekrasno pridigo, v kateri res ni manjkalo pohval gasilcem, ter pevcem, ki so med obhajilom prepevali pesem v čast sv. Florijanu in gasilcem. Ob koncu maše se je zahvalil predsednik društva, ki nas je povabil še na skupno fotografiranje pred oltar ter na manjšo pogostitev za vse pred cerkvijo ter za gasilce v gasilskem domu. Ob izhodu iz cerkve so ministrantje razdelili tudi spominske podobice. Želja predsednika je bila, da se v tako velikem številu srečamo še kdaj.
Za PGD Polica zapisala Majda Kastelic Foto: Drago Andročec
prostovoljno gasilsko društvo luce vabi na
GASILSKO
VESELICO
LUCE
1927 - 2014
7. junija 20H ob 20. uri
Na pomoči
za zabavo in dobro glasbo	/
bo poskrbel ansambel MODRIJANI.
Kot se za taKo prireditev spodobi, bo na voljo ogromno jedače in puače, še več pa dobre glasbe ter bogat srečeiov. GasilsKa veselica bo ob vsaKem vremenu! Vabljeni!
Kresovanje v Malih Lipljenih
Žledolom je v škocjanskem koncu letos naredil veliko škode. Posledično je v gozdu veliko dela in tudi ostankov sečnje (veje, vrhovi in podobno). Beseda je dala besedo in hitro smo krajani prišli na idejo, da bi naredili prvomajski kres in te ostanke pokurili. Rečeno storjeno.
Na pomoč smo priskočili gasilci PGD Škocjan, ki smo akcijo vzeli za svojo. Hitro smo našli primerno lokacijo za kurjene. Miran, tudi gasilec, je ponudil svoj travnik, kjer je že imel nekaj lesa pripravljenega. Od sobote do srede smo kljub slabemu vremenu uspeli pripeljati večino lesa in ga zložiti na kup. V sredo nam je popoldanska ploha z dobršno količino sodre poslala strah v kosti, tako da smo pripravili še manjšo platneno streho za vsak slučaj. Poleg tega smo gasilci poskrbeli za požarno stražo in na kraj prišli s cisterno, tako da je vse potekalo tudi varno.
Samo kresovanje je bilo zamišljeno kot prijetno družinsko druženje, zato smo kres zakurili še pred mrakom. Še posebej smo se potrudili za otroke. Opremili smo jih s skoraj pravimi gasilskimi čeladami, nato je sledilo presenečenje. Posebej smo pripravili manjše ognjišče in vsak otrok si je ob »strokovni pomoči staršev« na ognju lahko spekel svojo hrenovko. Veselje je bilo nepopisno. Vsi skupaj pa smo se zaobljubili, da bomo kresovanje vsako leto ponovili. Upam, da nam bo uspelo.
Primož Svetek
Pohod na Nanos - 2014
V soboto, 26. aprila 2014, smo se pohodniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje odpravili proti Primorski. Namenili smo osvojiti nekaj nad 1200 metrov visok Nanos.
Zbralo se nas je 11 pohodnikov, na pot pa smo se odpravili s kombijem.
Kmalu smo prispeli v vas Razdrto, ki leži pod Nanosom. Na vrh smo se odpravili po daljši, manj zahtevni poti. Uživali smo v prelepem razgledu na okoliško pokrajino in občudovali cvetje, ki v tem letnem času začne cveteti. Po treh urah še kar naporne hoje smo prišli do Vojkove koče na vrhu Nanosa. V prijetni koči smo se okrepčali in poveselili. Posebej moramo pohvaliti oskrbnico in njeno pomočnico v koči. Obe sta bili prijazni, tako da je tudi to prispevalo k dobremu razpoloženju.
Preden smo se odpravili v dolino, smo prižgali sveče z našim znakom pred vse tri spomenike, ki stojijo ob koči: organizaciji TIGR, Janku Premrlu--Vojku in slovenske osamosvojitve. Tako smo počastili spomin na tiste, ki so se borili za to, da imamo danes svojo državo. Mnogi so za to dali tudi svoja življenja.
Kmalu smo se odpravili nazaj v dolino in proti domu.
Navdušeni nad doživetjem tega dne smo si obljubili, da se prihodnje leto spet odpravimo na kakšen pohod v naše prelepe gore. Upamo, da se nas bo zbralo več, saj je lahko vsakemu žal, da se nam ni pridružil.
Jelka Janežič, OZVVS GROSUPLJE
Skupščina društva za varstvo voda »BISTRINA« na Polici
V petek, 4. aprila 2014, so se lastniki poliškega zasebnega vodovoda zbrali na 12. seji skupščine društva v dvorani gasilskega doma na Polici. Kulturni program so oblikovali Ljudski pevci s Police.
Predsednik društva za varstvo voda Bistrina, Marjan Pražni-kar, je pozdravil vse prisotne in odprl skupščino. Po izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja, overovateljev zapisnika in verifikacijske komisije je sledil pregled in potrditev 11. redne skupščine društva in poročila predsednika, blagajnika, poročilo odgovorne osebe za notranji nadzor, poročilo nadzornega odbora in razprava po poročilih.
Predsednik društva za varstvo voda Bistrina je obvestil lastnike vodovodnih priključkov, oziroma porabnike poliške vode, da je status društva kot upravljalca zasebnega vodovoda na Polici-Gradišče rešen. Lansko leto, konec februarja, smo dobili potrdilo Občine Grosuplje, da nas priznajo kot upravljalca zasebnega vodovoda. Iz navedenega potrdila je razvidno, da je naše društvo vpisano v evidenci zasebnih vodovodov in njihovih upravljalcev na območju občine Grosuplje, pod zaporedno št. 2. S tem je tudi končano večletno prizadevanje za pridobitev statusa društva kot upravljalca.
Prisotne je tudi seznanil, da nas je pretekli teden obiskala oziroma opravila nadzor zdravstvena inšpektorica zdravstvenega inšpektorata iz Novega mesta, pod katerega spadamo. Inšpektorica je pregledala celotno dokumentacijo naše službe za zagotavljanje skladnosti in nadzor pitne vode. Večjih pripomb ni imela, tako da je bila s pregledom zadovoljna. Ob tej priliki je javno pohvalil našo Stanko Vidrih, ki zelo vestno in dobro vodi našo nadzorno službo.
Še vedno imamo probleme z dvema našima večletnima neplač-nikoma prispevka za vzdrževanje vodovoda, kar smo že omenili na zadnji skupščini. Upravni odbor in častno razsodišče sta sklenila, da jima zapremo oziroma odklopimo vodo, vendar tega nismo naredili, ker sta oba uporabnika vodovodnega sistema delno poravnala račun. Razliko pa še vedno dolgujeta. Ob koncu svojega poročila je predsednik povedal, da smo imeli ob koncu lanskega leta slavnostno sejo s pogostitvijo za vse člane odbora društva. Na tej seji smo tudi počastili spomin na naša večletna člana upravnega odbora Jožeta Logarja in člana nadzornega odbora Ivana Dežmana, ki sta umrla v letu 2013.
Poročilo je zaključil z mislijo, da člani obeh odborov dobro opravljajo zaupane jim naloge, saj delujejo v smislu dobrega gospodarja.
Stanka Vidrih, odgovorna oseba za zagotavljanje skladnosti pitne vode iz omrežja Polica-Gradišče, je v svojem poročilu povedala, da vodovodni sistem Polica-Gradišče deluje skladno z zahtevami HACCP sistema, kar pomeni stalno kontrolo varnosti pitne vode za uporabnike. Ta proces temelji predvsem na preprečevanju tveganj in zajema nadzor vodnih virov, priprave vode, odkrivanje kritičnih točk ter dejavnikov tveganja, ki bi lahko privedli do neskladnosti s predpisi.
Skladno z zahtevami HACCP smo v lanskem letu izvedli vsa potrebna čiščenja, kontrole vsebnosti klora za mestom kloriranja in pri uporabnikih ter odvzemanja vzorcev za mikrobiološka in kemijska testiranja.
V okviru obvladovanja sistema opravljamo stalne obhode in preglede na območjih vodnih virov, objektov, okolice objektov in napeljave, z namenom, da bi s preventivnimi ukrepi zmanjšali tveganja za onesnaženje in posledično neskladne rezultate vode pri uporabnikih.
V okviru notranjega nadzora smo dolžni uporabnike tudi obveščati o rezultatih pitne vode. Vsi uporabniki so prejeli rezultate preizkušanj vode. Mikrobiološka testiranja pitne vode iz zajetij (Studenec 1, 2, 3) so informativnega značaja in jih odvzemamo z namenom spremljanja obsežnosti onesnaženja. Rezultati kažejo na blago onesnaženje in so primerljivi z rezultati preizkušanj iz preteklih let. Zaradi onesnaženja zajetij z kolifornimi bakterijami in E. Coli, ustrezno kakovost pitne vode zagotavljamo s stalnim dovajanjem in kontrolo vsebnosti prostega klora. Omenjen način obvladovanja in dezinfekcije zagotavlja ustreznost rezultatov pri uporabnikih. V letu 2013 nismo beležili odstopanj pri rezultatih mikrobioloških in kemijskih testiranjih pitne vode pri uporabnikih, je zaključila svoje poročilo Vidrihova.
Za članico upravnega odbora je bila predlagana in izvoljena Tatjana Logar, v nadzorni svet pa je bil predlagan in izvoljen Jože Vidic.
Sprejet je bil tudi program dela upravnega odbora društva za leto 2014: ena izmed glavnih nalog je vzdrževanje vodovodnega sistema in kakovosten notranji nadzor pitne vode. Letno bomo čistili okolico vodohramov in zajetij pitne vode. Po potrebi bomo očistili tudi vodohrame in razbremenilnike. Pripravili bomo dokumentacijo in pregledali možnosti za postavitev naprave za filtracijo in UV žarčenje, ki bi nadomestilo napravo za kloriranje vode.
Sejo smo zaključili s pesmijo, pogostitvijo in prijetnim druženjem.
Ivo Puhar
Šmarski upokojenci so obiskali hrvaško prestolnico
April ni nič kaj primeren mesec za organizacijo izletov. S svojim muhastim vremenom jo namreč organizatorjem prav rad zagode. Za izlete, ki so namenjeni ogledom pokrajine in mest, pa je lepo vreme še kako pomembno. Zato je pri organizaciji izletov v tem času treba imeti tudi kanček sreče. Te sreče ni manjkalo organizatorjem Društva upokojencev Šmarje - Sap, ki so v sredo, 23 aprila, organizirali izlet, namenjen ogledu hrvaške prestolnice Zagreb.
Na vseh točkah, na katerih sta zjutraj ustavljala naročena avtobusa, se je zbralo skoraj 60, povečini šmarskih upokojencev, nekaj pa nas je bilo med njimi tudi Grosupeljčanov. Temni oblaki, ki so prekrivali nebo, niso vzbujali ravno optimizma. Vendar že po nekaj prevoženih kilometrih so se na vzhodu začeli trgati oblaki in ob prvem postanku na postajališču tik pred mejnim prehodom Obrežje nas je ob pitju jutranje kavice že obsijalo toplo pomladansko sonce.
Prvi postanek v Zagrebu ob znani koncertni dvorani Vatroslav Lisinski je bil namenjen vkrcanju vodičk, ki sta nas vodili po mestu in nam odkrivali njegove čare in skrivnosti. Sledila je krožna vožnja po mestu, med katero smo kar skozi okna avtobusa spoznali več kulturnih in zgodovinskih znamenitosti mesta. Popotniki vedo, da če hočejo na hitro spoznati sedanji utrip in preteklost nekega kraja, potem se je potrebno podati na mestno tržnico in mestno pokopališče. Na tržnici se zaradi pomanjkanja časa sicer nismo ustavili, ogledali pa smo si del osrednjega zagrebškega pokopališča Mirogoj. Pogled na mogočne in razkošne grobnice in slikovita pripoved vodičk so nam pričarali del bogate zgodovine tega mesta.
Na trgu pred katedralo smo se za nekaj ur poslovili od avtobusov ter se peš podali na ogled mesta. Postanek pred bronasto maketo mesta je bil koristen predvsem za pridobivanje osnovne orientacije. Sledil je sprehod po osrednjem zagrebškem Trgu bana Jelačiča, kjer so nekateri izkoristili priložnost za fotografiranje ob mogočnem spomeniku tega pomembnega moža iz hrvaške zgodovine, drugi pa so se za spomin fotografirali še ob tam postavljenih živih kipih.
Sledil je vzpon po ozkih ulicah mimo Krvavega mostu, spomenika sv. Jurija na konju, skozi Kamnita vrata na t.i. Gornji grad do Trga sv. Marka z Banskimi dvori, kjer domuje hrvaški
predsednik, hrvaška vlada in njihov parlament, imenovan Sabor. Največ pozornosti pa je vsekakor pritegnila slikovita streha tamkajšnje cerkve sv. Marka.
Nekaj korakov stran je zanimiv muzej slavnega hrvaškega kiparja Ivana Meštroviča, ki smo si ga z zanimanjem ogledali ter prisluhnili pripovedi o življenju in delu tega svetovno znanega umetnika.
Spust z Gornjega grada v Donji grad je z znamenito vzpenjačo trajal v primerjavi s poprejšnjim pešačenjem navzgor le nekaj trenutkov, saj je potekal brez zastojev, ki so sicer zaradi starosti naprave kar pogosti in zaradi katerih jo domačini imenujejo kar »zapinjača«.
Še sprehod po zagrebški glavni prometnici Ilici in že smo bili spet na Trgu bana Jelačiča, kjer smo zaključili naše nekajurno potepanje po mestu.
Čeprav smo imeli za kavo in morda še kaj na tej prelepi zagrebški točki kar nekaj časa, smo to opravili bolj na hitro. Pregnal nas je namreč manjši naliv in nas prisilil, da se čim prej odpravimo na trg pred katedralo, kamor sta prišla po nas avtobusa. Prijetno utrujeni in polni novih vtisov in spoznanj smo se posedli v avtobusa in se zapeljali do bližnjih Brežic.
Kljub temu, da je bilo vzdušje v avtobusu med vožnjo proti domu prijetno in na trenutke tudi razigrano, pa je bilo, proti pričakovanju, dokaj mirno. Vzrok gre verjetno pripisati prijetni utrujenosti zaradi večurne hoje in pa seveda obilnemu in odličnemu kosilu v eni od brežiških restavracij.
Tako smo se v poznih popoldanskih urah bogatejši za nova spoznanja in znanja o prestolnici sosednje države, ki je na videz tako daleč, v resnici pa le dobro uro vožnje oddaljena od nas, vrnili na svoje domove, prepričani, da je povsod lepo, najlepše pa je doma. Vendar, da bi to spoznal, moraš najprej oditi od doma.
Franci Zorko
Spomini in zahvale
ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem
ZAHVALA in večni mir mi zaželite.
V 91. letu se je od zemeljskega življenja poslovil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
FRANC OVEN
iz Velike Loke pri Grosupljem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše in cerkev.
Hvala tudi gospodu župniku Andreju Šinku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem pevskega zbora Samorastnik za sodelovanje s sočutnim petjem ter gasilcem PGD Velika Loka za lepo izvedbo pogreba in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spom in je ljubezen, ki v srcih prebiva!
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta in dedija,
BENA CEGLARJA
(1934 - 2014) z Malega Vrha pri Šmarju - Sapu.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem drugim znancem za vse izrečene besede sočutja, podarjeno cvetje, sveče ter za darove za cerkev in svete maše.
Hvala Moškemu pevskemu zboru Šmarje - Sap, Nejcu Zahrastniku na trobenti in cerkvenemu zboru za zapete pesmi v slovo. Zahvala gospodu župniku dr. Bojanu Korošaku za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo.
Hvala tudi g. Adamiču za organizacijo pogreba.
Posebej se zahvaljujemo dr. M ijanovičevi in patronažni sestri Andreji v Zdravstvenem domu Grosuplje za vso nudeno pomoč.
Iskrena hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, dragi Jože, spomin bo večni ostal.
ZAHVALA
V 73. letu je tiho zaprl knjigo svojega življenja dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric
JOŽEF ZAJEC
(po domače Pluskarjev Jože)
(1.11.1941 - 23.4.2014)
iz Šmarja - Sapa.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo.
Najlepša hvala zdravnikom Onkološkega inštituta Ljubljana ter dr. Grudnovi in patronažni sestri Andreji Kastelic Kirn iz Zdravstvenega doma Grosuplje za skrb in pomoč pri njegovi bolezni.
Zahvaljujemo se g. župniku Stanetu Kerinu za lep poslovilni obred in mašo, šmarskim pevcem za občuteno zapete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Lepa hvala Adriani, ki je z lepimi mislimi pospremila našega pokojnega Jožeta v večni počitek. Hvala sodelavcem Elektro Ljubljana, ki so se v tako velikem številu poslovili od njega. Zahvala sosedom z Adamičeve in Partizanske ceste za izkazano pozornost. Hvala tudi cvetličarni Pene za lepo okrasitev in hvala g. Adamiču za skrbno pripravljen pogreb.
Zahvaljujemo se vsem ljudem, ki ste našega očeta imeli radi in ste ga množično pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina, brata, svaka, strica in bratranca
LOJZETA NUČIČA - BUCA
16.9.1952-18.4.2014 iz Predol pri Grosupljem.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vsem vaščanom in sosedom, posebej še njegovim osebnim prijateljem za podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in za darove cerkvi.
Posebna zahvala velja Janiju Lenasiju, Jožetu Ahčinu, Simonu Malavašiču in Jožetu Žitniku, ki so mu do zadnjega trenutka stali ob strani, ga bodrili ob njegovi težki bolezni.
Iskrena hvala vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju z Onkološke klinike v Ljubljani.
Zahvaljujemo se PGD Račna in vsem gasilcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot v prerani grob.
Še posebej se zahvaljujemo govorniku - gasilcu v cerkvi za ganljivo slovo, izvajalcu Tišine ter pevcem za občuteno petje.
Prav lepo se zahvaljujemo gospodu župniku.
Hvala prav vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: mama, brat Janez z družino, sestre: Marija, Ani, Tončka in Marjeta z družinami, svakinja Darinka z družino
Nežna, čuteča, prijazna in mila do svoje družine si vedno bila. Morda tok ljubezni boš zdaj občutila,
ki zate obilno nam vre iz srca!
(T. Pavček)
ZAHVALA
ob smrti naše drage mami
VIDE GALE
(1932 - 2014) iz Grosupljega.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ste z nami delili bolečino v času njenega slovesa. Hvala, ker ste jo obiskovali, posebna zahvala velja sosedi Marinki.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od nje, ji darovali njej tako ljubo cvetje, sveče in svete maše.
Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju dr. Marku Virantu in zn. Robertu Kuhlju, ki sta človekoljubno skrbela zanjo in ji lajšala bolečine, kaplanu g. Tušku, župniku g. Šketu za čutno opravljen cerkveni obred, pevcem zbora Corona za izbrane in lepo zapete pesmi. Hvala maminemu sošolcu Lovru Logarju za besede ob slovesu. Hvala Marku Zakrajšku za pogrebne storitve. Hvala za vsa izrečena sožalja.
Vsa toplina njenega srca in vsa njena ljubezen ostaja za vedno z nami.
Vsi njeni
Ko bo lunca z neba posijala, skupaj šla bova midva na pot ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in pradedija
LOJZETA POREBRA
(1955 - 2014) iz Grosupljega.
Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za darovano cvetje, sveče, za izrečena pisna in ustna sožalja in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjem u počitku.
Zahvaljujemo se župniku Pavletu Juhantu za poslovilni obred, pevcem iz Žalne za lepo zapete pesmi v slovo, ansamblu za zaigrano njemu najbolj priljubljeno melodijo, za zaigrane melodije na trobenti.
Posebej se zahvaljujemo Mileni Lunar za poslovilni govor.
Hvala vsem, ki ste z njim delili radost življenja, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
14. marca se je za vedno poslovila
IVANKA POTOKAR
(roj. Trtnik, 20. 1. 1939 - 14. 3. 2014) z Jurčičeve 7, Šmarje - Sap.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam
stali ob strani v težkih trenutkih bolezni in slovesa.
Hvala vsem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja.
Posebna zahvala sosedi Anici Gruden in patronažni sestri Andreji.
Hvala gospodu župniku Bojanu Korošaku za lep obred in poslovilne besede.
Hvala tudi pogrebnikom, g. Adamiču in g. Perovšku za dobro organizacijo
pogreba.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na zadnjo pot.
Vsi njeni
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil dragi brat in stric
JOŽE PEČJAK
15.12.1951 - 24.2.2014 z Male Ilove Gore
Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, in gasilcem Mala Ilova Gora za organizacijo in izvedbo pogreba. Hvala tudi govorniku Martinu Jamniku. Posebna zahvala prejšnjim sodelavcem Kovinastroj Grosuplje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč, daleč je...
Ob izgubi našega dragega očeta, brata
JANEZA ZAKRAJŠKA
iz Grosupljega,
se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki ste ga imeli radi, in prijateljem, ki ste mu tako veliko pomenili. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in sv. maše ter prispevke za dom Hospic. Hvala vsem, ki ste se prišli posloviti od njega in ga pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, predvsem dr. Sonji Gruden in patronažni ekipi, za nudenje pomoči v ambulanti in na domu. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi, pevcem. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki vas nismo posebej imenovali, pa ste nam s svojo pomočjo, besedo tolažbe, prisotnostjo in s stiskom rok neizmerno pomagali.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
ROMAN LONČARIČ
(20. 5. 1956 - 4. 4. 2014) iz Rožne doline 8, Grosuplje
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče in cvetje.
Zahvaljujemo se g. Marjanu Kastelicu za besede slovesa ter g. Adamiču za organizacijo pogreba!
Vsi njegovi
Občina Grosuplje obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta gospodarska cona Jug in njegovega okoljskega poročila	občina
Grosuplje
1.	Kraj in čas javne razgrnitve
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta gospodarska cona Jug, ki ga je izdelal Topos, d.o.o., Kočevarjeva ulica 1, 8000 Novo mesto, in okoljskega poročila, ki ga je izdelal Oikos, d.o.o., Mestni trg 19, 1240 Kamnik (v nadaljevanju OPPN in OP) bo potekala od ponedeljka, 12. maja, do vključno torka, 10. junija 2014, - v prostorih Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje - pritličje, v času uradnih ur:
ob ponedeljkih od 8.00 - 11.00 ure in od 12.00 - 14.30 ure, ob sredah od 8.00 - 11.00 ure in od 12.00 - 16.30 ure, ob petkih od 8.00 - 11.00 ure. Gradivo za OPPN in OP bo javno dostopno na spletni strani Občine Grosuplje www.grosuplje.si
2.	Kraj in čas javne obravnave
Javna obravnava OPPN in njegovega okoljskega poročila bo potekala v dvorani Družbenega doma, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje, v sredo, 28. maja 2014. ob 17.00 uri.
3.	Način dajanja mnenj in pripomb javnosti ter rok za njihovo posredovanje
Pripombe, predloge in mnenja k dopolnjenem osnutku OPPN in OP lahko javnost podaja pisno na naslov: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, s pripisom OPPN GC JUG in OP, ali v knjigo pripomb na javni razgrnitvi v času javne razgrnitve ter ustno na javni obravnavi.
4. Stališča do pripomb
Občina bo preučila pripombe, predloge in mnenja, do njih zavzela stališča in jih objavila na spletni strani občine. Stališča bodo objavljena le z navedbo parcelne številke in katastrske občine in ne z osebnimi podatki.
Urad za prostor Občine Grosuplje


hEJA OBMOČJU OPPN
SEKUNDARNI DOSTOP V OBMOČJE DOSTOPI NA PARCELE PROMETNICE
VAROVALNI KORIDOR IW=RA8TR1XRJRE (OBSTOJEČA IN PREDVIDENA)
OBSTOJEČI OBJEIOI
OBSTOJEČA PARCELACIJA {DKN)
PREDVIDENA PARCELACIJA
POVRŽNA ZA GRADNJO STAVB
ZHMPOVRSNE
VAROVALNO OBMOČJE POTOKA BlC*E PES POT
j REGULAOI8KA LINIJA
|_| UE1 - OBMOČJE ZA POSLOVNE, PROIZVODNE IN SKLADIŠČNE DEJAVNOSTI
LJE2 ZELENE POVR&NE
LES - OBMOČJE PROMETNIC N OSTALE INFRASTRUKTURE
e
UREDITVENA SITUACIJA
- DOPOLNJEN OSNUTEK -MAJ 2014	M 1 : X
l
i.	, • ■ w v - i *' ■ i i
Veni vidi, VIC
Vseved
Ferdo: »Včeraj sem novo znanko peljal na večerjo, potem pa še v bar. A veš, kaj mi je potem na koncu rekla?« Cene: »Ne!«
Ferdo: »Hudiča, kako pa veš, da je rekla ne!«
Neizpolnjena želja
Natakar: »Kaj želite?«
Gost: »Prinesite mi tisto, kar jedo pri sosednji mizi.«
Natakar po prihodu od sosednje mize: »Nemogoče, pri sosednji mizi
pravijo, da bodo vse sami pojedli.«
Drugi časi, druga morala
»Kako se je pisala tvoja mama pred poroko?« vpraša Branko svojega sošolca.
»Veš, tiste čase je bila še taka navada, da moja mama tedaj še ni bila moja mama.«
Vsevedi
Učitelj: (sprašuje in odkimava): »Kaj je odkril Krištof Kolumb?« Učenec Jožek: »Afriko!« Učenec Tonček: »Avstralijo!« Učenec Nacek: »Jajce!«
Kdo pravi, da ne vem!
Kviz, ki skuša biti duhovit
1.	Kateri venec je Prešernov?
a)	baladni
b)	rožni
c)	sonetni
d)	čebulni
2.	Kaj privzdigne komarjeva samica, preden piči?
a)	ritko
b)	zadek b) glavo
3.	Poišči zemljino, ki je najbolj vitka!
a)	Azija
b)	Avstralija
c)	Amerika
f { Hi i f i i * t * i
Zakaj se je Martin volitev veselil
Martin in njegova žena Marjeta sta živela v kraljevski Jugoslaviji. Martin se ni veliko zanimal za dogajanje okoli sebe, ljubil pa je dve svari: tobak za žvečenje in vino. Dobilo se je oboje, a kaj ko je bil brez ficka. Pri hiši je bilo vedno nekaj cvenka, ki pa je bil varno zaklenjen v skrinji stroge Marjete. Včasih pa je copatasti Martin le prišel na svoj račun - ob volitvah namreč. Vedel je, da Marjeta rada hodi v cerkev in da nadvse navija za klerikalce.
Nekaj mesecev pred volitvami je z resnim obrazom stopil pred ženo in ji kar naravnost rekel: »Maretel, če mi ne daš denarjev, bom kar liberalce volil!« »Naaak,« je zategnila varuhinja hišne blagajne, »teh brezbožnih pokvarjencev že ne boš podpiral; naaa, pa zgini, pokora!« In je spet zaklenila skrinjo, ključ pa za pas. Martin je bil dovolj pameten, da je zahtevo še nekajkrat ponovil in tik pred volitvami še povišal tarifo. V nedeljo pa je, kajpak, volil pod ženinim nadzorstvom.
Po volitvah je Martin lep čas hodil naokoli s praznimi žepi in vzdihoval: »Ej, ko bi bile kmalu spet kakšne volitve.« Novodobni Martini, izkoristite priložnost, čas je naravnost idealen za te stvari!
Leopold Sever
4) Označi svetnico, ki se najbolj razume na meteorologijo!
a)	sveta Zofija
b)	sveta Neža
c)	sveta Uršula
Lekarna Kosobrin
IMATE TEŽAVE Z ZATEKANJEM NOG IN KRČNIMI ŽILAMI?
BREZPLAČNO MERJENJE VENSKEGA PRETOKA V PETEK 23. MAJA. Za termin prosim pokličite 0590 333 23. Lekari Kosobrin, Adamičeva 24b, Grosuplje.
TRGOVINA za male živali in SALON za nego psov
Adamičeva cesta 2, Grosuplje Tel: 01/78-888-90 040/831-553 mail: info@dogmania.si www.dogmania.si
V salonu vam nudimo: = nego psa po vaših željah ali
pasemskih standardih, = toaleto ušes in krempljev, = brezplačno svetovanje o pravilni negi vašega psa.
't*
k
SVETOVNA PONUDBA
10.990
POPOLNOMA NOVI PRO_CEE'D 2014
•	DINAMIČEN ŠPORTNI KUPE • BOGATA STANDARDNA IN VARNOSTNA OPREMA-'
•	ATRAKTIVEN, VEČKRAT NAGRAJENI ŠPORTNI DIZAJN • IZJEMNO NIZKA PORABA^
KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!
AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) \ Emisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 - 0,15 g/km.
Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 5,2 l/100km, emisije CO2: 104 - 135 g/km CO2.
ni ponudb. Cene vkjuč. vse dane popuste in prihranke in ne vkjuč. barve in stroška priprave vozila.
v.avtotrade.kia.si
o simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubjana.
!!:; vrdrf 1] u [mlin ■imiji Fial i ¡lny ndbčii!! i:ri:i- : i iigudro liunara^i:. ki
lUirili* tuli uutrv? i vrudn«?: JtC E iwjLi i ot^cninii U- vritla loirininM, i J fiClT j'i «r«H BJ1 roftie Uit Uit i*i wnl vuft (»od ki NJrJ iuHjtniii. '1-t Inl/ it inj«1rta:i; cd iut-jpd	■
AVTGTFADE.Smja Goitca 11,1360Vrhniki, beleion Idi) 7S0 51 99 «m
PuapisL-u pcmhn gumi: 1 b - I i 3 |/f DO km. Emune Cd.- BO—2H gflin Emilije unenitrcvai jub njega
zrita iz poutctA pontffnta) cr^Kvajo k {«Mliboanju mirtdti zunanjega zraki Prepihi» ilaft k isjirtPro f^iLinlm k«Kiraaciiapfi Eftecneija ««hm, {Jetew PM„ in	diStosIn dskSgiF.
Uqa »rin di 31k. usk-ji-nrtm AL-II M JUI*I -trn? J J UEMIfc dMCupnKftnmkarlc: /t 11*14?ijihav IH.',MP c riiii h "1 an kimap pl Sani I nn| BMjpid to PuSntruii ■ gajif jčli« ie m.8^ jatttUi^dfitfi
WZf i* Prt li ra> > 44v m
DRUŽINSKI KOLESARSKI MARATO
16. Mesarski maraton treh dbESni
1
Ljubitelji kolesarstva
Vabim vas, da se nam pridružite na družinskem kolesarskem maratonu. Skupaj se bomo popeljali po okolici našega mesta, si ogledali nekatere bližnje zanimivosti in zaužili nekaj trenutkov v neokrnjeni naravi.
Župan Občine Grosuplje Dr. Peter Verlič
Kolesarski maraton bo v nedeljo, 1. junija 2014. Start bo ob 9.00 uri na Kolodvorski cesti v Grosupljem. Start družinskega maratona bo ob 9.30 uri. Proga delno poteka po makadamu. Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade. Otroci do 15. leta lahko nastopijo samo v spremstvu odrasle osebe.
r^-»	Štartnina znaša 10 EUR, za otroke do 15. leta pa 1 EUR.	¡Mmm^šmsim
Prijave od 7:30 do 9:00.	^^
www.grosuplje.si / www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/maraton
Akcijske cene veljajo do 20. junija2014.
Lekarna Kosobrin, Adamičeva 24b, 1290 Grosuplje. Odpiralni čas: pon-pet: 8-19, sob: 8-13, ned: 9-13, med 1. 7. in 31. 8. ob nedeljah zaprto. Izdelki so po akcijski ceni na voljo samo v Lekarni Kosobrin.
Napoved dogodkov
Datum / ura	Dogodek	Lokacija	Organizator
četrtek, 22. 5. ob 19.00 uri	Marija Samec: So z vilicami pisali - predstavitev knjige	Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje	Mestna knjižnica Grosuplje in Rotary klub Grosuplje
petek, 23. 5. ob 19.00 uri	PESEM HOČE BITI LUČ, območna revija odraslih PZ 2014, 2. del	Avla OŠ Louisa Adamiča Grosuplje	JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD Grosuplje, OŠ LA Grosuplje
sobota, 24. 5. ob 8.30 uri	13. tradicionalni spomladanski pohod po Radenskem polju	Center Grajski vrt Boštanj	Turistično-naravovarstveno društvo Boštanj
sobota, 24. 5. ob 11.30 uri	Vseslovensko srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Škofljica	Kolodvorska cesta, Grosuplje	Občina Grosuplje, Oldtimer club Škofljica
sobota, 24. 5. ob 14.00 uri	DAN DOŽIVETIJ, adrenalinsko dogajanje; izbrani izvajalci in adrenalinski spust v jamo ter adrenalinsko dogajanje pred jamo	Velika dvorana Zupanove jame	Zupanova jama, turistično in okoljsko društvo Grosuplje
sobota, 24. 5. ob 20.00 uri	Gasilska veselica z Veselimi Štajerkami v Veliki Loki	Velika Loka	PGD Velika Loka
nedelja, 25. 5. ob 11.00 uri	Srečanje delovnih invalidov Dolenjske in Bele krajine ter praznovanje 30 let Društva invalidov Grosuplje; kulturni program in druženje ob glasbi in plesu	Center Grajski vrt Boštanj	Društvo invalidov Grosuplje
nedelja, 25. 5. ob 15.00 uri	DOBRODELNI KONCERT, dobrodelni vokalno-inštrumentalni koncert za Karitas Slovenije; program oblikuje MoPZ Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška z gosti	Cerkev sv. Martina pod Boštanjem	KD Samorastnik Zalna
ponedeljek, 26. 5. ob 19.00 uri	Pisatelj Drago Jančar in koncert iz cikla Barve glasbe in besede	Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje	Mestna knjižnica Grosuplje
četrtek, 29. 5. ob 17.00 uri	TVU 2014, MOZAIK GENERACIJ, »Slovenija, učeča se dežela!«; kulturni program in delavnice za otroke in odrasle	Avla OŠ Louisa Adamiča Grosuplje	Much Akadem, območni koordinator TVU za Osrednjeslovensko regijo
petek, 30. 5. ob 930 uri	Otvoritev razstave IZ MOJEGA ALBUMA, mentor Marjan Trobec in otvoritev razstave SANJSKI PROSTOR, mentorice Anamarija Šmajdek, Urša Meke in Alenka Čož	Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje	Fotografska skupina Društva za ITZO Grosuplje, ZKD Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje
sobota, 31. 5. ob 9.00 uri	ŠPORTNO PLEZANJE - Tekma državnega prvenstva v težavnostnem plezanju za mlajše kategorije	Športna dvorana Brinje Grosuplje	PD Grosuplje in PS Ascendo
sobota, 31. 5. ob 18.00 uri	NOGOMET: Brinje Grosuplje - Komenda (Regionalna Ljubljanska liga - 24. krog)	Stadion Brinje Grosuplje	Nogometni klub Brinje Grosuplje
nedelja, 1. 6. ob 9.00 uri	16. KOLESARSKI MARATON TREH OBČIN	Kolodvorska cesta, Grosuplje	Kolesarsko društvo Grosuplje in Občina Grosuplje
ponedeljek, 2. 6. ob 19. uri	Karel Gržan - predavanje	Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje	Mestna knjižnica Grosuplje
torek, 3. 6. ob 17.00 uri	ZAKAJ SO MORJA, plesne miniature sklenjene v zgodbo	Kulturni dom Grosuplje	KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje
četrtek, 5. 6. ob 19.00 uri	Viki Gošelj: Velikani Himalaje - predstavitev knjige in fotografska razstava 14 najvišjih vrhov sveta	Dvorana Mestna knjižnica Grosuplje	Mestna knjižnica Grosuplje
petek, 6. 6. ob 19.30 uri	Fran Žižek: JEZIČNI DOHTAR PETELIN, zabavna burka	Kulturni dom Grosuplje	Dramska skupina Ravkovnik, KD sv. Mihaela Grosuplje
sobota, 7. 6. ob 18.00 uri	NOGOMET: Brinje Grosuplje - Ilirija 1911 (Regionalna Ljubljanska liga - 26. krog)	Stadion Brinje Grosuplje	Nogometni klub Brinje Grosuplje
sobota, 7. 6. ob 20.00 uri	Gasilska veselica z Modrijani v Lučah	Luče	PGD Luče
nedelja, 8. 6. ob 15.00 uri	STATI INU OBSTATI, XVIII. tradicionalna prireditev	Društveni dom Škocjan + pohod	KD Škocjan, ZKD Grosuplje
torek, 10. 6. ob 18. uri	Glasbena pravljica v izvedbi učencev Glasbene šole Grosuplje pod mentorstvom Tanje Tomažič	Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje	Mestna knjižnica Grosuplje
četrtek, 12. 6. ob 18.00 uri	PESEM NAS DRUŽI Z OTROKI - POZDRAV POLETJU, vokalni koncert	Kulturni dom Grosuplje	KD Vokal Grosuplje, VVZ Kekec Grosuplje, ZKD Grossuplje
četrtek, 12. 6. ob 19.00 uri	Olga Pega Kunstelj: Kaj rima na nič? - predstavitev knjige	Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje	Mestna knjižnica Grosuplje
sobota, 15. 6. ob 11.00 uri	Prireditev pod šmarsko lipo ob 30 letnici TD Šmarje-Sap	Šmarje-Sap, trg pred cerkvijo	Turistično društvo Šmarje-Sap
nedelja, 15. 6. ob 17.00 uri	S'NOČKAJ SO SE FANTJE STEPLI, etno vokalni dogodek	Tabor Cerovo	TD Št. Jurij, KD Franceta Prešerna Račna, ZKD Grosuplje