Izhajajo 1. in 16. vaauega meseca. Cena jim je za cek» I gld., za pol leta 50 kr. — NaročuiBo spitsjema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa urediiiltvo.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vi'ato 8 kr. za enkrat, dvakj'at la kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Kiiko j e trebil postopati z letošnjim Tinom, če ima duh po žvepleiiem vodik«.
Letošiijfi leto se je pokarala v nekterih vinogradih (tako pi&e „Gospodarski list") že precej kasno bolezen plesen „Oidium Tuckerri",. ktera se je jeia v kratkem řasu kaj na mati tako razširjati, da se je bilo bati za ves pridelek
Vinogradniki tjo morali zato hitro vporabiti proti tej bolezni jedino in najboljše sredstvo, namrei žveplo: žveplali so z žvepienim cvetom grozdje in trsje.
Za iaaa trgatve ostalo je na grozdju semtertja Še nekaj žvepia, ker je bilo mej žveplenjem ia trgatvijo premalo Èasa, da bi ae bilo zamoglo žveplo popolnoma razkrojiti (oksidirati). To zaostalo žveplo je tedaj, ko je priglo z grozdjem vred v preio, povzročilo razvitek Žveplenega vodika, kateri je dal pozneje moštu in novemu vinu neprijeten duh po jajcih, ali po vodi žveplenih toplic. Marsikateri vinogradnik se je že bal, da bo ta duh ostal v vinu in đa ne bo le-to za prodajo.
Ker pa je vsakemu veliko na tem ležeče, da novo vino ftim preje ta duh izgubi, hočem v kratkem navesti, kako je treba s takim vinom postopati.
Žvepleni vodik, ki daje vinu neprijeten dub, je iïhlapljiv in se polagoma sam ob sebi izgublja v zrak. — Se bolj pa izhlapeva, ako se moèt koj, ko se začne kîsati, pretoči v vedfrcih ali âkafîii v drug sod, — Prav dobro je ludl, ako se pri pretakanju pod pipo postavi počinjeno rešeto, da se vino po njem razlije in skozi luknjice na široko odteka. Na ta način pride žvepleni vodik veliko bolj v dotiko z zrakom in laglje izhlapeva.
Že čez malo casa po prvem preioku pa izgubi vino ta neprijeten duh tako, da se komaj še občuti. Da se pa popolnoma zgubi, treba je, da vino še Jedenkrát pretočimo in sicer v sod, katerega amo i žveplom podkadili. Vsled tega žveplenja se nahaja v sodu nekoliko Žveplene kisline. Ko pa pride žvepleni vodik z vinom v sod, začne se vodik razkrojati tako, da se kisik žveplene kisline spoji z vodikom žveplenega vodika. Žveplo od žveplene kisliiie in ravno tako žveplenega vodika postane
Krivda iu zadoščojge.
Večjega veselja pač ni bilo za nas deČke; kakor če smo se zbrali pri starem gozdarju, ki je bival zunaj vasi v mali gozdarski hiňici. Starček je navadno sedeval pod košato lipo na klopi in mi okrog njega. Radi smo imeli tega starega gozdarja posebno zato, ker nam je znal toliko zanimivega pripovedatit Najrajši smo poslušali neko dogodbo iz njegovega vojaákega življenja:
Stari Henrik — tako hočemo zanaprej imenovati tega moža — je služil cesarja Napoleona in se udeležil tudi njegove vojne proti Rusiji. Neke zimske noči se zgubi od svojih tovarišev in zaide. Ko bi trenil, plane kakih dvanajst volkov nanj. Henrik začne streljati, ia iverjad se res kmalu nekoliko umakne. Ko dalje po snegu gazi, dospe do precej visokega bukovega ětora. Ves upehan Be vsede nanj. Pa ni dolgo trajalo, in volkovi
so se zopet zbrali okrog njega. Kaj mu je početi ? Smodnika ima samo še za en strel. Ali naj plane s samo sabljo med nje? Bil bi gotovo izgubljen. V tem nevarnem položaju ostane Henrik celo noČ. „Ali in'ste mogli nobenega od zgoraj doli raniti, gospod goidar?" vpraSa županov Francek. „Seveda sem," pravi lovec in zamiži s svojimi majhnimi oČesci. „Jednemu sem presekal goltanec, drugemu pa sem natresel polno pest zdrobljenega duhana v oči. Uboga zver se je kar metala po snegu od grozne bolečine." „Kaj je tabak tako škodljiv za oči," oglasi se jeden izmed dečkov. „Gotovo," pritrdi starček. „Kako pa se Vam je veiidar posrečilo, zapustiti ta nesrečen kraj?" „Otroci moji, konec je zelo žalosten." „Menda vendar niso volkovi Štora izpodkopali?" oglasim se slednjič jaz. Gozdar odmaje z glavo. „Ne, ampak bilo mi je Be hujše. Ko se je začelo že daniti, zapustile so me moči in omahnil sem s Štora — med volkove." Strahu smo zaupili in popadali s svojih sedežev na tla. „Med volkove ste padli?" zavrisnemo
prosto ter pide na dr.o kot npraztopljtv droben praíek Na la uaíin izgubi vino popolnoma ue-prijeteii duh. Žh precej pri prvem pretakanju sod žvepliti, pa bi [ie bilo dobro, ker bi zamoglo se popolttoma mlado vino vsied žifeplenja v svojem razvitku zaostati, iniajoS v sebi še nekoliko raï kisancpa soka, kateri pa do druzeg-a pretakanja že popolnoma prevre
Žveplijo naj Sf pa ii<tiHO oni sodi, v katere pretoiimo belo vino, ker rudeëe vino izgubi vsled žvepleiija nekoliko svoje barve Da se pa tudi pri tem neprijeten duh popolnoma odstrani, treba ga je zato veèkrat pretočiti. Zveplenje soda pa moiiioati vina nikakor ne škodi, ker se vsled gori navedenega kemiinega procesa izgubi iz vina le Žveplena kislina in ïvepleni vodik, a žveplo samo pade n» dno soda kot droben prah
Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu?
Pogledi zamotano Štreno! — tako zamotane so razmere v državnem zboru. Zbornica nima pravega predsednika, ker dr Kathrein je odstopit. Podpredsednika se trudita za žive tu oartve, da bi naredila red in mir pri aejali. Pa gre teiko. Nemška liberalna stranka na ievioi, na čelu jim Schflnerer in Wolí, kriči divje, razbija, nagaja 8 suhoparnim glasovanjem po imenih Desnica jej pa tudi neče ostati dolžna. Pa najhujši nasprotnike imajo liberalni Nemci na levici sami: tam so krščanski socijalisti. Ti jih dajajo, kar se da. Vodi jih dr. Lueger. Da bi prišla končno v razgovor od vlade predložena začasna pogodba z Ogrsko, vpeljala je desnica vkljub razbijanju in razgrajanju
kakor iz enega grla. „D&, in zveri so me raztrgale." „O, to pa Že ni res, ker sicer bi Vas nebilo zdaj tukaj," pravimo oveseljeni. „Gotovo, otroci," zasmeje se gozdar, da se mu je posrečilo tako nas ustrašiti, in pogladi majhnega deČka, ki je bil še vedno ves trd in bled od stralm kakor kamen.
„Gospod gozdar, povejte nam àe, zakaj imate kriv prst na desni roki," zaprosi nekdo izmed družbe. Starec, ki je bil danes poiebno dobre volje, spolni tudi to pro.injo svojim m adim prijateljem. „Že teče Šestdeseto leto, odkar sem se bil vpisal kot učenec T gozdarsko ěolo. Že iz svoje mladosti sera ohranil grdo navado, da sem rad stikal za ptičjimi gnezdi. Sedaj pa, ko smo se učili že tudi prirodoíuaíistva, zanimala me je stvar se bolj. Sklenil sem, da si napravim zbirko ptičjih jajec. Bil sem Že drugo leto v gozdarskem zavodu in imel sem menda ie do Bto jajec različnih Trst. Manjkalo mi jih je le se nekterib ; med temi sem pogreval zlasti jajec od pastaričice. Ko se nekdaj zopet po gozdu spre-
nemških liberalcev tudi večerne seje. Te večern« seje pa po navadi postanejo nočne seje in nočne jutranje in diievne. V jedni taki seji je neki nemški naprednjak govoril celih 12 ur proti začasni nagodbi z Ogri, neki drugi je 6 ur tožil Badenija in ministre Godili so se zadnji Čas taki škandali v zbornici, govorilo se je s strani nemško liberalne lako iuroyo, da je groza In zakaj počno liberalni Nemci tako? Vse zaradi izdanih jezikovnih naredb, češ, da so žalivne za nemški narod Kako dolgo bo šlo to naprej, nihče ne ve. Će ne bo moglo iti, W seve Badetii poslance poslal domov. Saj če bi imelo tako iti, je najbolje, da jih pošlje. Vže četrt milijona goldinarjev je vzel davkoplačevalcem ta državni zbor. In storil za-nje nič.
Dne 14. listopada se je seSel na Danaiu Splošni avstrijski poljski shod. Zastopniki po^e-delcev iz vseh avstrijskih deželá, brez razlike jezika in narodnosti, so se sešli, da se posvetujejo, kako ohraniti avstrijski kmetski stan v moČi in veljavi. Bog daj obilo vspeha!
Kaj je ttovega po širokem svetu?
Mirovna komisija, ki je bila sestavljena, da uravna gráko-tur$ko vprašanje, se posvetuje in posvetuje, pa ni še skoraj niČ uravnala. Na Grškem pa se vedno bolj očito kaíejo strašne posledice vojske s Turki. Polje je opustošeno, trgovina in obrt počiva Kako bodo plačali velikansko odškodnino ?
Francoski katalióani so trn v peti francoskim prostozidarjem. Sedaj le-ti kriče, da hočejo papež Francosko popolnoma spraviti pod svojo oblast, ker je dal navodila katoličanom, kako naj ravnajo pri volitvah, SmeSno !
hajam, najdem gnezdo te nedolžne ptičice. Bilo je na visokem raskavem hrastu, v luknji, ki jo je že poprej enkrat izbrala žolna za svoje gnezdo. Vsaj sklepal sem tako, ker je bil vhod v lukiyo v primeri s truplom pastariČice precej večji. Hitro slečem vrhno sukttjo, splezam gori in z veliko silo potisnem roko notri. Prvo jajce se mi je koj zdrobilo v roki j ravno tako tudi drugo. Primem še tretjega nekoliko bolj po lahko. Pa — oj groza! Roka, ki sem jo ie poprej skoro do krvi odri, ko sem v gnezdo silil, mi je otekla in ni hotela na noben naČin več vun. Ves moj trud, da bi se oprostil te nadležne pasti, bil je zastonj. Kaj pa sedaj? Za prvi čas bi še bilo, saj sem jezdil kol roka debelo hrastavo vejo.
Kake pol ure je že prešlo; jaz sem mirno sedel in čakal, da bi se roka stanjšala. Pa zastonj — postajala je le še bolj debela. Zopetna poskuanja oprostiti se, me je prepričala, da si s tem Še hujše zlo na glavo nakopljem. Polagoma je postajalo temno Začelo me je zebsti, in željno sem gledal
V Armenifi je bila leiu» jako slaba letttia. Ubogi kristijanjť I Turek jih koije, slaba letina tare. Evropske „krSřaiiBke" drí-ave pa samo gledajo, storť za nje iiiiV
Fiâe Be uam:
Iz Novomesta. — 13. t. m. priredilo je „Dolenjsko pavsko društvo" običajni Preàiruov koncert z j»lio zanimivim prcgratucni. Pevski del programa je izvrstno vsptl ter gre tem malem številu izvrSujcčih Članov glede njihove tiudoljubivosti in marljivcsti vse priznanje in neomejena pohvala, da kljub nezapopad-Ijivi inlaènosti nasproti diuitvu, kateri najbolj skrbi za zabavo ttr tudi kar se je ravno ta večer sploSno pripoznalo, podaje občinstvu tudi za raĚe razmere izboren glasbeni uiitfk, vseenako z veseljem izvršujejo pevske dolžnosti. Reci se mora, da je bil vspeh tega koncerta popolen. Kastopila je ta večer preblagorodna gospa dr. Jakobina Žitek kot eolistiiija. Podala nam je iè svojim čistim, zvonkim in aimpatičnim glasom izboren glasben užitek, Thomaaoi/o prelepo arijo „Poznau li zemljo lepo" iz svetovno znane opere Migtion je pela povsem dovršeno. Enako dobro ste peli v dvospevu Mendelasohnovim tudi gospa dr, Žitek in gospica Zofija Vaupotič, katere sonoren alt nam je vže dobro znan ter je vsikdar svoje partije do cela sigurna. Gosp. GrajUnd nas je z njegovim impozantnim baritonom kar očaral Tako kot je on pel ta večer Vilhaijevega mornarja, se sme reči, _se redko Čuje. Kakor je morala preje gospa dr. Žilek na burno zabtevanje pcnoviti prelepo arijo, je i teko moral on pridati še „Kam", in „Srcu" (vilharjevi). Pri ženskih zborih smo čult, knj zamore navdušenost in marljivost násih dam. Pele so od Dvoržaka „Šipek" in Gerbičev dvospev „V noči". Glasove imajo ciste; soprao v višini zvonk in jasen, alt doneč, da se človeku smeje srce, cuti tak ženski zbor v polni mladostni kreposti in navdušenosti. Kakšen aplavs so pa tudi žele, in prav tako, Vaa Čast takej marljivosti in navdušenosti.
doli na suknjo. Ze veřkrat sem zaupil na pomoè, pa V8e zaslon). Veja, ki sem jo jezdil, me je že prièela tisèati. Sprevidel sem, da bom prej ali elej oujahiiil z drevesa in si zlonail ii« le roko, ampak tudi morda nogo i» celo vrat. Zaieblo me j« pri tej misli okrog srca. Kar zasližim korake; vesel, da bo vendar enkrat konec mojega trpljenja, zaupijem naves glas: „Semkaj pojdite!" — Pa zmotil sem se. To ni bil nibže izmed naèih, ampak najbrž kak ubožec, ki je mislil odnesti nekoliko draèja; kajti, ko sem na pomoć zavpil, menil je menda, da kliče kdo gozdarjeve ljudi, da bi ga vjeli, in vdrl jo je i mesta, kar bo ga noge nesle. — Zopet je preteklo nekaj straSiiih ur. Ves utrujen nekoliko zadremljem. Pa tudi to mi ni bilo pri-voěČeno. Ze íez nekaj trenotkov mi skoČi veverica lia ramo. Na ves glas zakrižim in ne vem kdo iïmed naju se je bolj vstraail: jaz ali uboga živalica. — Kako dolga je bila potem cela noi za mene, ubogega jezdeca I Naposled se je vendar jelo daniti. Ptički so 6e oživljali drug za drugim
Navadno se misli, da samo mnogoštevilni moški zbor zaleže in velja, a tudi naš moški zbor je pokazal ta večer, da je možno maloštevilnemu zboru tudi kaj prav dobrega postati. Skoncal se je večer z dostojno Foersterjevo, smemo reči najboljšo slovensko skladbo, „Ljubico". Občinstvo je le obžalovalo, da se ni ponavljala. Največjo zHslugo za izborno vspeli koncert ima pač pevovodja g. Ign. Hladnik, ki ueutrudljivo vežba pevski zbor.
Obžalovati pa je, da se naše narodno obinstvo tako malo zanima za pevsko društvo. Iznenadilo naa je, da se je tako v malem številu udeležilo tega večera. Veliko se govori po No\em mestu, o iiilačuem drnštvenem življenji, a kaj je temu krivo? obČiustTO samo. Pri tem slabem zanimanji se ni torej čuditi, da se pevski zbor čedalje boJj krči, in da zna. ako se te žalostne razmere ne zboljšajo, popolnoma preminuti. THke nezaupnice sedanji odbor, ki je ravno na popolnem uspehu tega koncerta dckazHl, da je svojo dolžnost vestno storil, pač ni zaslužil, áe manj pa ne zasluži tako marljivi zbor — če prav maloštevilen, pa obstoječ iz marljivih pa prav dobrih pevakih močij — takega preziranja.
tz občine Crejénovec. — Nekoliko pojasnila do< pisnikn iz Belokrajine v zadnji številki „Dol. Novic" Btrnn 179. Županstvo Ćrejsnovec dobilo je na dopis v 16. št. „Dol. Nov." 21 gld. 70 kr. in sieer 10 gld. poslat je neki dobrotnik županstvu, 11 gld. 70 kr. pa je nabralo vrednistvo „Dol. Nov." in jih zroćilo županu ^kar je bilo tudi svcječasno v „Dol. Nov," razglašeno). Županstvo je razdelilo ta inesek svoječasno med 21 bolj revnih in povsem zadetih posestnikov tako, da je dobilo 19 posestnikov vsak po 1 gld., jeden je dobil 1 gld, 50 kr., jeden pa 1 gld. 20 kr. Da bi visoka C. kr. vlada dceedsj kaj darovala v ta namen, nam ni znano; pač pa je izdala poziv dne 11. septembra 1.1, po vsej Kranjski, da ae nabirajo milodari za ponesrečence. Dobrotniki so res darovali precejšne svote ter jih poslali c. kr. okrajnim glavarstvom, da jih raz-dele med posestnik«, ki so bili po vremenski nezgodi prizadeti, ni ae pa poslužila županstev. To naj bode v pojasnilo dopisniku in vsem tistim, ki z besedo pri
i« prepevali veselo akakaje. Tudi jaz sem se drugekrati veselil lepega jutra, danes pa mi je bilo vse drugaře pri srcu ; kajti vedel aem, da će se tudi oprostim nadležne pasti, da bom vendar strogo kaznovan.
Se dve dolgi uri sem moral vejo jezditi, dokler ni prišel načelnik sam in me osvobodil. Prvi dan se ni zmenil veè za me. Drugi dan pa me poklií« k sebi. Pridige, ki sem jo sliial, vam ne bom pravil, ker si jo laliko vsak sam misli. Dobil sem tudi peČat na lice, ki mi je bilo cel dan rudeče, kakor piruK. Desna roka mi je biia od one strasne noči popolnoma otrp-njena. Ve5 tednov je nisem mogel niČ rabiti ; naposled se je vendar zdravnikom posrečilo, da so mi jo ozdravili. Le-ta prst mi je ostal vedno kriv, kakor vidite."
Tako nam je pripovedoval stari gozdar; mi pa smo sklenili, da se nikoli več ne dotaknemo ptiéjega gnezda. Tako naj bi vsi deČki mislili 1
županstvu podpore zalitevajo. Kar se pa tide delitve, ki 88 je vrlila po orožniku dne 10. oktobra t. I, pri-pozna tudi županstvo, da ae ni pravilno razdelilo, in je to tudi kftj tftkrat opomnilo.
Sadno drevje (posebno Jablane), ki je po nevihti zopet ozelenelo in cvetelo, obrodilo je precej sadja in s tem hotelo vbozega gatpodarja nekoliko potolažiti. Jabolka so bila že debela kakor orehi, ali mraz jih je vnicil. Postorili smo že zdavnej vse ; no, saj jesenski pridelki nas niáo mudili, ii vresničil ae nam bode pregovor, ki pfavt; Kedar kmet v jeseni postava, po zimi strada. Zdaj že zopet pridno po trtni usi opu-etošene vinograde prekopavamo (rigolamo) ter jih pripravljamo za prihodnjo spomlad, za zasaditev ameri-kanskega trsja. Vsegamogočnega pa prosimo blagoslova, da bi se trudili za boljšo korist, kakor smo se V letoánjem letu.
Iz Dobrove, dne 7. novembra. — [Tri zlate poroke, letina.] — Današnje popoludiie bilo je za dobrovsko faro posebno imenitno, veselo in ginljivo. Ob 3 uri zbrali so se pred „Mežnarjevo" hiso trije pari ča9titlji;ih starćekov in starčic s s/ojiaii sinovi, hëerami, unuki, unukinjami in bližnjimi sosedi, od koder so «e v l^pem sprevodu podali ob slovesnem zvonenji v domačo fiirno cerkev, kjer so obhajali „zlato poroko", namreS: Anton Osredkar (starosta) in njegova žena Jerica roj. Zdelar iz Podsmreke; Šimen Feklaj in njegova žena Marijana roj, ĆeSnovar iz Hruseva; Eovaćlvan in njegova žena Crsu'a roj. česnovar iz Gabrija. Cerkev je bila do zadnjega kotiůka napolnjena še od popoludanske službe božje. Svete cerkvene obrede izvr,5ili so domači preč gospod župnik Anton Lovšin kaj slovesno. Za sklep gin-Ijivemu prizora bila je „zahvaljena peaem". Male, lepo oblečene in ovenSane unučice nosile so častitljivim starčekom in atarcicam nove palice, ki so bile z umetnimi cvetkami okrašene, — v podporo ob hoji za starost. Vsfh sest prizadetih oseb Šteje sedaj nad 465 let. Gotovo lepa starost! Omeniti vredno je tudi to, da je bil za voznika (kufterja) Antonu Osred-karju in njpgovi ženi Martin Oven iz Pudsmreke, po domaČe Urbajn, kteri je že nad 92 let star. Vai starčeki in starčice z imenovanim voznikom vred so àe prav čvrsti po duhu in telesu.
Po dovršenem cerkvenem opravilu obhajala se je za vse tri pare skupaj spodobna svatovščina v gostilni pri „Mežn&rjn". To veselo in častitljivo družbo počastila sta tudi p. n. domaČa gospoda duhovnika in pa cerkveni pevski kor. G-ospod župnik proslavili so zlatoporočnike s kaj gînljivim govorftm, vošieč jim še veliko zdravih in zadovoljnih dnij na tem svetu, po smrti pa dušam njihovim sveti raj.
Dolgo in zadovoljno življenje je velika milost božja. Dobrovčane ima Bng rad. Dičijo pa tukajšnje prebivalstvo tudi one čednosti, ki so pogoj dolgemu in srećnemn življenju. Nad vse sveta mn je četrta božja zapoved; ljubi zmernost, snago ter pridno delavnost in pravo pošteno krščansko življenje. Bog je ohrani tudi zanaprej tako nepokvarjeno 1
Naj spišem še na kratko letošnjo tukajšnjo letino. Ozimna žita so do dne 14. maja vsega najboljšega obetala; tega dne povihrala in polomila jih je pa majeva zima tako, da niso ved vstala. Pridelalo se je malo zrnja, a precej veliko pa grdo zmedene slame. Tur-lica, kar je niso pomladi ob saditvi in v jessni ob zoritvi grde vrane vničile, ječmen, oves, proso in ajda obneslo se je glede zrnja nekoliko boljše. Krompirja bilo je dosta manj od lanskega, repo objedalo je na
milijone gosenic, vsled česar je dala le droban in kumrui pridelek; korenje obneslo se je prav dobro; fižol je bil lep, zelje tu in tam dobro glavato, po nekaterih zelnikih pa tudi prav slabo iu všeljasto. Čebele bile so izvrstne; dajale so veliko krepkih rojev, vse skupaj pa obilno okusnega medu in lepega voska. Orehov in kostanjev je bilo ravno za dobro poskušnjo, peškastega in koščičastega sadja po toliko kot nič. Detelja, koder ni bila predenčaita, seno in otava po travnikih in senožetih, dali so pa obilo lepe ia tečne krme za živino. Ako se vsi pridelki med seboj primerjajo, dajo skupaj pičlo srednjo letino. Pa, hvala Bogu, ob vsem tem se je toliko pridelalo, da če Bog svoj blagoslov ohrani in obvaruje spravljene pridelke, ne bode treba ravno prevelikega gladu trpeti.
Zdravstvo bilo je vse leto povoljno, le gori v Brezji nastala bila je ob poletji med pujsi kužna bolezen, ki se je bila pa takoj ob postanku vdušila.
Domače vesti.
(Duhovniška imenovanja.) Preč. gospod kanonik Erker imenovan je knezoškofijskim konzi-storijalnim svètnikom, preč. gg. profesor Ant. KržiČ in župnik v Gorjah, Janez Ažcuan, pa duhovnim svetnikom,
(Petindvajsetletnica.) Vodja deške ljudske šole, defitiitor P, Inocenc Koprivec, obhajal je dné 3. novembra svojo mašniško petindvajsetletnico. Gosp. frančiškanski sobratje so mu podarili spominsko sliko. Iz Kima je dobil tudi lepo sliko, pod ktero je zapisano, da so mu sveti Oče podelili blagoslov.
V	svoji ponižnosti pa je hotel občespoštovani in priljubljeni P. luocencij ta spominski dan kar na tihem obhajati v Brusnicah, kjer je imel ravno o Vseh Svetih duhovno opravilo. Gosp. župnik Piber je kar na svojo roko povabil na ta dan več sosedov duhovnikov, ki so lepo poslavili ta spominski dan. Bog živi vrlega patra defiaitorja in mu daj dočakati se vesele petdesetletnice I
(f Umrla) je minoli petek zjutraj ob Va2. uri gospica Emilija Ekel, hči bivšega novomeškega okrajnega glavarja, vladnega svetnika Josip Ekel-na, kteri nam je še vedno v blagem spominu. Bivala je pri gospici sestri, učiteljici v Toplicah. Napala jo je zvečer slabost, ki je pa kmalu pojenjala. A v ntifii pa je mirno izdihnila, Bogu udana, svojo blago dušo,
(Sto let star), umrl je 11. novembra v Trstu gospod Franc Jelovšek. Bil je Častni občan ljubljanskega mesta.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.)
V	mesecu oktobru 1897 je 316 stmni wožilo 31.019 glđ. 63 kr., 98 strank vzdignilo 14 112 gld, 21 kr,, toraj več vložilo 16.907 gld, 42 kr., 8 strankam se je posojil izplačalo 3.000 gld., starye vlog 434.145 gld. 92Vt kr., denarni promet 84,678 gld. 33 kr,
(Kmetijska bralniea v Novem mestu) je od zdaj naprej zopet vsako nedeljo dopoludne odprta. Kakor prejšnja leta poučevalo in razgovarjalo se bode v njej o raznih gospodarskih vprašanjih. Poleg tega BO v njej tudi kmetijski časopisi in razne podučne knjige na razpolago.
(Popotna predavanja.) Vsled ukaza vis. deželne vlade, imel je c. kr. okrajni živiuozdravnik v Krškem, gosp. Tomaž Virgler v več krajih krškega okrajnega glavarstva predavanje. Poučeval je o skušnjah pri govedoreji, o stvareh, ki škodljivo vplivajo na zdravje iu rejo Živine, o kužnih boleznih i. dr. Po-
-sluSalcer bilo je v St. Jnrji poprek 200, v Radečah 150, T Boštajnu 160, v Studenca 130. PoTsod so po-slus&li gospodarji z velikim zttuimaajem in bili so prav hvRleŽQÍ za pouk.
(Posvetovanja sodnih predsednikov graâkega nadsodišia), vráilo se je II, noremb. t Gradcu. Tudi našega sudisča predsednik, blag. gosp. J. G-erdešič, se ,je tje podal.
(Čebelarski shod,) kterega je sklicala c. kr. kmet. družba, vršil se je 8. t. m. v Ljubljani. Vdeležilo se ga je muogo čebelarjev iz bližnjega kraja. Sklenilo Be je, ustanoviti obôno slovensko čebelarsko društvo za vse pokrajine, koder prebivajo Slovenci; dalje, da Daj udnina znaša 1 gld, na leto ia da naj se izdaja enkrat na mesec Čebelarski list, katerega naj udje dobivajo zastonj.
(„Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu") napravi v nedeljo 21. t. m. ob	zveĚer veselico, v korist društveni
hili, s sledečim programom: I, „Smolo ima, šaljiva igra; II. tombola, ki se bo vršila v spodnjih prostorih hiše rokodelskega društva. Vstopnina za sedeže 40 kr., za stoječe 30 kr., za dijake 16 kr. Prejilačila v korist društva se hvaležno sprejemajo. E obilni udeležbi vabi
NaČelniatvo.
(Bralno društvo) snujejo v Smartueui pri Litiji. Pravila imajo že pri visoki vladi predložena.
(Prašičja kupžijti) se bo sedaj povzdignila, ker je Oeska dovolila uvoz kranjskih prešičev. Tedaj le s prešiči na semnje; kupca bo dovolj.
(V bolnišnico Usmilj. bratov v Kan-diji) sprejeli so minoli mesec 52 bolnikov, koncem meseca septembra jih je ostalo 32, skupaj 84; od teh se jih je 33 ozdravilo, 10 se je zboljšalo, 1 je bil neozdravljen, 2 sta umrla, 1 na jetiki in 1 vsled gnojayic; v oskrbovanji jih je ostalo 38. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1060.
(Služba diurniata) s plačilom 1 gld. na dan, razpisana je pri c, kr. okr, glavarstvu v Novem mestu. Prosilci za to službo morajo biti nemškega in slovenskega jezika v beaedi in pisavi zmožni, ter imeti lično pisavo. Prošnje so vložiti do 20, novembra pri c. kr, okr, glavarstvu v Novem mestu.
(Ljudsko gibanje.) V tretjem četrtletju bilo je v črnomaljskem političnem okraju z 28.460 prebivalci 38 porok, 166 rojstev in umrlo jih je 150. V prvem mesecu po rojstvu jih je umrlo 5, v prvem letu 39, v prvih petih mesecih 71, od 5. do 15. leta 9, od 16. do 30. leta 9, od 30. do 50. leta 13, od 60. do 70. leta 15, nad 70 let starih 33, Na jetiki jih je umrlo 21, na plučnici H, ponesrečilo se jih je 6, uboja ali samoumora ni bilo.
(Iz tretjega nadstropja) ubozue hiše v Trstu skočil je dué 4. t, m. 701etni kovač Ignac E r 1, doma iz Ejškega, ter obležal mrtev.
(Nesreča.) 4. novembra ob 2, uri popoludne, igrali ste se 4ViI<^tna hčerka učiteljeva in 41etna posestnikova hčerka Lušina iz Belecerkve pri zakurjenem kotlu neke kuhinje za farovikim poslopjem. Mala Pavlica imela je nesrečo, da se ji obleka vname, Z gorečo obleko tekla je kacih 300 korakov proti domu; ko jo dekla ugleda, polije jo naglo z vodo in odstrani obleko, a vendar prepozno. Proti sedmi uri je revše, kaj pa da v groznih mukah, umrlo.
(Most čez Krko) mej Novim mestom in Kan-dijo se pridno dela, dasiravno je malo videti. Na bregu mestne strani so zabiti močni obsekani hrastovi
tramovi v velikem četirioglu, kolikor bo namreč most širok, tesno drug tik druzega; iz te ograje kopljejo za temelj zemljo. Suto, opeko, Čepine, Najraznovrst-nejša tvarina se nahaja, kar je menda Krka nanesla, in razna šara, ki so jo v teku tet tje nametali. Toliko globoko so že kakor dno Krke, in le na enem delu so šele do skale prišli. Vodo morajo pridno pumpati, ker zahaja nekaj iz Krke, nekaj iz Čistega studenca, ki se je pri kopanju prikazal. — Na kan-dijskem bregu bo delo lahko, ker so ža pri vrhu trda tla. Kamnoseki delajo v kamnolomu nasproti Cegelnice, in imajo že mnogo rezanega kamna pripravljenega, ki ga bodo v Čolnih k zgradbi vozili,
(Gosp, Windischer) posestnik ia mesar t Kandiji, ki je moral radi novega mostu hišo prodati, kupil je Drgančevo hišo v Kandiji.
(Najdeno truplo.) Pri Brežicah našli bo Ijut^e 6. t, m. v Savi truplo kacih 60 let starega moža. Ker je najdeni mrlič ustreljen v srce, se sodi, da se je morda zgodilo kako hudodelstvo in se je v tem ozirn začela že preiskava.
(Za IV. letno zasedanje porotnih obravnav v Novem mestu), katere se pričnó 22. nor. t. 1., izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gg. : Prus Jurij, pos. iz Krmacine; VranesiÉ Peter, pos. iz Tribuč; Malešič Jan., pos. iz Metlike; Dolar Ferd., grasčak iz Kota; Erjavec Josip, pos, iz Zagradeca; Susteršič Jos., pos. iz Toplic; Gramer Mat., pos, iz Rajhenava; Kočevar Jak., pos. iz Sodinjevasi; Povše Vinko, pos, iz Sela ; Maurin Jan., pos. iz Zagozdeca ; Laurináek Fr,, pos. iz Leakovca; Pavlin Al., pos. iz Trebnjega; HuČ Fr., pos iz Gor. Ponikev; Bognar Lovr,, poH. iz Nemške vasi ; Gliha Jos,, pos. iu mlinar iz Vel, Loke; Dim Fr., pos. iz Hudeja; Skubic Ant,, pos. iz Dednega dola; Matkovič Jure, pos. iz Tanče gore ; Zgonc ,Tan,, pos. iz Podhojnega hriba ; dr. Bežak Rupert, c. kr. notar iz Zatičine ; Rom Matija, pos, iz Stockendorf; Vanič Ferd., pos. iz Krškega; Vanič Jan., pos. iz Krškega; Prijatelj Jan,, pos, iz St. Janža; Kaierle Jan., pos. iz Občine; Kolene Ant., pos- iz Ravne; Cesar Fr., trgovec iz Krškega ; Bon Ant., poa, iz Zabrdja; Riïzoli Al,, agent iz Ribnice; Dermelj Al,, pos. iz Boštanja; Modic Franc, pos. iz Žužemberka; Dei-eani Jak., trgovec iz Žužemberka; Pečarič Mart,, pos. iz Drašič ; Stu par Jos., pos. iz Metlike; Zaje Jos., pos. iz Bistrice; Prokšelj Miko, pos. iz UČakovca. — Nadomestnim porotnikom naslednji gg. : Kaatelic Ant., trg., Paučič Jak., mokar, Koa Ant., gostiln, in Gnstin Adolf, trgovec iz Novega mesta; Žibert Jos., pos. in ključavničar iz Žabjavasi; Bučar Mat., pos. iz Sre-bernič; Gorenc Fr., pos. iz Čresnjice; Per Al, poSr iz Dol. Vrha; Duller Jos,, pos. iz Vavte vasi.
(Cerkvena glasba:) „Missa in honorem Sa, Rosarii B. M, V." za mešan zbor sè spremljavo orgelj, ali dveh goslij, viole, violona, dveh rogov in basa; zložil Igu. HI II d ni k, op, 19,, dragi predelani natis. Cena part, in glasovom 80 kr., instnim, glasovom v prepisu 60 kr., po pošti 3 kr, več. Dobi se pri katoliški bukvami y Ljubljani in pri J Krajcu v Novem mestu.
(Skladni Jtoledar za leto 1898,) Ravnokar je iziSel „slovenski skladni koledar" za leto 1898. Dobiti ga je pri založniku Dragotinu Hribar-ju v Celji in po vsih slovenskih knjigarnah komad po 60 kr,, s pošto 10 kr. več. Ako se jib naroči več skupaj^ odpade poštnina.
Baziie vesti.
*	(Tobaka se pridela) na vstin stetu na léto pvprečno tisoi milijonov kilogramov. Zanimivo je, koliko pride na enega éloveka na leto Hokndci 80 najljujSi tobakarji; tam pride 6'/4 funta na enega prebivalca, v Belgiji 6 funtov. Turk, ki ga imamo za najhujega kadilca, potrebuje le 4 funte. V Ameriki pride le S'/^ funtn na prebivalca. Potem alede: Nemčija. Francija, Spanjsko in Italija. Najmanj v Evropi kadé Angleži.
*	(Pes) je zvisti prijatelj človeka. Kdor psa potrebuje, naj bo za varstvo ali za loy, ali tudi za Bprem^evBuje, naj si ga privcši, toda saj nekoliko naj bi vsakteri gledal na to, da bi drugim v nfkdlego ne bil. Kdor ima po novomeškem trgu kaj opravka, lahko pritrdi, da ni nič ntuavadnega, da se po deset, dvanajst psov sem ter tje drvi. Če razliiine ogle onesnažijo, potrpeti je; če mrcine nekaj davka plačajo, naj smejo tndi lajati zato; da se ])a drugemu jmsjemu
vedenju (!) v okom darjev psov zahtevat
»ride, sme ser pa pač od gospo, da jim druga setališfa odločijo, ne "pa javni trg, kjer mora največ otrok v âolo in iz šole mimo boditi.
(Iz Krete) poroča sloverpki vojak „Domovini
e odriniti e „Wien", Bhtz".
„Hest bojnih ladij dobilo je nenadoma pove nazaj v Pnlj. Ostanejo tedaj lukaj samo lađi .Satelit", „Tiger", „Leopard«, „Cyklop" ' Kaj je bil povod temu nepričakovanemu poveljn, ne zna cibfe. Morebiti so se tudi v Avstriji naveličali za to nehvaležno roparsko drulial brigati ^e i nadalje. Ne morem vam opisati, kako hudotmi in do skrajne meje nehvaležni so tukajšnji prebivalci. Mi, ki jim varujemo življenje in imetje, ki jih stražinio, da slobodno donašajo evoje pridelke v nesta na i-icdaj, mi nismo niti minute varni življenja pred njimi. Ne preteče nobeden teden, da ne bi ti hajduki napadli zavratno evropskih vojakov. Ni Se dolgo od tegH, ko 80 baš nas hoteli na prav premeteni naĚin ugonobiti, a požalili BO, da imajo s štajerskimi Slevenci opraviti. — Da bi le Avstrija ne prevzela Krete v pomirjevanje in upravo, kakor svojedobno Bosno, To bi Se stalo žitev. Nikomur do sedaj ni niti najmanj znano, kedaj bode ktnec komediji, v kateri se šest evropskih velesil laea za tuje kcristi. Res Čuditi se je treznomislečemn, da že ne prfeeda Evropi v tako brezpotrebni in brezvspešni zadevi žrtvovati milijone in milijone goldinarje? in življenja svojih ljudij. Za to hinavsko-roparsko druhal, katera ne pozna najmanje hvaležnosti za skazane dobrohotnosti, trošijO ?e milijoni, a da bi država ta denar v svojih deželah za bedo lastnega ljudstva porabila, bil bi vspeh gotov, denar bi donašal hvaležnost in blagoslov. Hvaležnost teh surovežev pa so sviočenke, s kojimi nas pozdravljajo tihotapski. — Načelniki vstaSev poslali so admiralom evropskega brodovja spomenico s proânjo, da so voljni in pripravljeni sprejeti nekdaj ponujeno samoupravo (avtonomijo), t. j. da postane Kreta samoflfalna, ki bi plačevala le nekak davek Turčiji. 8 to pogodbo zadovoljili 80 se celo „Sphakroti" — najbolj divji del krečanskih prebivalcev. Največ zaslug za ublaženje ptistogene deželice stvarja si Avstrija. Mi skora nismo tukaj več vojaki, temveč le áe zidarji, tesarj' itd. Postavljamo in popravljamo revnim param hiSe, kakor bi bilt zgolj stavbenski strokovnjaki, kar zopet kaže našo dobro in usmiljeno nrav in sploSno spretnost. Kar smo mi v teh osmih mesecih tukaj naredili, tega bi Turki pač ne smeli nikdar pozabljati. Tukaj se
res uresničuje božji irk : Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe", — pa makar ti v zahvalo Trat zavije.
*	(24 tisoč goldinarjev strgal.) Odvetnik Albert Harzanyi iz Debrecina se je preselil v novo stanovanje, a svoje vrednostne papirje je pozabil v neki omari v prejínjem stanovanji. Na dan neke veselice je pustila v hisi stanujoča Schwarz svojega desetletnega sina ter Še dva druga dečka v bivši odvetnikovi sobi. Otroci ao našli v omari zapečateni ïavitek, v katerem so bili Harzanyijevi vrednostni papirji; igraje so jih strgali 1er jih nekaj eelo na cesto vrgli, katere so našli petem oiržniki. Škode je 24.000 goldinarjev. Ker je Harzanyija baš tedaj ostavila tudi soproga, je revež skoro zblaznel,
*	(Konjsko meso) so začeli ua Dunaju za vžitek rabiti pred petdesetimi leti. Grof Barth povabil je takrat 42 avstrijskih zdravnikov k pojedini, ter jim postregel s kiihiinim, pečenim in opraienim konjskim mesom, Zdrasniki so to jed pohvalili in rekli, da ni slabější od govejega mesa. Stvar se je razširila po časopisih, govorilo se je mnogo o tem, bili 80 nekateri zoper tak užitek, diugi pa schválili, ker konj jé le čisto lepo hrano. Čez sedem kt sela odprl je prvi konjsko mesnic« nek podjetni mesar v nekem dunajtkem predmestju. Danes pa iniajo konjski mesarji na Dunaju že svojo zadrugo, pri kterej je udeleženih 200 mesarjev Dunajčanje pcvžijejo sedaj poprek Da leto 20 tisoč konj.'
Poročilo o shodu kraujsiili klobncarjeï.
Na vabilo pripravljalnega odbora dolenjskih klobučarjev, ki je vže opetovuno bil imel razgovor o svojih obrtnih interesih, vršil se je 17. oktobra 1.1. v Ljubljani shod kranjskih klobučarjev. Na tem, radi resnih socijalnih časov zelo potrebnem sestanku se je določilo, kaj je ukreniti in katera sredstva upotrebljevati, da se propadajoča klobučarska obrt zopet povzdigne.
Prvi govornik A, Trček iz Metlike je našteval vzroke, zakaj njih f^tpn v našej deželi hira in peša. Pravil je, da je v pnej vrsti kriva konkurenca velikih tovain, katere imajo vedno velikansko množino blaga v zalegi. Kar se tega blaga pravočasno prodati ne more po primerni ceni, to gre kasneje popolnoma preležano za nizko ceno mej svet. Ker manjši obrtnik na ta način svojih izdelkov ne more razpečati, ni čuda, da ima vedno manj odjemalcev, in da mu preti vsled ttga gotov pogin. „Če se hoËemo vzdriati", vsklikne konečno govornik, „treba je temu konec narediti I"
Drugi govornik Dav. Frančić iz Črnomlja je razmotrival vprašanje, a kakimi sredstvi bi si mogli opomoči. Priporočal je mej drugim vzajemno podporo in slogo; da se pa to laglje doseže, ustanovi naj se obrtna zadruga. Ko je govornik še na kratko razjasnil pomen takih zadrug, bil je ta predlog z velikim navdušenjem sprejet.
Za njim je nastopil dr. Iv. E. Krek. Razlagal je v obširnem govoru, kako bi se omogočila ustanovitev zadruge, obljubil je izposlovati deželne in državne podpore in konečno zborovalce zagotovil, da bo takoj potem, ko stopi novi zakon za obrtne zadruge v veljavo, sestavil primerna pravila ter jih poslal ustanovnemu odboru na vpogled, Živahno pritrjevanje, ki je sledilo govornikovim besedam, je pričalo, da je govoril iz srca zborujočim obrtnikom.
Ko 80 àe, nekateri goTomiki izrazili svoje mnenje, sklenile ho se po daljši debati sledeče bistvene toćke, katere naj obsegajo pravila bodoče zadruge:
1.	V zadrngo se sprejme le tak klobufiar, ki s spričevali dokaže iiučbo svoje obrti.
2.	Klobnčarsko obrt izvrSevati in dotiine izdelke prodajati smejo le élaui zadruge.
3.	Vsak na Kranjskem stanujoč klobučar mora biti Član te iadruge,
4.	Zadruga bo preskrbovala svoje ude proti primerno nizki ceni z blagom, kupljenim z lastnimi dohodki.
5.	Ako ae zdi odboru umestno, ustanoviti sme tovarno za klobudarske izdelke.
Nato se je vršila volitev ustanovnega odbora. Predsednikom je bil izvoljen Day. Pranćič iz Črnomlja, kateremu se da ob jednetn nalog, o shodnih sklepih vse kranjske klobučarje obvestiti.
Odbornikom pa so izvoljeni sledeči gg.: And. Jamnik iz Škofje Loke, Jožef OvČjak iz Kranja, Fr. Urbaa iz L'ig&tua, Iv, Tel ban iz Burovnice, Ant. Trček iz Metlike in J. Jane iz Novega mesta.
z»
prijaiine dokaze naklonjenosti mej boleznijo in o emrti ter la epremstvu k Eailnjenm poĚitku prerano, nurle hčere, goapoilićite
Irme Sij^oii,
učiteljice v SemičI,
izrekam preÔ, dulioTáčini eemiShi, elav. uíiteljstTu črao-maljskega okraj» za lepu petje in giuljiv g07i)r iia gomili blage pokojne, mlailiui semiške in strekljevske šole ter vsem prijate^cm iu znancem najsrinejSo zabralo,
SemiĚ, dné 9. novembra 1897. (24»)	Simon Šigon.
t
V Novo Me«to meseca oktobra vraćujoća se pisma :
Biirgermeister in Vočin — Roaai Francescho, Adinont — Ana Malenšek, Nebrasca — Ana Malenšek, Om&nha Nebra — Franc Majcen, Št. Rupert — Franc Koman, Vel. Podljuben — Adolf Klein, Wien — Maka Badovinac, St, Pater — Morg Schvan, Neu York — Anton Udovi, Kahunet — Josef Posel, Minesotta — Joliann Predovié, Leadville — Joaef Turk, Calumet ~ Igaatz Rodii, Budapest — Fani Hrovat, Rudolfovo — P. Knoblthar, Rudolfovo — Cofuai &iacomo, Cilli — Zuckerfabrik London — Jvanka áušterSič, Gorica — Amalija Jeras, Unt. Šiška — Josef Kambič, Angeles Comp. — Matija Šetina, Koíevje — Eva Novak, Zagreb — Marjsta Težak, Ljubljana — Ana Freraan, Marburg — Frančiška Mayer, Vatliington — Marko DuSič, Harlin Pa — Marie Glatz, Rieg — Anton Meglen, Naklj — Peter Vrtoyec, Riečica — August Behlle, Kaufbenren — Marjeta Težak, Smlednik — Boštjan Ďebaáek, Velike LaSČe.
Bogu Vsegamogoćnemu je dopadlo, drago, ^ubo nam sestro, gospico
EMILIJO EEEL,
po kratki bolezni prevideao s sv. zakramenti, daaes ob t/22, uri zjutraj, v boljiSe življenje poklicati.
Truplo drage ranjce se bode v nedeljo 14. novembra ob Ví4 uri popoldne na topliškem pokopaliSćn k večnemu pofitku položilo.
Svste maĚe zađuSnice brale se bodo v mnogih cerkvah.
Nepozabljivo ranjko priporočamo v pobožno molitev in spomin.
TOPUCE, Oné 12. novembra 1897. (266i	ŽalujoĎÍ brat in sestre.
Darovi za dijaško kuhinjo :
PreĚ. g. župnik Ivan Golob 5 gld. ; gospa Josipina noĚevftf T KrSkem ô gld, ; čast. g. kaplan Fr. Avsec 6 gld. ; g. Franjo Gustín, poSt&r 2 gld. ; g. Iv. Kinslty 3 gld. ; g. profesor H. Skopal
2	glJ,; g. profesor di. K, Pamer za dva meseca 1 glJ. ; preiS. g, dekan J. Nagode 5 gld,; neimenovana gospa iz Novega mesta
3	gld. — MeseSne doneske: Q. I. Jakac 50 kr.; gospa Josipin» Appe 2U kr. ; g. Val. Apiie 20 kr. — Dobrotniki iz mesta m Kaudije: 22 gld. 46 kr. - Živil ae darovali: Preč, g. župnik I. Babnik iz Toplic je nabral en voz različnih živil; preS. g, župnik A. Šmidovnik 4 mernike fižola; gospodična Nežika Rome sodiek jesiba in nekaj fliola; g. J. Penca ze\ja; gospa Witschcl
4	vreče krompirja in dokaj leUa; g. J. MogoliĚ krompirja m »e^a; v Jurkovasi se je nabralo štiri vreče krompirja, nekaj repe, korenja in zelja.__
Loterijske itevilke.
Gradec 30. oktobra 57 86 82 31 66 Trst 6, novembra 87 61 68 21 26 Gradec 13. . 48 79 69 96 31_
sprejme se takoj v prcdijalno s ápece-C LoUCt» rijskim blagom in železnino ; isti mora imeti raaj ljudsko âolo. Adolf Guslln, Novo mesto.
Dne 21. novembra ob 2. uri popoludne oddala se bode potom javne družbe zgradba mostu na VeHkI IpkI, cenjena 900 gld. Dražba vršila ae bode pri go^p. šlajpaliu na Veliki loki^ ravno tam so tudi načrti razvidni.
Cestni odbor v Trebnjem,
dne 10. nov. 1897.
(250)
Posojilnica v Črnomlji,
reglatrovana zadruga z neomejeno zavezo,
naznanja svojim vlagateljem, da bode kakor doslej tudi leLa 1898 plačevala od hranilnib vlog 4%% obresti, od fcterih bode iz svojih dohodkov plačevala rentni davek in ne bode vlagatnljem nič odtrgovala.
(264)	Načelstvo.
Pri C. kr. poštnem uradu na Rakeku
se sprejme v službo
Ponudbe na gornji poátni urad. (267)
Y Mvrho vti^ostl ob-fmitviti pred niCvríd-nimi
od Rfldaj u&daUe to-le oblaBtveno tro vano vKntvano insmko.
TkpXrtIr kateri ima veaelje do pekovskega obrta AFCÍjUJIj îq je I6_i6 let star ter lepega vedenja, iprejme se takoj v poduk. — Kje pcvé vredniňtvo tega lista.__1143 8)
T^AWAK'i'Vrt prodaj v HrušcI pol ure od farne iUotJBliVU cerkve Stopiče, posta Novo mesto,
obstoječe iz hiáe, Trta, njive iii gospodarskega poslopja. — Već pove lastnik Jože Žašelj, Hrusca št. 26.
v novi hiši, dobro obiskana, se daje TTOoLllUíi) y najemi Pred biao ae križajo dve deželni cesti, in je liiâa posebno pripravna za vsako trgovino. Naslov se izvé pri opravnistvn tega lista.
Drva za kurjavo.
OskrbniàtvD grajgćine Struga prodaja bukove drva; polovico polen, polovico močnega vejevja, v mesto postavljene velja meter 2 gld.; lepa meterska polena pa 2 gld. 60 kr. meter, — Tudi se dobi
^^ krompir
T vsaki množini. — NaroČila naj se pošiljajo gospoj pl. FIchtenau v Movo mesto.	(248-2)
Tlří^llPÍ* ^^ poštene hiše, lepega vedenja ter »Jtjl^llc^j krepke postave, vsaj U let star, aprej-Q)e se v poduk za ključavničarja pri Jan. Nep. Hro-vath-u ključavničarju v Kandiji Ět, 36. pri Novem meatu.
I

/ppouo

Vsak
kdor JJabi oAcoano ka-ro, baSa slm-r oaiatl In nI kaj piUiranltl.
Jedluo pravi
BALSAM
^Tmcturft babami ca)
iz lekarne pri „angelju varliu" In tovarne farmacevtlčnlh preparatov
Á. TMerry-ja v Preirali
pil H.Qstteo-Sl&Unt.
PreikuSen in potrjen od zdrava tv et j iti oblftctev.
Naetareje, najpristnele, najreelneje in ' na oeneje ljudsko dotnaie zdravite, ki uteSI prsne In pitične bolesti, želodfien kr6 Itd. ter je vpa-mbno notranje In zunanje. V znak prietiiosti je laprta venka Bteklenicn s srebruo kapico, v katero je vtisiy'eua moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak baliam, ki De noai Egorai stoječe zeleno tiskane varstvene tnauike, naj se odkloni kot £im cenejo tem uiS vrednejo ponaredbo. Pazi naj se tora] vedno natanćno na zeleno varstveno znamka, kakor zsoraj! Ponarejalce In posnemovalce mojega Jedino pravep balzama, kakor tudi prekupce ni6 vrednih ponarejenih, občinstva verajoiih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnljsklm potom na podtagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga nojega balzama, naj se naroËi direktno In naslovi: Na angeljavarha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogateo-SI atinl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko ilo vtsake avBtrt>-ogTeke pofitne postne 4 krone, v Bosno in Heraegovino 12 malih ali 6 dvojnih eteklenio 4 krone GO vinarjer. ilanj kot 12 majlmib ali 6 dvojnih steklenic se ne razpoBilja. BazpoSilja se eaina protí pied-plaiilu ali jioStneniH poTïetjn.
Sl!f~ Pazi naj se vedno natanóno na zyorajlno zeleno varstveno znemko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.	(13U-tO)
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Eogateo • Slatini.
4:00 litrov fine slivovke,
liter po 80 kr., ima ua prodaj MIha Mesojedec, Dobrovská vas 6t. 3, posta Škocjan.	(263-1)
Službo cerkovnika S gSriei
bi poleg te, tudi kako drugo službo — najrajši kot hlapec pri kakem župniku — opravljal. — Naslov pove vredniátvo tega lista.	(g6l)
X	lenjem Štajerskim med Sevnico in
Rajhenbergom, eno uro in pol od železuiSke postaje ležeče ; obstoječe iz 4 oralov gozda, 1 orala vinograda, 600 wi® že rigolanega in na novo nasajenega, in 9 oralov njiv in travnikov skupaj se držečih in brez kamenja, potrebnim gospodarskim poslopjem. Gozd je komaj 10 minut od doma oddaljen in ravno tako tudi malni. — Več o tem pove iz prijaznosti gosp. c. kr. notar dr, Albin Poznik v Rudolfovem ali pa posestnica Jožefa Sribar v Beli cerkvi.	(237—2)
^l^^'tojsče izliiáfl, kjer jeaedaj poštni X voIjOLtU	J,	sobami, vežo in ku-
hinjo, pripravno za gostilno in átacuno, zraven hlev, klet, listnica, na tej pôd, dve senici, svinjski hlevi, kozolc, vrt in travnik je na prodaj. Vse skupaj cenjenô le na dva tisoč gld. — Več poyé Janez Pungerčlč v Skocljanu.	(245-2)
NoTomeeto : Odgovoni nrednik, icđi^ate^, laioínik in tiekíkr J. Krajec,