Darja Keréc NEKAJ MALEGA O MADŽARIH, GROFIH IN ŠE ČEM Sobočanci naj bi bili pred slabim stoletjem le Prebivalci Sobote, med sabo "različni" po ve- roizpovedi, narodnosti in socialnem položaju, sama Sobota pa je bila tisto malo slovensko me- sto, kjer so ljudje še 1919. leta govorili madžar- sko in kraj, ki ga je morda "višja sila" postavila (če uporabimo naslov znanega Hardyjevega ro- mana) daleč od ponorelega sveta... Do začetka 20. stoletja je Sobota postala urba- no središče sredi neskončnosti, katere širno rav- nino so tu in tam presekale blatne ceste, obrasle s platanami in visokimi akacijami... Arhitekturno sicer zelo dovršene stavbe pa so zvečine služile le izvrševanju osnovnih funkcij province, kar je Sobota nedvomno bila, a bolj v okviru "upravne- ga zatočišča" ogrskih uradnikov, ki pa se niso ravno trudili, da bi iz te "male blatne vasi" nare- dili kaj več od tega, kar je do leta 1900 že bila, namreč prometno stičišče okoliških zaselkov z nekakšnimi atributi, kot so grajska posest, bolni- snica, lekarna, poštni urad, gasilsko društvo, os- novna šola, (katoliška) cerkev, sinagoga (zgraje- na po letu 1908), hranilnica in banka, tiskarna, nekaj prodajaln ter obrtnih delavnic. Po vaseh v širši okolici Sobote seveda ni manjkalo gostiln, a 'biser" med vsemi je predstavljal središčni Do- °•, hotelsko gostišče s Kazinskim društvom. Slednjega ni več, ostala pa sta hotel in gostilna, po drugi svetovni vojni preimenovana v "Zvez- do", ki s svojim zvenečim imenom trmasto (ver- jetno pa tudi s pridihom nostalgije) kljubuje no- vim časom; brez nje si Sobočanci tudi danes ne morejo predstavljati vročih julijskih večerov. Ta- ko kot si tudi Vilmoš Tkalec ni mogel predstav- ljati svoje politične kariere, ne da bi s hotelskega balkona zbrani množici vzklikal o Murski re- publiki in nekakšni (neizogibno razglašeni) "pomladi narodov"... Prvi zapisi o Prekmurju in njegovi vzhodni "prestolnici" se v slovenskem časopisju pojavijo šele v drugi polovici 19. stoletja. O njej sicer (že) leta 1819 Jožef Košič piše, da je bila zanjo naj- večja nadloga blato, saj je bila večkrat na leto po- plavljena, tako da tudi voda iz vodnjaka ni bila pitna in so ljudje morali tudi v hiši položiti deske sredi sobe, da je lahko duhovnik ob taki vremen- ski nepriliki prišel spovedat vernike.1 Blatne po- ti so bile za Soboto nadloga tudi zato, ker so ovi- rale tedenske in mesečne sejme. Poleti prašna, spomladi in jeseni blatna pa je bila Sobota tudi vsa leta do druge svetovne vojne. Leta 1919 jo Jožef Košič, O Slovencih na Ogrskem, str. 18-22 (leta 1819 objavljen spis v listu Chronik der Österreischichcn Literatur, Wien), v originalu: A Magyar országi Vendus - Tótokról; prevod je objavljen v knjigi Življenje Sloven- cev med Muro in Rabo, Izbor del, Budimpešta 1992. VSE ZA ZGODOVINO 56 ZGODOVINA ZA VSE pisec opisuje podobno kot Košič: "Dostakrat je vu vodi plavala. Prek po varasi je samo s konjem ili na kolaj bilo mogoče prek priti. Zato se pravi i zdaj blatna Sobota."2 In ker je popotniku že od nekdaj samoumevno dojemljivo najprej tisto, kar zapazijo oči, in ker človek raje da več na zu- nanjost, je tudi tujec, nenavajen revščine in dru- gačnosti, gledal na Sobočance (ki niso bili niti vaščani niti meščani) bolj skozi oči Sobote sa- me, saj skoraj nobeno drugo mesto ali trg na te- danjem Ogrskem ni bil tako "ubogo" pozidano kot Sobota, katere "mizernost" naj bi se zrcalila že v arhitekturi, ki je s svojo (ne)slovensko dru- gačnostjo v oči zbodla tudi prleškega publicista in popotnika Antona Trstenjaka: "Sredi tega ko- ruznega polja stoji trg Sobota. Ni prav, da pravi- mo stoji, kajti Sobota čepi sredi prekmurske rav- nine. Hiše so itak nizke, zvonik tudi ni visok in tako se ti res dozdeva, da Sobota čepi."3 Takole se je Trstenjaku vtisnila v spomin Sobota, ko jo je leta 1883 prvič obiskal. Pred- vsem pa je bila Sobota drugačna in niti malo meščanska, kot bi se za mestece ali mezováros z okrog 2000 prebivalci konec 19. stoletja tudi "spodobilo"; prav toliko prebivalcev naj bi leta 1880 imela (le) tretjina slovenskih krajev oz. okrajnih središč,4 ki pa niso imela statusa "mest- ne občine" kakor Sobota, ki je bila z "mestnim" statusom in načinom življenja že takrat v zao- stanku za več desetletij. Že zato, ker so mnoga štajerska ali kranjska mesta ter mesteca imela nekakšen "kulturni pedigre", medtem ko naj bi v soboški narodnostni, jezikovni in verski raznoli- kosti ne bilo nič meščanskega ali vsaj svetovljan- skega. Pa vendarle: bili so grofje Szápáryji, kot Géza, Maria, Pal in Lászlo, ki so Soboto zaznamo- vali z avtentičnim hungarizmom, pa tudi z di- skretnim šarmom plemenitosti. Vse do razsula monarhije je bil z njimi kanonik in kasnejši de- kan Janoš Slepec, ki je bil ogrski kroni zvest rav- no toliko kot dr. János Czifrák, urednik soboške- ga tednika Muraszombat és Vidéke in eden vo- dilnih v društvu VMKE. Bil je tudi predsednik so- boškega bralnega društva ter lokalni oblastnik - župan Pósfay Pongrátz. Bila sta dr. Samuel Ritsc- her, predsednik soboške Izraelitske verske skupnosti, in rabin dr. Albert Schweiger. Bil je nadarjen arhitekt Lászlo Takács, pa nekronani 2 Kalendar Najsvetejšega Srca Jezusovega 1919, str. 52. 3 Anton Trstenjak, Slovenci na Ogrskem, Ljubljana 1909 (rokopis hrani NUK v Ljubljani, Rokopisni oddelek, sta- ri fond 193). 4 Vasilij Melik, Središča, provinca, meščani (glej : To in ono o meščanstvu v provinci, Celje 1995), str. 6-7. soboški magnat, hotelir Johann Dobray in bil je celo "prvi slovenski avtonomist", sporni uzurpa- tor ter oportunist Vilmoš Tkalec. Bili pa so tudi lokalni židovski povzpetniki, tr- govci in obrtniki, kot na primer Bergerjevi, Hei- merjevi, Hirschlovi ter Ascherjevi, dokler ni v tri- desetih letih tik pred nemško okupacijo z nad- vse dobičkonosno "fabriko klobas in šunke" prevladal sposoben Josip Benko. Altdeutschi radi utišajo Slovane in obratno, Madžara pa niti policija ne upa utišati... Tako je Sobota veljala za kraj, ki je bil nacional- no omejen na ozki krog Madžarov, pa tudi ma- džaronov in Nemcev, predvsem pa Židov, od katerih jih je večina spadala v družbeno najmanj obremenjeni "stan". Socialna in poklicna struk- tura se za razliko od nacionalne nista bistveno spreminjali, saj sta se izoblikovali šele po prvi svetovni vojni, nakar je v štiridesetih letih prene- hal "veliki selitveni val" Prekmurcev, med temi največ Slovencev iz vrst kmetov. Ker meščanstva kot takega v Soboti torej ni bi- lo, je nemogoče potegniti kakršnekoli vzpored- nice s kakim od slovenskih mestnih središč ! Leta I860 je imela Sobota vlogo polfevdalnega trga,5 katerega zahodni del je bilo zemlj išče - last Szápáryjev, vzhodno ozemlje pa je bilo razdelje- no na več kot sto kmetij. Edino neagrarno gos- podarsko poslopje je bil grad, pa tudi opekarna z mlinom, drevesnica in gostilna. Število gostin- skih objektov je naraslo po letu 1900, to pa je tu- di obdobje, ko vzporedno z naraščajočim ma- džarskim šovinizmom v kavarnah in (celo) v go- stilnah med Sobočanci vzniknejo na pol zasebni družabni krožki, ki naj bi služili vsem mogočim umetnostim in kulturi nasploh. Sobočanke ma- džarskega rodu so medtem stopale v dobrodel- na društva, ki so bila bolj karitativno kot politič- no obarvana, saj so politične spremembe soboš- ki trški vsakdan zdramile šele v začetku 20. sto- letja, ko so se ob Glavnem trgu "razbohotile" za to najbolj primerne gostilne ter kavarne. Med slednjimi je dominirala tista v Dobrajevem hote- lu , kjer so se v prostorih Kazine zbirale pomem- Skica katastrskega načrta iz leta I860 (merilo: 1:2880); hrani Zavod za družbeno planiranje v M. So- boti. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 57 cVmpfom u fesa — fttt jaia.:.6t£Ö:>ä.j ii -poita. ZA«- • Vi'«" ? ' M ČL d{* -;Uv-i_- U'5&fcfr 2))lutaa&om-Ga-t&o t' Katoliška cerkev z delom upravnega središča na prelomu stoletja bnejše "lokalne učene glave". Članstvo v Kazini je (lahko) pripomoglo k vzpenjanju po hierar- hični lestvici, posredno pa je družbeno zazna- movalo tudi zakonske iz vol Jenke članov, saj ta- ko niso bile le žene, matere In gospodinje, skrat- ka Sobočanke, ampak gospe iz Sobote. Te pa naj bi bile "pomembnejše" in "drugačne" od tričetr- tinske večine soboških kmečkih žena. Šovinizem soboških madžaronov in Madža- rov se je zrcalil ravno v prepričanju, da je njiho- va vsakdanja kultura tista, ki je kompleksna, ka- kor je ali naj bi bila nacionalno, versko in jezi- kovno kompleksna sama Ogrska. Tu pa naleti- mo - kot že tolikokrat poprej - na hiperhungari- zem ad infinitum. Kako vendarle ne bi, ko pa je (edini) krog bolj izobraženih madžaronov in "pravih" Madžarov "edino resnico o Bogu" spreobrnil v "edino resnico o kraljevi Ogrski", ki pa v končni obliki ni bila nič drugega kot politič- ni oportunizem, v pričo katerega je ponekod v očeh zahodnih sosedov monarhije (med njimi tudi Slovencev) prihajalo do zavestnega odkla- njanja madžarske zgodovine. Kar so "uprizarjali" soboški Madžari, niti ni bi- lo več "narodno gibanje", ampak kompleks družbene manjvrednosti, ki bi se ga z atakira- njem lokalnih učenih glav na samo prestolnico dalo "ozdraviti" v bližnji prihodnosti. Takih in podobnih sindromov sirom Ogrske seveda ni manjkalo. Kot zanesljiv "ranocelnik" se je seve- da - nasprotno od "gorečnih" katolikov v deželi Kranjski (in Štajerski) - izpostavljala (Štefanova) Cerkev. Dobra plat omenjenih lokalnih glav je bila ta, da so jih v Pesti le redkokdaj jemali resno, sla- bost pa se je pokazala v učinkovitosti šovinizma, ki so ga zato z vnemo izvajali v domačem okraju. Predstavo o tem, kaj se je dogajalo (če se sploh je) v Soboti v zadnjih letih 19. stoletja, pa je zara- di "primanjkljajev" v zgodovinopisju težko po- dati. Lahko pa uporabimo nekaj "skromnejših" zapisov... Eden izmed takih je nedvomno Trstenjakov, ki je nastal ob njegovem obisku v Soboti leta 1883, torej v času, ko je bil duh monarhije prežet z neizogibnim antisemitizmom. V 19. stoletju sta bila plemič in Žid osrednja dejavnika Ogrske; oba je družil (kot se je pogosto naglaševalo) de- nar, čeprav je treba ob tem poudariti, da je anti- semitizem 19- stoletja za razliko od tistega v 20. stoletju vzniknil iz verskih konfliktov in družbe- VSE ZA ZGODOVINO 58 ZGODOVINA ZA VSE ne represije, ki so jo čutili predvsem revnejši slo- ji (le-te pa so v Soboti predstavljali zvečine Slo- venci, to so rimokatoliki). Sobota ni bila še eno izmed ogrskih mestec ali trgov, bila je (kot jo je opisal A. Trstenjak) "ži- dovsko gnezdo" in je Slovencem z obeh strani Mure predstavljala vse tisto, kar je že bila Budim- pešta evropskim nacijam v drugi polovici 19. stoletja. Tudi dr. Franc Ivanocy je glavno mesto Ogrske imenoval Judapešta ali ostudna Sodoma.6 Trstenjakova zapažanja Sobote z verskega, to je židovskega "profila" odražajo duh časa, v kate- rem je živel, to je duh "evropskega mesijanstva" in nenazadnje prebujanja slovenskega naroda - versko in jezikovno opredeljenega po volji et- nične, torej "neogrske" ali "nenemške" večine: "Proti večeru dne 28. avgusta sem dospel v Soboto. Krenil sem kar naravnost v hotel, da si zagotovim prenočišče. Tržani so se zanimali za- me bolj nego jaz za nje, posebno Židi so me poz- no nadzorovali. Zaupali mi, tujcu, niso, ker se jim je v onih časih slabo godilo. /.../Jud je po- vsod in zmerom drzovit, tudi v Soboti, kjer misli, da sme storiti, kar se mu ljubi."7 Trstenjak je v Soboti le prenočil, takoj nasled- nje jutro jo je zapustil. Tej odločitvi je botrovalo "neprijetno večerno zaslišanje" pomembnejših Sobočancev, med katerimi so bili vsi po vrsti (kot je kasneje zabeležil) le Židje: "Sklenil sem kaj iste noči, da na vse zgodaj zapustim Soboto. /.../ In tako sem izginil iz Sobote, da me niso imeli pred očmi sobotski radovedni. Mislil sem si, Sobota je naša, dokler je ljudstvo naše, a ljuds- tvo je slovensko..."8 Vendar je Sobota postala "monumentalno" ži- dovska uradno šele 31. avgusta 1908, ko so sve- čano blagoslovili novo sinagogo. Pri tem je šlo za verski, kulturni in politični dogodek, o kate- rem so poročali sirom Ogrske, lokalni gorečneži pa so otvoritev medijsko podkrepili s politični- mi in verskimi obračunavanji, kot poroča tednik Muraszombat es Videke: "Na mestu stare razpa- dajoče sinagoge v Lendavski ulici je mogočna palača. /.../ Člani verske skupnosti so storili veli- ko. /.../ V letu in pol so zgradili sinagogo. /.../An- tisemitisti (podč. D.K.) učite se od židovskih krajanov, priznajte, da se hudujete na njih, ker vse, kar jeza njih razvojno, imajo v sebi./.../Ven- dar se nad primerom gradnje te molilnice lahko zamislijo verniki drugih ver. Ne vemo, v kate- rem stadiju je izgradnja protestantske cerkve v Soboti, le da katoličani nič ne delajo, o tem sliši- mo dosti. /.../ Naj bi dragi Bog dal vsakemu sinu madžarske domovine takšno srce, moč in sodelo- vanje, kakršno so imeli in imajo soboški Židje."9 Da je bila v Soboti "družbena asimilacija" pod- vržena konstantnim primerjavam med židovsko 6 Vrane Kuzmič, Podjetnost prekmurskih Židov (Zname- nje 1989, št. 2, str. 178, op.9). Protestantska cerkev in nežidovsko kulturo (to je le med majhnim de- lom slovenskih Sobočancev in madžarsko "veči- no"), ni treba posebej poudarjati. Kakšno vlogo so potemtakem imeli Slovenci, v takratnih časih priznani le kot Vendi? Nikakršne. Tudi ne prese- neča, da so bila vsa bolj ali manj huda medseboj- na obračunavanja vezana izključno na socialna (materialna) ter verska (kulturna) razhajanja med nekaj tisoči prebivalcev. Tudi ne presene- Trstenjak, n.d, 11/127-131- Prav tam. Muraszombat es Videke, 6. september 1908. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 59 ča, da se je Židom očital (velikokrat neutemelje- no) nonšalanten odnos do socialnih razlik in pretirano prizadevanje za finančno stabilnost, kar ni zamrlo niti v medvojnih letih. Kljub (nujnim) obračunavanjem je bila sina- goga kot spomenik (neke) kulture v ponos prav vsem Sobočancem.1" Pa vendarle ni bilo le židovstvo tisto, ki naj bi zaznamovalo Soboto, čeprav so Židje s svojo - že tradicionalno sposobnostjo akomodacije težili AURASZOMBATB' boval svojemu delodajalcu) branja željnim So- bočancem opisal, kaj vse lahko dva ogrska So- bočanca doživita na popotovanju po nemški (beri: slovenski!) zemlji. Nemara srečata tudi ka- kega "pristnega Madžara (-ko)" ali "vsaj" So- bočanca (-ko) : "Torej po nagli odločitvi in ne po "večteden- skem preudarku" sva z najbolj koščenim nepo- ročencem Sobote, na četrtkov dan pred binko- šti, dobro opremljena s konji barona Trdega, le- tela proti postaji v Radkersburgu, od koder sva, • midha.' Judovska sinagoga v Soboti na začetku stoletja k nacionalni integraciji, torej zavestni opredeli- tvi za Madžare. Niso pa (soboški) Madžari zapadli v kak krog lokalnih samozadostnežev; nasprotno, kdor si je lahko privoščil, jo je mahnil v svet in neutrudno (kot da je to poslanstvo vsakega Madžara) pro- pagiral Štefanovo državotvornost. Tako kot na primer I Iugo Stern - novinar tednika Muraszom- bat es Videke, ki je (da bi z barvitimi opisi" klju- 10 Kot taka jo sinagoga srojc dostojanstvo ohranila vse do leta 1954, ko so jo (najverjetneje) po navodilih novov- peljane občinske oz. državne vlade porušili... razen prestopa Fragersko - Maribor, potovala naravnost na Koroško. Toda v Mariboru je, kjer je bilo treba na brzi vlak, ki pelje proti zahodu, čakati dve uri in pol, najino nedolžno zabavo zmotil majhen incident. Ravno si ogledujeva eno od znamenitosti mesta, gotski samostan in cerkev na krasnem sprehajališču pod senčnimi lipami, ko nama nasproti prihaja mlada, lepa ženska. S polno nakupovalno mrežo v roki in z nasmeškom na svojem svežem obrazu mimo naju odlebdi s simpatičnim priklonom. " Hugo Stern, Zasmehovani binkoštni izlet (feljton), Mu- raszombat es Vidčke, 2. in 9. avgust 1908. VSi: ZA ZGODOVINO 60 ZGODOVINA ZA VSE S svojim tovarišem sva se spogledala z rivalsko očitajočim se pogledom, in v obeh se je t.i. sam- ska vest začela strašansko oglašati, tako da sva rahlo zardela, obstala in se ozrla na lepo ženski- co. Tedaj se je izkazalo, da je iz imenitne soboške (podč. D.K.) družine, ki naju, oziroma mojega sopotnika, pozna že od doma. Po vzajemni vnovični predstavitvi sva z vese- ljem vzela na znanje, da je dejansko očarljiva ženskica, ki naju je v začetku najinega izleta kot "tajni agent" aretirala na cesti ter odkrila najino incognito bistvo, namenjena proti Unter-Drau- burgu, kjer je njen mož glavni železniški oficir. O dveh urah vožnje, ki sta prijetno odleteli, seve- da ne morem pisati kronike; nisva pa imela časa, da bi si ogledala pokrajino ali preučevala ljudi. Moja splošno znana govorniška sposobnost je prestala preizkušnjo: v sladki ženskici sva utrdi- la njene že izoblikovane pojme o madžarskem kavalirstvu; restavrirala sva madžarsko-av- strijsko prijateljstvo; lastnoročno sva prispeva- la k madžarskemu izvozu (podč. D.K.) z enega mesta na drugega prenašajoč domač krompir, pa druge jedi, ki so se v mreži naše sopotnice znašle poleg avstrijskih industrijskih izdelkov. V Unter-Drauburgu sva se toplo poslovila in zauži- la hladno malico." Prvi "uradni" cilj njunega potovanja je bil Ce- lovec: "Prispela sva zvečer okrog sedme ure. Na tujca deluje Celovec z imenitno mirnostjo nemških mest. V najimenitnejšem, razkošnem in hiper- modernem hotelu 'Hotel Lerch Kaiser von Österreich', ki je prenasičen z gorečnimi Nemci, sva prenočišče dobila le zato, ker sva bila Ma- džara, ki jih povsod v tujini poznajo kot dober turistični material (podč. D.K.). V nekaj trenut- kih sva z električnim dvigalom dosegla svojo so- bo v višini cca 30 metrov. Bila je pedantno čista in relativno poceni opremljena, zaradi česar sva jo vzela v najem takoj še za tri dni vnaprej: za advokata, ki se navdušuje za pravico in glavnega inženirja, ki deli zemljo." Popoldne sta turista uživala ob poslušanju šti- ridesetčlanskega civilnega orkestra kot preludij za sprejem tujcev. Z ozirom na enosmerni politični entuziazem večine Madžarov pa je omembe vredno piščevo priznanje, da je šovinist (in vendarle !): "Zvečer sva se utrujena vrnila v hotel počivat. Oziroma ne počivat, le v posteljo! Dokaj globo- ko v noči je nekdo s prisiljeno dikcijo, malodane na ves glas, poskušal uveljaviti neko madžarsko melodijo! Moj sopotnik je celo ugotovil, da je na- jin samozavestno otožen rojak z veliko vztraj- nostjo in otožnostjo pel "pijan sem, vrtnica mo- ja!" Nihče ne dvomi v moja čustva, ki se nagiba- jo k šovinizmu (podč. D.K.), četudi odkrito priz- nam, da sem ob domači produkciji pesmi mast- no preklel. Naslednje jutro sva slišala, da je tod ponoči priporočljivo peti in se zabavati le ma- džarsko, ker Altdeutschi radi utišajo Slovane in obratno, Madžara pa niti policija ne upa utišati (podč. D.K.)." Spoznanje, da se "njegova" koalirana domovi- na maje na temeljih šovinizma, je več kot očitno, svoje visoko zastavljene misli pa Stern dopol- njuje z omembo "nevarnih" Slovanov: "Res je, da je ta južna Koroška Nemcem nevaren teritorij, saj prilagodljivi, spretni Slovani, ki sprejemajo kulturo, čedalje bolj prodirajo z juga proti seve- ru, tako da v bližnji Krajni in naprej proti jugu niti duha ne sluha ni, o na ves glas oznanjeni he- gemoniji, na kateri je zgrajen organizem naše bratske države." Vse poti vodijo v ... Trst, tudi njuna je preko Ljubljane vodila proti morju...: "Torej sva v Ljub- ljani, na gracioznem gradu, ki je zgrajen na vrhu skale; po ožjem družinskem posvetu, ki se ga je udeležil tudi nek Dunajčan, ki'sênama je pridru- žil med potjo, sva preglasovala Nemca in se od- ločila (tudi sam sem glasoval "za"), da gremo na morje ! In tako je tudi bilo." Modrokrvi diplomat - gospod grofje med drugim povedal, da je njegov največji diplomatski čin banket, ki ga je stal 1000 šterlingov... Konflikti med Židi in katoliki, ali Madžari in Slovenci so se vedno znova porajali. Kakor med dvema ognjema, so med njimi kolebali tudi grofje Szápáryji, ki so se v očeh domačinov predstavljali kot bogataši, ki so se udeleževali lo- vov in proščenjskih pojedin ter plesov. V tem okviru so videli znamenje družbenega in kultur- nega udejstvovanja. Le to pa ni nujno pomenilo "izobrazbo duha". Kadar se je grof hotel prikupi- ti (slovenskemu) kleru, je preprosto segel v mošnjo, in to tako globoko, da je župnik ob mo- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA £\ VSE Gl Üdvözlet MüraszombatBöl. Fö-utcza a park ržszlettel Glavna ulica na začetku stoletja rebitnih "grehih" rade volje zamižal na eno oko in raje pridigal ostalim vernikom, češ da prema- lo prispevajo za Cerkev in nje blagor, za razliko od Szäpäryjevih, ki da so v mnogih letih prispe- vali že preveč denarja...'- "Modrokrvnim" se je očitalo, da hodijo po sve- tu z zaprtimi očmi in ne opazijo razlik okrog se- be, a tudi lokalni kozmopolitizem ni mogel kori- stiti "podaniškim plastem", tistemu delu So- bočancev iz vrst premožnejših kmetov in pešči- ce malomeščanov. Vsled stremljenja za aristo- kratskim idealom se je plemič odtujeval ljudem in prekmurska duhovščina je v njem lahko našla zagovornika socialnih pravic le v primeru obča- snih (denarnih) donacij. Eden izmed v Soboti bivajočih je bil tudi Geza Szäpäry (1828 - 1898), o katerem se je med ljud- mi govorilo, da je bil zelo varčen gospod. Nas- protno od svojega starejšega sina Ladislava (1864 - 1939), ki je kot zadnji uradni lastnik so- boškega gradu veliko prispeval (tudi na veliko veselje (pre)mnogih dvornih in "pomembnih" dam) k dobremu slovesu ogrskih plemenitašev, je oče Geza živel umirjeno poluradno življenje, kot mu ga je že vnaprej predpisala usoda. Med prvimi, ki so v 19. stoletju "zaznamovali" življenje v obrobni Soboti, je bil Antal Szäpäry (1802 - 1883), poročen z Augusto Keglevich Bli- žin (1808- 1879). Iz tega zakona sta hči Elizabeta (roj. 1827) in že omenjeni sin Gčza.13 Elizabeta se je poročila z grofom Eugenom Vossom (roj. 1827); iz tega zakona je (sodeč po epitafu na so- boškem pokopališču) hči - grofična Louise, ki pa je umrla že pet mesecev po rojstvu. Geza se je 10. avgusta 1861 poročil z Marijo Györy." Stroga katoliška vzgoja jo je zaznamo- vala (za) vse življenje, vendar v pozitivnem smi- slu, saj si je vse do smrti prizadevala "zanemarja- ti" prislovičen sloves že od rojstva privilegira- nih. Že njen pogled je izpričeval milino ter po- štenost in kot täko so jo ljudje še dolgo ohranili v spominu. V zakonu je rodila dva sinova, leta 1864 Ladislava in 1873 Pavla. Ljudje se grofice Marije spominjajo kot "ange- la dobrote", saj od nje nihče ni šel praznih rok.15 Če so se po protokolu visoke družbe v javnosti mnogi pojavljali oblečeni v izbrane toalete z do- datki dragega nakita, je grofica (če so to dopuš- čale okoliščine) dajala prednost preprostim Marijin list, julij 1908, šl. 7. sir. 223- Družinska grobnica Szdpdryjevih je v Sorok Ujfalu.V soboški družinski grobnici je pokopanih deset članov družine - r cerkveni kripti in t< kapeli štirje, med njimi tudi Antäl in Mdria ter grofična Louise (Jutro. _'5. okto- ber 1939, št. 249, str. 3). Marija (Maria) Györy se je rodila 7. oktobra 1840 v Nagv Perkdtan-u. Imela je še dve sestri: Felicitds in Tere- zijo. " Muraszombat es Vidike, 31- maj 1908. 1-1 VSHZA/.CiODOVINO 62 ZGODOVINA ZA VSE temnim oblekam ter živela življenje zveste žene in dobre matere. Menda ni imela kakih "skrivnosti", zato se je tudi z lažjim srcem posvečala ubožnim in bol- nim ljudem. Ob njeni smrti leta 1908, ko je do- polnila 68 let, je marsikateri Sobočanec zavzdih- nil: "Mater szmo zgubili, pokojna szo poznali na- se nevóle!"16 Tudi v Muraszombat és Vidéke jo pisec omenja kot "Sobočanko, vdovo Géze Szápáryja ", ki je večji del svojega življenja prebi- la v soboškem gradu, v zimskih mesecih pa seve- da v Budimpešti. Po soboških blatnih cestah se je na stare dni rada vozila (skupaj s še eno od izbranih prijateljic) s kočijo.17 Njena dobrota se je neposredno izkazala ob ustanovitvi soboškega "Dobrodelnega ženske- ga društva". 26 let je predsedovala v istoimeno- vanem društvu v Budimpešti. Nekoč so v ulici Szép (kjer je tudi imela domovanje) reveži usta- vili promet, ko so šli k njej po hrano, ki jo je menda delila lastnoročno... Na Reki je dala zgra- diti otroško sirotišnico. Tako ne preseneča, da je bila prva od Madžark modre krvi, ki jo je cesari- ca Elizabeta I. odlikovala z Redom najvišjih za- slug; podobna čast jo je doletela tudi od Svete Rimske Stolice.18 Umrla je po tridnevnem boju s pljučnico. Po- kopali so jo v Sorok Ujfalu.19 Ob materini smrti je bilo Ladislavu 44, Pavlu pa 35 let. Odtlej je seveda dobro ime Szápáryje- vih moralo sloneti na reputaciji Ladislava, ki mu je bilo v začetku dodeljeno službeno mesto reš- kega guvernerja, po prevratu pa je postal vele- poslanik Horthvjeve vlade v Londonu. Živel je grofa primerno življenje in bi ostal v spominu Sobočancev (ter ostalih državljanov Ogrske) za- pisan kvečjemu kot "zadnji od lastnikov soboš- ke grajske posesti" ter "stalno potujoči diplo- mat". Toda njegov nestanovitni duh in živahna narava sta poskrbela za številne "popoprane zgodbice", o katerih se je pisalo v skoraj vseh madžarskih časopisih, tudi v uglednem budim- peštanskem "Bácsmegyei Nápló". Dve leti po mamini smrti se je Ladislav poročil. Sele pri šestintridesetih je našel srečo pri po- tomki plemiške družine Weisenwolff, ki je ime- la domovanje na gradu Steyregg v Avstriji, grofi- ci Ireni Ungnadovi. Skupnih otrok nista imela, pač pa je Irena v zakon pripeljala hčerko Manet- te. Tako je Ladislavu, preden je "zaplul v zakon- ske vode", ostajalo več časa za plovbo po morju, saj si je kupil tudi jahto, s katero je nameraval ob j adra ti svet, a se je le-ta kmalu razbila ob oba- lah Indije.20 Številne (pol)uradne dolžnosti mu niso do- puščale, da bi pogosteje prihajal na soboško po- sest, ki je bila le ena od mnogih domovanj, na- menjenih oddihu. Poti so ga vodile po vsem sve- tu. Tako lokalni časopis vse do leta 1919 skoraj vsak mesec poroča (kajpak na prvih straneh) o njegovih potovanjih - tudi službenih - v Budim- pešto, Pariz, Sorok Ujfal, na Reko in Dunaj... Ta- ko ne preseneča, da je leta 1907 izbruhnila mala "časopisna afera", potem ko je lokalni trgovec Kardos v svoji obtožnici zoper grofa (z name- nom, da bi na sodišču pričal sebi v prid) Szápáryju med drugim javno očital neznani na- slov stalnega bivališča. Prava narava tega spora med grofom in lokalnim trgovcem ostaja bral- cem prikrita, verjetno je šlo za "denarni spor", kakor je poročal tudi Muraszombat és Vidéke: "József Kardos ima do gr. Lászla Szápáryja zahte- vo, ki je preko odvetnika dr. Lajosa Sömna po- stala pravdna zadeva. Iz nepomembnega dejs- tva je nastala taka svinjarija na državni ravni, o kakršni tisti, ki so jo hote ali nefiote povzročili, še sanjali niso, saj o njih predpostavljamo, da te- ga ne bi storili, če bi to vnaprej predvidevali. /.../ Znana stvar je, da grof Lászlo Szápáry stalnega bivališča ni imel v Murski Soboti (verjetno bo zdaj še manj tu!), ampak je kot veleposestnik po- toval sem ter tja, čeprav je v soboškem gradu ce- lo zadnji služabnik znal povedati, kje se gospod grof zadržuje. Gospod József Kardos zahteva svoj denar, prav ima, saj mu pripada, če mu."21 Kardos je pridobil občinsko potrdilo, češ da bivališče grofa Lászla Szápáryja ni znano, kar je v javnih občilih, lačnih senzacij, povzročilo na- migovanja, da se je grof umaknil v neznane kra- je zaradi nekaj tisoč kron... Pisec članka v soboš- kem tedniku seveda ni podlegel takšnim govori- cam: "Ne glede na to, da je vsebina dokumenta očitno lažna, je občina Murska Sobota družini grofa Szápáryja dolžna hvaležnosti. Kardos ni 16 Marijin list 1907/08, št. 3< str. 199-200. 17 Muraszombat és Vidéke, 31. maj 1908. 18 Prav tam. 19 Glej op. 16. 20 Jutro, 25- oktober 1939, št. 249, str. 3. 21 Članek "Obrekovanje grofa Lászla Szápáryja "je bil ob- javljen v Muraszombat és Vidéke 7. februarja 1907. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 63 pomislil na to, koliko ljudi v Murski Soboti živi na račun grofovske družine, ki ves svoj denar porabi ravno tu; ni pomislil na to, da grof Szápáry žrtvuje za izgradnjo soboške cerkve bli- zu 70.000 kron, da je grofovska družina najlepši del svojega starega parka dala prav občini?!"22 Kako se je vsa zadeva razpletla, ni znano, a že konec istega leta je soboške grofe doletela nova nadloga, saj je decembra v družinski palači v Pe- sti izbruhnil požar v osrednjem bivalnem krilu prvega nadstropja in uničil mnogo družinskih dragocenosti. Kljub visoki zavarovalni premiji je bila škoda neprecenljiva, saj je zgorel velik del (zgodovinsko pomembnih) slik ter spominskih predmetov. Če so nekateri časopisni članki grofa Ladislava omenjali kot "nomada", so ga v letih po prevratu v časnikih dvomljivega slovesa omenjali kot "lahkoživca": "Dika in krona soboške domače elite, h kateri so svojčas spadali le akademski po- klici, je bil premilostivi grof Szápáry, med plemi- či znan lahkoživec..."23 Slovesa "večnega šarmerja" se ni otresel niti na stare dni, ko je živel le še skromno, skoraj ubož- no življenje sedemdesetletnika, in zdi se, da je večina govoric izvirala bolj od zavistnih So- bočancev, medtem ko so Sobočanke (če se o tem niso same prepričale) v njem videle gentle- mana, celo dobričino z videzem upokojenega profesorja, ki so mu staromodne hlače opletale okrog gležnjev. In skoraj ganljivo ga je bilo gle- dati, ko je kupoval srce in konjičke iz lecta na soboškem sejmu leta 1931, kot je takrat zapisal eden slovenskih časopisov.24 Če že drugega ne je v "vsakdanje zaspano" Soboto" vnesel kanček vedrine, kot je to znal tu- di na (pre)mnogih banketih širom Evrope, zelo Pogosto pa v času službovanja v Londonu, kjer je na diplomatskem banketu v zimi 1924. leta Priredil pojedino, ki je "zahtevala" kar 380 bu- teljk šampanjca in 150 buteljk tókaja. V času "di- Pbmatiziranja" pa naj bi visoke goste povabil na kar 222 zajtrkov in kosil...25 22 23 21 Prav tam. Franca Sušnik, Prekmurski profili (podlistek v Sloven- cu), 28. oktober 1924, št. 247, str. 2. • Jutro, 28. april 193 J, ¡t. 97, str. 5- Socialist, 20. november 1924, št. 47, str. 3- (članek je se- veda nekoliko prikrojen, sicer pa povzet po budimpe- štanskom Bácsmegyei Ndpló). Grofu se je očitalo predvsem troje: službena neučinkovitost, zapravljivost na račun madžar- skih državljanov in popolna vdanost Horthyjevi politiki. Zapravljivost ga je privedla do prodaje nekate- rih nepremičnin, med drugim tudi soboškega gradu. Pred veliko nočjo leta 1935 je zadnjič bi- val pod soboškim "krovom", ko sta po prodaji ostali nedotaknjeni le še spalnica in kuhinja. Ce- lotno grajsko posest je odkupila občina za 2.125.000 din, večina pohištva je šla čez mejo ali v zasebno ter občinsko last.26 O žalostni usodi soboškega gradu govori tudi tale zbadljivka: Odkar je Szápáry šel, park nima mira, stalnoga neka zadeva nervira. Leta in leta so z njim barantali, sedaj ga spet kupili, zdaj spet prodali. 27 Na "stara leta" ga je (že) izdajalo zdravje, nako- pal si je dolgove28 in vendarle dosegel čast do- smrtnega člana madžarske Visoke zbornice. To in še kaj so le redki zapisali v dobro njegovega imena do 12. oktobra 1939, ko je na Dunaju umrl. Začasno so ga pokopali v bližnjem Hötzendorfu.29 O tem, da je tako Ladislava kot njegovega bra- ta na stara leta zapustil razum, ni trdnih podat- kov, čeprav so Sobočanci pogosto pripovedova- li, da sta se vsak dan s kočijo vozila po prekmur- skih cestah, potem ko se jima je um omračil...30 Pavel, ki je umrl tik pred koncem prve svetov- ne vojne, je - zdi se - imel manj obremenjeno živ- ljenje. V zakonu z Mario-Ludovico Przezdziec- ko, s katero se je poročil leta 1898, je imel tri otroke, hčer Elizabeto, sinova Amala in Gézo Konstantina. Slednji je v petdesetih letih doživel slavo priznanega skladatelja. Poročen s hčerjo francoskega barona Marie-Françoise Baude je živel v Parizu do smrti leta 1967.31 Njuna hči Zo- ra (roj. 1932) se je poročila dvakrat; v prvi zakon 26 Jutro, 28. april 1931, št. 97, str. 5. 27 Kovran 1936, str. 4. 28 Govorilo seje, daje veliko prepustil banki: "Prelepe pla- ve oči ima, zato znajo državno nadzorstvo njegovega posestva podedovati banke. " (Sušnik, n.d., 28. oktober 1924, št. 247, str. 2). 29 Jutro, 25. oktober 1939, št. 249, str. 3- •3° Glej op. 16. 31 Jutro, 20. marec 1940, št. 66, str. 4. VSE ZA ZGODOVINO 64 ZGODOVINA ZA VSE jo je popeljal Georges de Cadier de Veauce, v drugega pa leta 1971 Claude-André Donadello. Zora Szápáry je leta 1970 rodila (najverjetneje v prvem zakonu) hčer Violaine, leta 1973 pa sina Davida. Mimo vseh "spotakljivosti", ki so jih zadevale, so Szápáryji predstavljali pomemben kamen v mozaiku madžarske aristokracije, sama Sobota pa bi bila brez njih nekoliko pusta. Vogrin je gizdav postal liki pav, in spačil nazadnje je tudi Slovena... "Avtentični Madžari" so se torej izkazali v "odi- sejadah", grofje so s svojo prisotnostjo počastili izbrane bankete, nekaj svetovljanskih kapric pa se je prijelo tudi ostalih Sobočancev in So- bočank, med njimi na primer "vzvišen" čut za modo, ki se je pod tujim (to je nemškim, franco- skim ali madžarskim vplivom) med Prekmurci "restavrirala" (že) v 18. stoletju, kakor nam v ri- mani besedi sporoča Mikloš Kuzmič: Z vragom se svet je spajdašil pokvaril je Nemce Francuz, na spako nadignil. Vogrin posnema zdaj mrzko to gizdo, cifrasto resan, a slabo opravo. Ne brigamo več se za žitek pobožen, za indašnjo vrelost, zdravje, ljubezen. Vogrin je gizdav postal liki pav in spačil nazadnje je tudi Slovena. /•••/ Namesto krščaka koš si na glavo poveznejo, kaput si oblačijo, ne dolge suknje krznene; črevlje slovenske sezuvajo, nemške sandale obuvajo. /.../ Si čuk ali sova,ftičje strašilo? Vlasje ti privezani v kumes štrlijo. Vogrin ni pravi, ni pravi Sloven, ki reže vlasi si, brke si brije. 32 Prehod iz 19. v 20. stoletje je bilo obdobje, ko se je razmahnil slovenski katoliški tisk. Ta ni bil povsem enosmeren, saj je bralce pogosto sezna- 32 Kiizmičeva "pesnitev" se je ohranila v rokopisu Petra BorkoviČa, črenšovskega župnika (1774 - 1830). Pov- zeta je po madžarski pesmi Magyar mòdi; glej: Jože Smej, Po sledovih zlatega peresa (roman), str. 339-340, Murska Sobota 1980. njal z dogodki ne le v monarhiji, ampak tudi ši- rom po svetu ter jih skušal z miselno preprostim pisanjem seznaniti tudi z razvojem znanosti. To kaže na primer kratek zapis o razdaljah med ne- besnimi telesi33 ali o prihodu Hallevevega ko- meta: "Ka de repatica májusa 18-ga tak bluzi k Zemli, ka de z repom po zemli pometala..."34 Kljub krščanski - to je znanstveno "neutemelje- ni" miselnosti - pa je pisec trezno razmišljal, ko je dodal: "Repetice szo klántosje (klateži, op. D. K.) našega podnebja/.../Tak nevarno znám li ne bode, kak nam novinarje pišejo..."35 O "mobilnih izumih" ljudje niti niso veliko ve- deli, še "njihova" grofica Marija se je raje kot z avtomobilom naokrog vozila s kočijo.36 Prav duhovit je na primer opis aviona in avto- mobila iz leta 1910: "Aeroplan sze zové tá iznajdba, z sterov sze nisternim poszrecsi, drugi pa doli szpokáplejo ino sze z mašinom vréd vkü szpoterejo /.../ za avtomobile, stere zdaj zse szkoro vszaki den vidimo tüdi po naših cesztah, je pa szv. Kristofer zebráni za patrona, ár (ker, op.D.K.) je on patron nágle szmrti."37 Preskok v novo stoletje je prišel veliko bolj do izraza v spremenjenih pogledih na moderne - zahodnjaške tokove, kar je v praksi "izkoristila" predvsem mladež, ki se je na veliko ogorčenje Cerkve pustila "novodobno vzgajati": "Sztarinski zgodovinszki szpomeniki, piszma, drzsavne pravice i predge nam szvedocsijò, ka szo prekli- njanje türki prineszli k nam tak, kak kavo. Prie je ete narod ne preklinjao.. "38 Novo stoletje je prineslo tudi nove težave ne le na političnem, ampak tudi gospodarskem po- dročju, kar je vodilo v osiromašenje velikega de- 34 35 33 Zapis "Kako daleč je Mesec od Zemlje" (Marijin list, no- vember 1911, št. 11, str. 352). Marijin list, april 1910, št. 4, str. 127. Prav tam. 36 Muraszombat ćs Videkeje vsake toliko časa poročal o "novih avtomobilih" vsoboškem okraju (25. aprila, 23- avgusta, 29. novembra 1908). 37 Članek z naslovom "Letčcsi lùdje" (Marijin list, februar 1910, št.2, str. 94): "Aeroplan se imenuje ta iznajdba, s katero se nekaterim posreči, ostali pa popadajo na tla, in si skupaj z napravo polomijo kosti /.../ za avtomobi- le, katere zdaj že skoraj vsak dan vidimo tudi na naših cestah, paje za zavetnika izbran Sv. Krištof (er), ker je on zavetnik hitre smrti... " "Starodavni zgodovinski spomeniki, pisanja, držav- ljanske pravice in zakoni nam pričajo, da so kletvice k nam prinesli Turki, tako kakor kavo. Prej to ljudstvo ni klelo .. " (Marijin list, januar 1907, št. 1, str. 61). 38 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 65 la prebivalcev tudi na Ogrskem, kjer se je nov družbeno-socialni problem kazal v alkoholizmu - tudi na zahodu Ogrske. Delavci in kmetje naj bi "zapili" blizu 431 milijonov kron alkohola,39 po- sledica česar naj bi bilo tudi širjenje socialne de- mokracije, za katero je kler trdil, da: "Stera sze od tisztoga mao siri med lüdsztvom, ka szo szi- romaski delavci vu pijancsivanje zatopleni /.../ Szpije sze telko prinasz, ka poprek na leto vsza- koga csloveka 109 litrov alkoholiszticsne pijacse pride."40 V Prekmurju so se očitki nanašali predvsem na "nezsrecsno zsganico".41 2 vse večjim zadržkom je Cerkev seveda gle- dala na politične spremembe, še bolj pa na tista poluradna udejstvovanja, ki niti niso bila "poli- tične narave". Tak je primer framasonstva, kate- rega bistvo je javnosti vseskozi ostajalo prikrito. Vendar se je kler rad (nevedno) odzival na tak- šne "sporne pojave", četudi se niso tikale njiho- ve dežele ali kraja, tako ni bila izvzeta niti obrob- na Sobota: "Od szlobodnozidárcov je doszta gucsa med nami, ár známo, ka je to edno szkriv- no drüzstvo med brezvernov gószpodov/.../ pa szo grozno csemerni, csi sze vözvedi, sto szo ko- trige njihovega drüzstva /.../ Na Vogrszkom jih je okoli 4 jezero. Nájbole szo razširjeni po lute- ranszki drzsánjaj, ár ona goszpoda miszlijo, ka szlobodnozidárec biti je ne proti njihovoj veri..." Očitalo se jim je predvsem to, da "sze szkrivlejo v krnici blaznoszti pa scséjo vsze narode v to krnico szpraviti."42 Pa vendarle Sobota ni bila dolgo "zavita v te- mo". "Razsvetlilo" jo je (že) pred prihodom jugo- slovanske vojske.43 Leta 1919 je prišlo do "obra- čuna" z Madžari in madžaroni, a tudi grofom ni- 39 Marijin list, maj 1908, št.5, str. 156, 158; prim. Muras- zombat ćs Vidćkc, 20. september 1908 in 3 oktober 40 1909 "Ki se med ljudstvom Siri, odkar so ubobožani delavci zapadli v pijančevanje... Pri nas se popije toliko, da pri- de na posameznika letno 109 litrov popitega alkohola " (Marijin list, maj 1908, št. 1, str. 156, 158). ' Marijin list, maj 1909, št 5, str. 152. Naj ne preseneča podatek, daje bila konec 19- stoletja prva "industrija" v Soboti zasebno podjetje za proizvodnjo bezgovega žga- nja, ki gaje vodil ob pomoči še treh delavcev gostilničar Kirbisch (Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletja. Občina Murska Sobota, Ljubljana 1985, str. 67). "Veliko je govora o prostozidarjih, ker vemo, da je to neko skrivno društvo med brezverno gospodo /.../ so pa zelo jezni, če se izve, kdo je član njihovega društva /.../ Na Ogrskem jih je okrog 4000. Najboljšo razširjeni pri 12 so prizanesli, ljudstvo pa se je z lahkoto (sodeč po mehkobi panonske mentalitete, ki so jim jo prisodili tisti izpod Alp) vrglo v objem svojim slovenskim sobratom, kar pa je že druga zgod- ba. Zusammenfassung Ein kurzer Beitrag über Ungarn, Grafen und ähnliches mehr Sobota, das unter der ungarischen Herrschaft bis zum Jahr 1919 den besonderen Status einer Stadtgemeine genoß, stand immer am Rande sowohl des ungarischen als auch des slowe- nischen Interesses. Sobota galt nie als Ort, der sich mit einem Bürgertum "rühmen" konnte, strebte allerdings auch nie danach. Das gesell- schaftlich-soziale Gefüge wurde vielmehr von lokalen Händlern und Gewerbetreibenden, vor allem aber von national unduldsamen Ungarn bestimmt, die durch chauvinistische Theorien jegliche Anerkennung der Slowenen am linken Ufer der Mur vereitelten. Sobota hatte angeblich kein kulturelles "Pedigree", als kulturell "auf- geklärt" galten nur wenige Auserwählte, darun- ter die Grafenfamilie Szápáry. Am Ende des 19- Jahrhunderts trat besonders Graf Ladislav Szápáry hervor, über dessen Genuß- und Verschwendungssucht manche (wahrschein- lich oft zutreffende!) Gerüchte kursierten. Auch während seiner Amtszeit als ungarischer Botschafter in London, wo er "unter der Schirmherrschaft" Präsident Horthys das Leben wahrlich in vollen Zügen genoß, verstummten die Gerüchte nicht. Einige Male wurde Graf Ladislav deswegen auch im Lokalblatt Mura- szombát és Vidéke verspottet. Wie selbstverständlich wurde die Schuld an der schlechten materiellen Lage der Bevöl- kerung den Grafen und noch mehr natürlich den Juden zugeschrieben. Bereits im Laufe des 19- Jahrhunderts war in Sóbota der Antisemi- tismus vorhanden, "in vollem Umfang" aber setzte er mit Beginn der slowenischen (sprich: jugoslawischen) Herrschaft ein und war ins- tistih, ki so protestantske veroizpovedi, ker le-ti mislijo, da prostozidarstvo ni v nasprotju z njihovo vero /.../ skrivajo se v temi blaznosti in hočejo vse narode spravi- ti v to temo... "(Marijin list, april 1910, št. 4, str 128) 43 Dogovori za plinsko razsvetljavo po domovih in ulicah so v Soboti stekli jeseni 1908. leta (električno napeljavo je mesto dobilo šele 1926. leta), Muraszombat és Vidćkc, 27. september 1908 VSE ZA ZGODOVINO 66 ZGODOVINA ZA VSE besondere in den dreißiger Jahren des 20. mußten. So verlor Sobota noch das letzte Jahrhunderts sehr radikal. Armut hat es immer bischen seiner "erhabenen" kulturellen Iden- gegeben, doch sorgte ausgerechnet die Mutter tität. Daran änderten auch die Bestrebungen der des erwähnten Grafen Ladislav, Marija Szápáry, religiösen (katholischen) Monatszeitschrift Ato- áis vorbildliche Christin für Mildtätigkeit rijin list [Marienblatt] wenig, die um erzie- gegenüber den Verarmten und für Pflege der herische Inhalte bemüht war und die Leser auch Kranken. Durch ihre Gutherzigkeit trug sie zum über Ereignisse außerhalb Ungarns informierte, besseren Ruf der Familie Szápáry bei. Ein trauriges Ende nahmen die Szápárys in Jahre Schließlich begannen mit dem 12. August 1931, als sie das gräfliche Schloß erzwunge- 1919 neue Zeiten und eine neue "kulturelle nermaßen an die Gemeinde Sóbota verkaufen Identität". VSE ZA ZGODOVINO