57
Poštama plačana v gotovini«
Letnik X
V Ljubljani, dne 14. junija 1928.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vse to ima.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca..
190.	Pakt o prijateljstvu in prisrčnem sodelovanju med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Poljsko.
191.	Pogodba o poravnavanju in arbitraži med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Poljsko.
192.	Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita za admi-nistrativnopravno službo uradnikov pravnikov I. kategorije v šumarski stroki.
193.	Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o delovanju, redu in pouku na državnih trgovinskih akademijah.
1941 Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o delovanju, redu in pouku na dvorazrednih trgovinskih šolah.
195.	Postopanje za uporabljanje ugodnosti iz občih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife.
196.	Naredba, s katero se deloma izpreminja zdraviliški red za lelovišče Bled.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 197. Dopolnitev pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje.
Razne objave.
Iz „Službeni!) Novin kraljevine Srba,
Hrvale i Slovenaca“,
Številka 130 z dne 9. junija 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15ega maja 1928.: Odlikovan je z redom Karađorđeve zvezde IV. vrste dr. Anton Bonaventura Jeglič, ljubljanski škof, ob tridesetletnici svojega škofovskega delovanja.
Odlok ministra za finance z dne 31. marca 1928.: Upokojen je po poslednjem odstavku člena 141. uradniškega zakona na prošnjo Fran Arh, davčni upravitelj v 3. skupini II. kategorije pri davčnem uradu v Mokronogu.
Objave generalne direkcije"clavkov z dne 14., 17. in 19. maja 1928.: Plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife so oproščene za vse vloge in prošnje, ki jih pošiljajo državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah: 1.) «Muslimanska narodna čitaonica» v Sjetlini: 2.) podružnica «Kola jugoslovanskih sester za mežiško dolino» na Prevaljah; 3.) «Radničko invalidsko pripomoćno i penzione udruženje kraljevine Srba., Hrvata i Slovenaca» v Subotici z vsemi podružnicami.
Zapisnik o LXXI. redni seji narodne skupščine z dne 30. maja 1928.
Objava generalnega inšpektorata ministrstva za finance z dne 29. maja, 1928.: Z valutami sme poslovati Ivo I. Tomars iz Zagreba v Rabu.
190.
Mi
A1 e le »a, n d e x» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo sklenili in sklepamo na predlog Našega ministra za zunanje posle in po členu 79. ustave
Pakt
o prijateljstvu in prisrčnem sodelovanju med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Poljsko, podpisan
v Ženevi dne 18. septembra 1926.,*
ki se glasi:
* Ta pakt je razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. maja 1928., št. 119/XL, v francoskem izvirniku in srbskem prevodu.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in S 1 o v e n c e v. in
predsednik republike Poljske, trdno odločena, ohraniti mir, ki ga je treba vzdrževati zaradi politične stabilnosti in ekonomske po-j vzdige Evrope,
sta se sporazumela, skleniti pogodbo o prijateljstvu kot naravno posledico prijateljskih odnošajev, ki obstoje med obema državama.
V ta namen sta imenovala svoja pooblaščenca, in sicer:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda Momčila Ni.nčfČai, doktorja prava, ministra za zunanje posle;
p r e d s e d n i k republike P o 1 j s k e: gospoda Avgusta Zaleskega, ministra za zunanje posle,
ki sta se sporazumela po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in predpisni obliki, o naslednjih odredbah:
Člen 1.
Svečano se potrjuje podaljšava iskrenega prijateljstva in stalnih dobrih odnošajev, ki že tako srečno obstoje med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Poljsko.
Člen 2.
Da bi spravili svoje miroljubne napore v sklad, se zavezujeta obe vladi, da se hočeta sporazumevati o vseh vprašanjih zunanje politike, ki se tičejo, po skupnem mnenju, obeh strank pogodnic.
Člen 3.
Kar se tiče ostalih vprašanj zunanje politike, se zavezujeta obe stranki pogodnici, da hočeta, če bi nastopile mednarodne težkoče, takoj izmenjati nazore v zmislu največje naklonjenosti.
Člen 4.
Visoki stranki pogodnici se zavezujeta, skleniti, čimprej bo mogoče, konvencijo o arbitraži, če bi se pojavila med njima sporna vprašanja, ki se ne bi mogla rešiti s prijateljskim sporazumom in po diplomatski poti.
Člen 5.
Ta pakt velja za tri leta od dne, ko se podpiše; toda vsaka stranka ga lahko odpove čez dve leti, ko je o tem obvestila drugo stranko šest mesecev prej.
Člen 6.
Ta pakt se priobči po členu 18. pakta Društvu narodov.
Ölen 7.
Ta pakt se ratificira, in instr^ujjtti ratifikacij se izmenjajo v Beogradu, čimprejpp. mogoče.
i
V	potrditev tega sta respektivna pooblaščenca podpisala to pogodbo ter pritisnila nanjo svoja pečata.
Sestavljeno v dveh izvodih v Ženevi, dne 18. septembra 1926.
Avgust Zaleski s. r. Momčilo Ninčić s. r.
*
Naš minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz.
V	Beogradu, dne 3. maja 1928.
Aleksander s. r.
Minister za zunanje posle:
dr. V. Marinkovič s. r.
191.
Mi
Aleksander* I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo sklenili in sklepamo na predlog Našega ministra za zunanje posle po členu 79, ustave
Pogodbo
o poravnavanju in arbitraži med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Poljsko, podpisano
v Ženevi dne 18. septembra 1926.,*
ki se glasi:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in
predsednik republike Poljske, prešinjena z željo, razviti prijateljske odnošaje, ki vežejo obe državi,
navdahnjena z načeli, izraženimi v sklepu skupščine Društva narodov z dne 22. septembra 1922., ki se nanaša na ustanavljanje komisij za poravnavanje med državami,
in želeča, posvetiti načelo obvezne arbitraže v svojih medsebojnih odnošajih z občim sporazumom, ki ga določa člen 21. v paktu Društva narodov.
sta se odločila, skleniti pogodbo o poravnavanju in arbitraži, ter sta imenovala v ta namen, in sicer: Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda Momčila N i n č i ć a, doktorja prava in ministra za zunanje posle;
predsednik republike Poljske: gospoda Avgusta Zaleskega, ministra za zunanje posle,
* Ta pogodba je razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. maja 1928., št. 119/XL. v francoskem izvirniku in srbskem prevodu.
ki sta se sporazumela po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v polnoveljavni in predpisni obliki, o naslednjih odredbah:
člen 1.
Visoki stranki pogodnici se zavezujeta, prepustiti poravnalnemu postopanju ali arbitražnemu postopanju vse spore, ki bi se pojavili med njima in ki se ne bi mogli rešiti po diplomatski poti v primernem roku.
Ta pogodba se ne uporablja za spore, za katerih reševanje je predpisano ali se predpiše posebno postopanje z drugimi konvencijami med strankama po-godnicama. Vkljub temu pa nič ne ovira strank pogodnic, uporabljati tudi na te spore poravnalno postopanje, ustanovljeno s to pogodbo.
Vsak spor. ki se ne more rešiti na zgoraj označeni način, se prepusti poravnalnemu postopanju, razen če se stranki ne zedinita, da ga takoj prepustita arbitraži.
Če bi se poravnalno postopanje, določeno s tem členom pogodbe, ne moglo dokončati, se prepusti spor arbitraži, ako to zahteva ena stranka.
Člen 2.
V	vprašanjih, ki spadajo po notranji zakonodaji ene stranke v pristojnost dotičnih domačih sodnih oblastev, sme ta stranka oporekati, da bi se prepustila poravnalnemu ali arbitražnemu postopanju, preden izda pristojno domače pravosodje definitivno razsodbo, razen če se izreče sodišče za nepristojno.
Prošnja za poravnavo se mora vložiti v tem primeru najkesneje v enem letu od dne, ko se izda končna razsodba.
Člen 3.
V	šestih mesecih po izmeni ratifikacij te pogodbe ustanovita stranki pogodnici stalno poravnalno komisijo, sestavljeno iz petih članov.
Vsaka stranka imenuje dva člana: enega izmed svojih državljanov in enega izmed državljanov tretje države. Temu drugemu ni treba, da bi imel svoje bivališče na ozemlju stranke, ki ga je imenovala, in tudi mu ni treba biti v njeni službi.
Obe stranki označita za petletno dobo po skupnem sporazumu predsednika komisije izmed državljanov tretje države. Če se stranki ne sporazumeta, se imenuje predsednik po členu 45. haaške konvencije z dne 18. oktobra 1907. za mirno reševanje mednarodnih sporov.
Člen 4.
Če član poravnalne komisije umrje ali odstopi, ga je treba nadomestiti najkesneje v treh naslednjih mesecih, vsekakor pa takoj, čim se komisiji predloži kakršenkoli spor.
Če bi se član komisije trenutno ne mogel udeleževati del komisije, bodisi zbog bolezni, bodisi iz kakršnihkoli drugih vzrokov, mu mora določiti stranka, ki ga je imenovala, namestnika, ki ga začasno nadomešča.
Predsednikove dolžnosti prestanejo, ko mu poteče mandat. Vendar pa mu smeta obe stranki po vzajemnem sporazumu obnoviti ta mandat za novo petletno dobo.
Dokler se ne začne postopanje pred komi-ijo, ima vsaka stranka pogodnica pravico, odpoklicati člana, ki ga je imenovala; v tem primeru se mora odpoklicani član nemudoma nadomestili z novim članom.
Člen 5.
V petnajstih dneh od dne, ko je predložila ena stranka spor poravnalni komisiji, sme nadomestiti vsaka stranka za proučevanje tega spora svojega člana, ki ga je imenovala, z drugo osebo, ki je specialno pristojna v stvari.
Stranka, ki bi hotela uporabiti to pravico, mora o tem takoj obvestiti drugo stranko; tej mora biti v tem primeru mogoče, uporabiti to pravico v 15 dneh od dne, ko prejme obvestilo.
Člen 6.
Poravnalna komisija ima nalogo, olajšati rešitev spora na ta način, da razjasni z nepristranskim in vestnim proučevanjem stvarne činjenice in formulira predloge za rešitev spora, skladno z odredbami člena 12. te pogodbe.
Komisija se sestane na prošnjo, ki jo pošlje njenemu predsedniku ena stranka pogodnica.
To prošnjo mora priobčiti obenem nasprotni stranki stranka, ki zahteva uvedbo poravnalnega postopanja.
Člen 7.
Poravnalna komisija se sestane, razen če se dogovori kaj drugega, v kraju, ki ga določi njen predsednik.
Člen 8.
Postopanje pred poravnalno komisijo mera biti kontradiktorno.
Komisija določi postopanje sama, pri čemer vpo-števa, razen če se sklene soglasno kaj drugega, predpise, ki jih navaja tretji oddelek haaške konvencije z dne 18. oktobra 1907. za mirno reševanje mednarodnih sporov.
Razpravljanje v komisiji mora biti tajno, razen če odloči komisija sporazumno s strankama drugače.
Člen 9.
Izvzemši predpise, nasprotne tej pogodbi, sklepa poravnalna komisija z večino glasov; vsak član ima en glas. Komisija ne more sklepati polnoveljavno, če niso prisotni vsi člani.
Člen 10.
Stranki pogodnici sta upravičeni, imenovati pri komisiji specialne agente, ki služijo -obenem za posrednike med njima in komisijo.
Člen 11.
Stranki pogodnici dajeta poravnalni komisiji vsa potrebna obvestila ter ji v vsakem pogledu olajšujeta izvršitev njene naloge.
Člen 12.
\
Poravnalna komisija predloži svoje poročilo v šestih mesecih od dne svoje prve seje, razen če skleneta stranki pogodnici po vzajemnem sporazumu, da se ta rok skrajšaj ali podaljšaj.
Poročilo obsezaj, če je to umestno, predlog za rešitev spora.
Obrazloženo mnenje članov, ki so ostali v manjšini, se mora vpisati v poročilo.
Po en izvod poročila, ki ga podpiše predsednik, se pošlje vsaki stranki.
Ne glede razložitve činjenic ne glede presoje pravne strani ne sme imeti poročilo komisije značaja arbitraže ali sodne razsodbe.
Člen 13.
Stranki morata obvestiti druga drugo kakor tudi predsednika poravnalne komisije v primernem roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, ali usvajata zaključke poročila in predloge, ki so v njem.
Strankama pristoji po vzajemnem sporazumu odločba, ali naj se poročilo komisije objavi.
Člen 14.
Dokler dejanski traja poravnalno postopanje, imajo predsednik in člani komisije pravico do odškodnine, katere velikost se določi med strankama pogodnicama.
Vsaka stranka trpi svoje lastne stroške in enak del stroškov za komisijo.
Člen 15.
Če bi komisija ne mogla izdelati predloga, ki bi se nanašal na rešitev spora, v roku, določenem s členom 12., prvim odstavkom, te pogodbe;
če ne bi ena stranka) pogodnica ali če ne bi obe usvojili zaključkov v poročilu poravnalne komisije in predlogov, ki so v njem;
če se ne bi izjavili v roku, določenem s členom 13. te pogodbe, da usvajata zaključke poročila in predloge, ki so v njem,
se prepusti spor arbitraži in arbitražno sodišče se ustanovi po sporazumu strank pogodnic.
Če se ne bi ustanovilo sodišče po sporazumu strank v treh mesecih od dne, ko je poslala ena stranka drugi zahtevo za arbitražo, je treba postopati tako-le:
Vsaka stranka imenuje dva razsodnika, izmed katerih mora biti eden na listi članov stalnega arbitražnega sodišča in izbran izven njenih lastnih državljanov; po vzajemnem sporazumu imenujeta stranki predsednika sodišča. Če se ne sporazumeta, se imenuje predsednik po členu 45. haaške konvencije z dne 18. oktobra 1907. za mirno reševanje mednarodnih sporov.
Člen 16.
Če je med strankama pogodnicama umestna arbitraža, se zavezujeta obe, skleniti v treh mesecih od dne, ko pošlje ena stranka drugi zahtevo za arbitražo, specialen kompromis, ki jasno označi predmet spora, modalitete postopanja in posebno pristojnost sodišča kakor tudi vse druge pogoje, določene med njima.
Če ne bi bilo nasprotnih sporazumnih odredb, se j morajo spraviti v vsem, kar se nanašal na arbitražno i
postopanje, v sklad z odredbami konvencije, podpisane v Haagu dne 18. oktobra 1907. za mirno reševanje mednarodnih sporov.
Člen 17.
Dogovorjeno je, da obveznosti, prevzete po tej pogodbi, strankama pogodnicama nikakor ne jemljejo možnosti, predložiti po vzajemnem sporazumu spor, ki bi utegnil nastati med njima, stalnemu sodišču mednarodnega pravosodja v Haagu.
Člen 18.
Odredbe poslednjih dveh odstavkov člena 16. se prav tako uporabita, če se predloži po členu 1., četrtem odstavku, spor neposredno v arbitražo.
Člen 19.
Če se pozoveta arbitražno sodišče ali stalno sodišče mednarodnega pravosodja, naj rešita spor, ki jima je predložen, morata uporabiti, razen če ni med strankama drugačnega sporazuma:
1.	) mednarodne konvencije, bodisi obče, bodisi posebne, ki postavljajo pravila, izrečno priznana po državah v sporu;
2.	) mednarodni običaj kot dokaz obče prakse, sprejete, kakor bi bila pravo;
3.	) obča načela prava, priznanega po omikanih narodih;
4.	) s pridržkom odredbe člena 59. v statutu stalnega sodišča sodne odločbe in doktrine najbolj poklicanih publicistov kot pripomoček za determinacijo pravnih pravil.
Člen 20.
Odredbe člena 14. se uporabljajo respektivno na razsodišče.
Člen 21.
Odločba razsodišča kakor tudi odločba stalnega sodišča mednarodnega pravosodja je obvezna in stranki jo morata dragovoljno izvršiti.
Če bi pa razsodba ugotovila, da nasprotuje odločba sodnega oblastva ali vsakega drugega oblastva ene stranke po-godnice popolnoma ali deloma obče priznanemu pravilu mednarodnega prava in če ne dopušča notranje pravo te stranke, da bi se administrativno odpravile ali popolnoma ne odpravile posledice odločbe, za katero gre, se mora dati oškodovani stranki pravno zadostilo drugačne vrste.
Če se izpodbija zmisel ali učinek odločbe, pristoji sodišču, ki jo je izreklo, da jo pretolmači na zahtevo vsake stranke.
Člen 22.
Dokler traja postopanje o poravnavi ali arbitraži, morata opustiti stranki pogodnici vsako dejanje, ki bi vplivalo škodljivo na usvojitev predloga poravnalne komisije ali na izvršitev arbitralne odločbe.
Člen 23.
Vsak spor, ki bi se nanašal na tolmačenje te pogodbe, se mora predložiti stalnemu sodišču mednarodnega pravosodja.
Člen 24.
Ta pogodba se ratificira, čimprej bo mogoče, in instrumenti ratifikacije se izmenjajo v Beogradu.
V	veljavo stopi trideseti dan po izmeni ratifikacij in traja pet let.
Če se ne odpove šest mesecev pred potekom roka, se smatra za obnovljeno za novo petletno dobo, in tako dalje.
V	potrditev tega sta pooblaščenca podpisala to pogodbo ter pritisnila nanjo'svoja pečata.
Sestavljeno v dveh izvodih v Ženevi, dne 18. septembra 1926.
Avgust Zaleski s. r.	M. Ninčić s. r.
*
Naš minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz.
V	Beogradu, dne 3. maja 1928.
Aleksander s. r.
Minister za zunanje posle:
dr. V. Marinkovič s. r.
*
Pripomba: Instrumenti ratifikacije pogodbe o
Hr-
Poljsko, ki je bila sklenjena Ženevi dne 18. septembra 1926., so se izmenjali v Beogradu dne 16. maja 1928.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu,
dne 23. maja 1928.; Pov. br. 6308.
j poravnavanju in arbitraži med kraljevino Srbov, vatov in Slovencev in v
Ölen 17.
Uredbe osrednje vlade.
192.
Pravilnik
o opravljanju državnega strokovnega izpita za administrativnopravno službo uradnikov pravnikov L kategorije v šumarski stroki.*
Ölen 1.
Na podstavi odredbe člena 54. zakona o civilnih uradnikih, in ostalih državnih uslužbencih predpisujem ta-le pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike administrativnopravne službe I. kategorije v šumarski stroki.
Ölen 2.
Vsak uradnik-pravnik v državni službi šumarske stroke pride, ko vstopi prvikrat v to službo, praviloma v najnižjo, 9. skupino I. kategorije ter ne more napredovati dalje, t. j. prestopiti iz te pripravljalne skupine v neposredno višjo pomožno skupino, dokler ne postane stalen, t. j. dokler ne opravi dr-.žavnega strokovnega izpita za administrativnopravno službo I. kategorije v šumarski stroki po odredbi člena 54. uradniškega zakona in po predpisih tega pravilnika, kolikor ga ni oproščen po odredbi člena 53. uradniškega zakona.
Ölen 3.
Kandidati iz člena 2. tega pravilnika se morajo zglasiti po členu 54. uradniškega zakona k temu izpitu najkesneje v treh letih od dne, ko vstopijo v državno službo. Kdor v tem roku, postavljenem z zakonom, ne opravi izpita, po predpisih tega pravilnika, izgubi pravico, opravljati ta izpit, in se mora odpustiti iz državne službe I. kategorije.
Ko mineta dve leti, ki ju je kandidat prebil v državni službi, pridobi pravico, opravljati ta izpit.
Oni kandidati-pravniki v pripravljalni skupini, ki prestopijo iz druge stroke v šumarsko stroko, morajo prebiti v tej najmanj leto dni, da pridobe pravico, opravljati ta izpit. Vendar pa veljajo tudi zanje odredbe predhodnega odstavka v tem členu pravilnika.
Člen 4.
Uradniki-pravniki v šumarski stroki smejo biti oproščeni tega državnega strokovnega izpita samo v nastopnih izjemnih primerih:
1.	) Če gre za primer po členu 17. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih v zvezi s členom 53., drugim odstavkom, tega zakona.
2.	) Če gre za primer po členu 2. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih v zvezi s členom 53., tretjim odstavkom, tega zakona.
3.	) Tega izpita so oproščeni in pridobe stalnost, da morejo napredovati v višje skupine I. kategorije tudi oni uradniki, ki so diplomirali pred osvoboditvijo ter so službovali v pokrajinah, kjer niti ni bilo predpisano opravljanje tega izpita.
Člen 5.
Državni strokovni izpit po tem pravilniku se opravlja v Beogradu pri generalni direkciji šum pred Posebno komisijo, ki jo odredi minister za šume in rudnike s pismenim odlokom in z mandatom treh let.
Člen 6.
Komisija za opravljanje državnega izpita je sestavljena iz petih članov, in sicer: iz predsednika in Štirih članov izpraševateljev.
Predsednik komisije je generalni direktor šum ali njegov namestnik pri generalni direkciji šum. član! izpraševatelji se jemljejo po skupinah predmetov, iz katerih se opravlja izpit, izmed višjih Gradnikov s fakultetno izobrazbo v glavnih skupi-riah I. kategorije pri generalni direkciji šum.
Ko se sestavi komisija, se določijo članom iz-Praševateljem obenem namestniki.
Tako sestavljeni komisiji se določi tudi pravni strokovnjak za tajnika izpraševalne komisije, da v°di administrativne posle.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i ^ovenaca» z dne 5. junija 1928., št. 126/XLII.
Člen 7.
Izvoljeni člani komisije morajo izjaviti pismeno v 15 dneh, ko se jim je imenovanje priobčilo, mini-i strstvu za šume in rudnike, ali sprejmejo izvolitev I ali ne; če je ne sprejmejo, morajo navesti, zakaj je ; ne morejo sprejeti.
Člen 8.
I Ce je kateri izmed članov komisije zadržan, priti k izpitu, mora to o pravem času naznaniti predsedniku komisije, ki pozove v tem primeru namestnika; če bi bil pa tudi ta zadržan, naprosi predsednik ministrstvo za šume in rudnike, naj imenuje drugega namestnika; v tem primeru lahko predlaga kandidata.
Člen 9.
Ko se odrejena komisija konstituira, izbere izmed svojih članov izpraševatelje za poedine skupine predmetov, iz katerih naj se opravlja izpit po tem pravilniku. Po izvršeni razdelitvi imajo vsi člani izpraševatelji dolžnost, pripraviti iz svoje skupine predmetov pismene naloge (teze), ki naj jih obdelajo kandidati pri pismenem izpitu, te obdelane teze pregledati ter kandidate pri ustnih izpitih izpraševati iz svoje skupine predmetov.
Člen 10.
Državni strokovni izpit za uradnike vi pripravljalni skupini administrativnopravne službe v šumarski stroki I. kategorije se določi enkrat na leto, in sicer meseca junija. Izjemoma sme minister za. šume in rudnike ta čas za opravljanje izpita izpremeniti.
Dan za opravljanje tega izpita določi v odrejenem mesecu predsednik komisije ter o tem obvesti kandidate.
Člen 11.
Sestava izpraševalne komisije, imena učiteljev za poedine skupine predmetov in vsi predmeti poedinih skupin, nadalje vsaka izprememba med letom se objavljajo kandidatom, prizadetim osebam, po «Šu-marskem listu»; ta objava je za vsakega obvezna.
Člen 12.
Izpraševalna komisija posluje samostalno in njene odločbe glede kandidatov so izvršne.
Vse odločbe izpraševalneTunnTsTj e o izpitih kandidatov objavi po končanem izpitu personalni odsek generalne direkcije šum v «Šumarskem listu»; te odločbe se zapišejo na prijave kandidatov ter se po končanem izpitu izroče personalnemu odseku.
Te sklepe podpisujejo predsednik komisije, vsi člani izpraševatelji in zapisnikar.
Člen 13.
K državnemu strokovnemu izpitu I. kategorije se smejo pripuščati kandidati:
a)	ki so opravili kot redni učenci zrelostni izpit na gimnaziji, realki ali realni 'gimnaziji ter dovršili pri nas ali v inozemstvu pravno fakulteto;
b)	poleg pogoja v točki pod a) je moral biti kandidat po dovršeni, šoli vsaj dve leti zaposlen v ad-ministrativnopravni službi šumarske stroke v pripravljalni skupini I. kategorije.
Rok za opravljanje tega izpita ne sme biti nikoli daljši nego tri leta (člen 54. uradniškega zakona).
Člen 14.
Ce se kandidat iz osnovanih vzrokov ne pripusti k temu izpitu ali če ga ne opravi s povoljno oceno, se sme samo še enkrat prijaviti k prvemu prihodnjemu izpitu.
Člen 15.
Samo v osnovanih primerih sme zahtevati kandidat odlog roka za opravljanje državnega strokovnega izpita; o tem odloči minister za šume in rudnike po izposlovanem mnenju izpraševalne komisije.
Člen 16.
Da se kandidat pripusti k izpitu, se mora za to prijaviti izpraševalnj komisiji po svojem neposred-njemi starejšini. Prošnje se smejo vlagati najkesneje do konca meseca aprila za izpit, ki naj se opravi meseca junija istega leta.
Prošnje, prejete po tem roku, se ne vpoštevajo za prvi prihodnji državni izpit, ampak samo za prihodnji drugi izpit, če ni potekel kandidatu rok tudi za to.
Prijave morajo biti kolkovane po tar. post. 9. pod b).
Prošnji za opravljanje državnega izpita mora priložiti vsak kandidat:
a)	diplomo (originalni dokument) o pravni fakulteti, dovršeni v državi ali v inozemstvu;
b)	dekret o postavitvi za pripravnika ali dekret o prevedbi na; novi uradniški zakon, če je kandidat že bil v državni službi, ko je stopil ta pravilnik v veljavo;
c)	potrdilo, da ima najmanj dvoletno pripravniško prakso, od katere je moral prebiti eno leto v šumarski službi šumarske stroke;
č) popis delovanja v šumarski stroki ali strokovno delo, opazbe in projekte; in
d)	potrdilo o državljanstvu in ureditvi vojaške obveze.
Člen 18.
Tako vloženo prošnjo s prilogami vred pošlje neposrednji starejšina takoj, najkesneje pa v petih dneh od dne, ko jo je prejel, generalni direkciji šum za izpraševalno komisijo ter ji pridoda svoje mnenje o kandidatovem dotedanjem delovanju in vedenju.
•i
Člen 19.
Koncem meseca aprila se sestane izpraševalna komisija na pismeni poziv predsednika komisije, pregleda prejete prošnje in priloge v njih iz člena 17. tega pravilnika ter odloči z večino glasov o vsakem kandidatu posebe, ali naj se pripusti k izpitu ali ne; o vsem poslovanju v tej seji pa vodi tajnik zapisnik, ki ga morajo podpisati vsi člani in tajnik.
Komisijske sklepe iz te seje priobči tajnik vsakemu kandidatu posebe po njegovem nadrejenem oblastvu ter označi obenem kraj in čas izpita.
Člen 20.
Če kandidat na določeni dan ne pride pred komisijo opravljat izpita, se smatra, da je za to izpitno leto prostovoljno odstopil od njega; o tem odloči komisija v svoji plenarni seji ter priobči sklep kandidatu po njegovem nadrejenem oblastvu.
Člen 21.
Izpit vodi predsednik izpraševalne komisije; upravičen je, izpraševati iz vseh predmetov. Člani izpraševatelji izprašujejo samo iz one skupine predmetov, ki jim je dodeljena po členu 9. tega pravilnika.
člani izpraševatelji morajo uravnati svoja vprašanja po kandidatovi fakultetni izobrazbi, ki jo je moral imeti v obsegu prakse, katero je imel.
Člen 22.
Izpit je javen ter je sestavljen iz treh delov, ki so:
1.	) Teza — domača pismena naloga — iz pravne službe v šumarski stroki;
2.	) pismeni izpit;
3.	) ustni izpit.
člen 23.
Teza je pismen sestavek širšega obsega, ki ga priloži kandidat prošnji za opravljanje izpita; lahko je popis dotedanje kandidatove prakse med službovanjem ali pa njega malo strokovno delo ali projekt.
Kot domače delo iz prakse mora; obsezati in obdelati teza vse strokovne posle, ki jih je opravljal ali vodil kandidat med svojim službovanjem; v tem pismenem sestavku mora navesti kandidat Vse svoje osebne opazbe in kritiko. Kandidatov neposrednji strokovni starejšina. mora zapisati na to tezo potrdilo, ali jo je izdelal kandidat samostalno in ali se popis delovanja in prakse ujema z resničnim stanjem.
Kandidat, ki se odloči, obdelati v obliki teze strokovno delo ali projekt, mora zapisati na tezo svoje potrdilo, da je delal samostalno, ter navesti dela, ki jih je rabil pri izdelovanju.
Svojo tezo mora kandidat v plenumu izpraševalne komisije uspešno braniti.
Člen 24.
Pismeni izpit se mora opraviti v enem dnevu ter sme trajati največ štiri ure dopoldne in štiri' ure popoldne. Če pa se iz kakršnihkoli vzrokov ne more opraviti v enem dnevu, sme trajati največ dva dni ob istih gorenjih pogojih. Toda v tem primeru se ne smejo drugega dne nadalje obravnavati začeta dela in tudi ne razpravljati vprašanja, dobljena prejšnji dan. Predsednik komisije mora poskrbeti o pravem času, da dobi od ministrstva za šume in rudnike druga vprašanja, ali pa porazdeli dobljena vprašanja.
Člen 25.
Ko izpraševalna komisija ocenja tezo, odnosno popis poslovanja v času pripravniške službe, sestavi iz nje 12 vprašanj za pismeni izpit, ne glede na porazdelitev, iz skupine predmetov ter jih predloži ministrstvu za šume in rudnike, ki izbere izmed njih štiri ter vsako posebe zapečateno pošlje predsedniku izpraševalne komisije.
4.	skupina: ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih;
zakon o glavni kontroli;
zakon o državnem računovodstvu;
zakon o taksah;
invalidski zakon;
zakon o zavarovanju delavcev.
Člen 39.
Kandidat, ki pri ponavljalnem izpitu ne dobi zadovoljive ocene ali se brez osnovanih vzrokov ne zglasi k ponavljalnemu izpitu, izgubi pravico, nadalje opravljati izpit, o čemer izda komisija svojo motivirano odločbo; tak uradnik ne sme ostati nadalje v službi šumarske stroke.
Člen 26.
Predsednik komisije odpre ta vprašanja drugo za drugim vpričo vse komisije in kandidatov neposredno, preden se začne izpit. Če bi moral; trajati ta pismeni izpit dva dni, odloči izpraševalna komisija, koliko vprašanj naj se odpre prvi dan. Rešitev vprašanj, prejetih enega dne, se mora isti dan tudi dovršiti.
Člen 27.
Ves čas, dokler traja pismeni izpit, mu prisostvuje in ga nadzira izmenoma po en član izpraše-vatelj; člane odreja predsednik.
Pri izdelavi naloge sme rabiti kandidat kot pripomočke samo natisnjene zakone, uredbe in pravilnike.
Kandidati morajo obdelovati prejeta vprašanja samostalno, brez čigarkoli pomoči; vsak nedovoljeni postopek kandidatov ima za posledico izključitev od nadaljnjega izpita za to leto, o čemer odloči izpraševalna komisija v polni seji.
Člen 28.
Vprašanja, prejeta za pismeno obdelavo, sme obdelovati kandidat svobodno po vrsti, ki si jo sam določi; vendar pa mora, ko obdela eno vprašanje, delo izročiti izpraševalni komisiji ter nadaljevati obdelavo drugega vprašanja itd.
Ko poteče rok, določen za pismene izdelke, mora kandidat izročiti svoje delo, četudi ni dovršeno. Kandidat, ki dovrši pismena dela, preden poteče ta čas, mora po njih izročitvi takoj oditi iz izpitnega prostora.
Če je sestavljal kandidat pismeno delo v konceptu, mora tudi tega z ostalimi beležkami vred, ki jih je napravil pri izpitu, izročiti izpraševalni komisiji.
Člen 29.
Pismeni izpit ima namen pokazati, ali pozna kandidat dovolj:
a)	vsa službena opravila pravnega značaja v šumarski stroki in zakonske oblike (forme) njih izvrševanja;
b)	vse pogoje, potrebne za zakonsko veljavo pravnega posla;
c)	pravilno uporabljanje zakona in zakonskih predpisov na konkretne primere v šumarski stroki;
č) ali je kandidat sposoben, pravilno pojmovati in presojati vprašanja glede nalog svoje službe, kratko, precizno in logično izražati misli;
d)	ali ima kandidat potrebno pismenost, zadostno jezikovno znanje in točnost v pravopisu.
Člen 30.
Ustni izpit je javen ter se opravlja pri generalni direkciji šum. Red, po katerem naj kandidat opravlja ta izpit, se določi z žrebom; izpraševanje traja poldrugo uro do dveh ur in v tem času se izprašuje kandidat po vrsti iz vseh skupin, določenih za izpit.
Dnevno smejo opravljati ta izpit najmanj trije in največ štirje kandidati.
Člen 31.
Ustni izpit je sestavljen iz štirih skupin, kolikor je tudi članov izpraševateljev; te skupine so:
1.	skupina: državljanski zakon in civilni pravdni red;
kazenski zakon in kazenski pravdni red; trgovinski zakon in pravila za nesporne stvari.
2.	skupina: gozdni zakon;
uredba o ustroju ministrstva za šume in rudnike in o organizaciji šumarske stroke;
pravilnik o sečnji in prometu stavbnega in drugega lesa;
pravila za šumarsko osebje;
zakon o omejevanju državnih gozdov;
lovski zakon.
3.	skupina: zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih;
uredba o razvrstitvi uradnikov; uredba o razdelitvi države na oblasti; zakon o obči upravi in zakon o oblastni in sreski samoupravi;
uredba o uradniških draginjskih dokladah; zakon o občinah.
Člen 32.
Namen ustnega izpita je ugotoviti, ali pozna kandidat dovolj in kakor je treba vse pozitivne zakone, uredbe in pravilnike za pravdno, točno in hitro opravljanje službe in njih praktično uporabljanje, kolikor se nanašajo na administrativnopravno službo v šumarski stroki.
Člen 33.
Pri ustnem izpitu je treba kolikor mogoče dognati z vsestranskim izpraševanjem, ali je pridobil kandidat toliko praktičnega znanja, kolikor ga je treba, za uspešno opravljanje administrativnopravne službe v šumarski stroki.
Zato je treba kandidata izpraševati kar najizčrp-neje in paziti obenem na one zakonske odredbe, ki so pri uporabljanju v šumarski stroki največje praktične vrednosti.
Člen 34.
Ko kandidati opravljajo državni strokovni izpit, se ocenjajo komisijski v skupni seji. Vendar pa so odločilne za oceno kandidatove obče sposobnosti tri ocene (ustnega izpita, pismenega izpita in teze). Občo oceno o sposobnosti določijo člani izpraševalne komisije z večino glasov. Ob enaki porazdelitvi glasov odloči predsednik.
Člen 35.
Oceni, ki ju dajo kandidatom člani izpraševalne komisije pri izpitih, sta: «zadošča» (zadovoljava) ali: «ne zadošča» (ne zadovoljava).
Obča ocena o kandidatovi skupni sposobnosti za administrativnopravno službo je ob opravljenem izpitu: «soglasno sposoben» (jednoglasno sposoban) ali samo: «sposoben» (sposoban). Samo izjemoma, če se je kandidat posebno odlikoval od ostalih s strokovnim znanjem, se sme vzeti tudi ocena: «soglasno sposoben z odliko» (jednoglasno sposoban sa odlikom).
Člen 36.
Kandidatom, ki so opravili državni izpit, se izda o tem diploma, v katero se vpiše obča ocena, iz člena 35. tega pravilnika.
Člen 37.
Besedilo diplome je to-le:
UmuiOMa.
OoTiiHcaTa KOMHcnja sa nojiarame ^pjKaBHor crpyHHor Hcnaxa HHHOBHHKa ajtMHHncrpaTHBHO-npaBHe cjiy>Kđe npse Kareropnje y myMapcKoj crpypH y KpaibeBHHH Cpöa, Xpsaxa n Gioße-Hapa Hcnwxa^a je no nponncnivia llpaBnjiHnKa o nojiaraity pp>KaBHor ncnnxa aa aßMHHHCxpa-XHBHO-npaBHy onyjKÖy y myMapcKoj cxpypn
r....................... poijeHor ..............
y .............., Koj:i je Kao peflOBan cjiyma-
.Jiap cBpiuno npaBHH 4>ai<yjixex y .............
na je nauiJia — jeßnorviacHo — na je cnocodan — ca oflJiHKOM — sa aaMHHHCxpaxHBHO-npaBny cjiy>Kđy y myMapcKoj cxpypn u flajbe nanpeflo-Baite y Burne rpyne 1. Kaxeropnje.
V noxBpfly QBora gaje My osy pnnJiOMy. ,
UpeaceauHK
üe^oBOlja:	()KHr.) ( § McnnTHe KoMncnje:
BjianoBH:
Člen 38.
Kandidat, ki se mu priobči komisijska odločba, da tega izpita ni opravil, ga sme ponavljati samo enkrat. Opravljanje tega izpita se v ničemer ne razlikuje od prvega izpita; samo v komisijski odločbi mora biti označeno, kdaj naj kandidat opravlja ta izpit in ali mora priložiti svoji prijavi za izpit iznova popis prakse.
Člen 40.
O izpitu se vodi zapisnik, v katerega se morajo vpisati vsi važnejši momenti, ki so se dogodili med izpitom, zlasti pa vsa posvetovanja in vse odločbe komisije. Te zapisnike podpisuje vsa komisija z zapisnikarjem vred; predsednik pa jih izroča ministru za šume in rudnike s svojim posebnim poročilom.
Člen 41.
Izpraševalna komisija z zapisnikarjem vred ima za ta svoj specialni trud pravico do nagrade, ki jo plačujejo kandidati po odločbi ministra za šume in rudnike.
Člen 42.
Ta pravilnik dobi moč, ko ga podpiše minister za šume in rudnike, ter stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 14. maja 1928.
Minister za šume in rudnike:
dr. A. Mijović s. r.
193.
Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o delovanju, redu in pouku na državnih trgovinskih akademijah.*
Na podstavi pooblastitve v členu 302. zvezi s členom 156. finančnega zakona za leto 1928./1929. in glede na odločbi obče seje glavne kontrole št. 27.945 in št. 44.790 odrejam:
Člena 104. in 111. pravilnika o delovanju, redu in pouku na državnih trgovinskih akademijah se izpre-minjata ter se glasita:
«Člen 104.
Honorarnim učiteljem od ure in rednim učiteljem preko obveznih ur se plačuje honorar od ure ter znaša za eno uro 30 dinarjev.
Direktorju se šteje za prekočasno delo 8 ur na teden; ta honorar mu pripada vse leto.
Minister za trgovino in industrijo sme, kakršne so pač obče ekonomske razmere, honorar zvišati ali znižati.»	,,	...
Učitelji morajo imeti to-le število ur na teden:
1.	) direktor 3 do 5 ur;
2.	) profesorji, ki predavajo jezike in vse one predmete, iz katerih se izdelujejo pismene naloge, kakor tudi profesorji' z več nego 20 službenimi leti 18 ur;
3.	) profesorji z manj nego 20 službenimi leti 20 ur;
4.	) suplenti z več nego 2 službenima letoma 18 ur;
5.	) suplenti z manj nego 2 službenima letoma 15 ur;
6.	) pogodbeni profesorji, pogodbeni suplenti, predmetni učitelji, začasni predmetni učitelji, učitelji veščin kakor tudi vsi ostali učitelji 22 ur.
Če ima učitelj ur preko maksimalnega števila, &e mu plačuje vsaka ura po členu 104. tega pravilnika.
Suplenti z manj nego 2 službenima letoma smejo imeti največ 4 honorarne ure na teden.
Nagrada varuhom kabinetov in knjižničarju se uredi s posebnim pravilnikom.»
Izpremenjeni člen 104. stopi v veljavo z dnem> ko se podpiše ta odločba; izpremenjeni člen 111. Pa stopi v veljavo z začetkom šolskega leta 1928./1929-
O tej odločbi je treba obvestiti zaradi nadaljnjega poslovanja: ministrstvo za finance, glavno kontrolor administrativni oddelek, «Službene Novine», računovodstveni odsek in oddelek za trgovinsko - obrtni pouk.
V Beogradu, dne 26. maja 1928.: št, 12.032/VIL
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca» z dne 9. junija 1928., št, 130/LXHI. Prvotni pravilnik glej v Uradnem listu z dne 3. sep tembra 1927., št. 393/92.
194.
Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o delovanju, redu in pouku na dvoraz-rednih trgovinskih šolah.*
Na podstavi pooblastitve v členu 302. v zvezi s členom 156. finančnega, zakona za leto 1928./1929. in glede na odločbi obče seje glavne kontrole št. 27.945 in št. 44.790 odrejam:
Člena 82. in 88. pravilnika o delovanju, redu in pouku na dvorazrednih trgovinskih šolah se izpre-minjata ter se glasita:
Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti.
«Člen 82.
Honorarnim učiteljem od ure in rednim učiteljem preko obveznih ur se plačuje honorar od ure ter znaša:
a)	za direktorje-ravnatelje, profesorje in suplente 20 dinarjev;
b)	za predmetne učitelje 18 dinarjev. Direktorju-ravnatelju se šteje za preit o časno delo
6 ur na teden; ta honorar mu pripada vse leto.
Minister za trgovino in industrijo sme, kakršne
so pač obče ekonomske razmere, honorar zvišati ali
znižati.»	on
«Člen 88.
Učitelji morajo imeti to-le število ur na teden:
1.	) direktor-ravnatelj 5 do 8 ur;
2.	) profesorji, ki predavajmo jezike predmete, iz katerih se
196.
Naredba
velikega župana ljubljanske oblasti, s katero se deloma izpreminja zdraviliški red za letovišče Bled.
Na podstavi zakona z dne 4. maja 1914., dež. zak. št. 14, izpreminjam §§ 15. in 16. naredbe velikega župana ljubljanske oblasti z dne 29. aprila 1926., U. br. 221/10, Uradni list z dne 8. maja 1926., št. 200/43, ki se glasita odslej tako-le:
§ 15.
Vsak tujec, ki prenoči v zdraviliškem okraju v dobi oddnel. julijadodne31. avgusta, mora plačati zdraviliško takso. Tujcem je prištevati tudi one posestnike vil, ki ne stanujejo^ stalno na Bledu. Za čas pred dnem 1. julija in po dnevu 31. avgusta se zdraviliška taksa ne plačuje.
Zdraviliške takse so dnevne in znašajo:
A. v objezerskem pasu, t. j. na ozemlju, ki leži JC,ovC in vse one | med jezerom in Bohinjsko cesto od hotela: «Petran» izdelujejo pismene naloge, j in Vidovdansko cesto, Ljubljansko cesto do vštetega
kakor tudi profesorji z več nego 20 službenimi leti! hotela: «Beograd», Prešernovo cesto, Cankarjevo
18 ur;
3.	) profesorji z manj nego 20 službenimi leti 20 ur:
4.	) suplenti z več nego 2 službenima letoma 18 ur;
5.	) suplenti z manj nega 2 službenima letoma 15 ur:
cesto do všteto vile: «Radoslava», Martinovo cesto in cesto pod Gradom do vštete vile: «Ribič» kakor tudi od zgradb, ki imajo neposrednji izhod na imenovane ceste:
a) v hotelih, penzijah in gostilnah, nadalje na Rečici v hotelu: «Triglav» po 8 Din za osebo in dan. Enaka taksa se plačuje v vseh zgradbah na vsem Bledu, ki jih oddajajo zgoraj označeni obrati
6.) pogodbeni suplenti, pogodbeni profesorji, predmetni učitelji, učitelji merkantilne stroke, za- i na čigarkoli račun;
časni predmetni. učitelji, učitelji veščin kakor tudi j p) v vilah in hišah, ki ne pripadajo navedenim ostali učitelji 22 ur.	j	obratom in jih ti tudi1 ne oddajajo, po 8 Din za osebo
Če ima učitelj ur preko tega števila, se mu hono-1 in dan do največ. 15. dni, t. j. 120 Din za osebo; rha vsaka prekočasna ura po členu 82. tega pravil- j B v zunanjem pasu razen vil, ki spadajo pod nika.»	; j;0g}j0 a..
Izpremenjeni člen 82. stopi v veljavo z dnem, ko J
se podpiše ta odločba; izpremenjeni člen 88. pa stopi v veljavo z začetkom šolskega leta 1928./1929.
O tej odločbi je treba obvestiti zaradi nadaljnjega poslovanja: ministrstvo za finance, glavno kontrolo, administrativni oddelek, «Službene Novine», računovodstveni odsek in oddelek za trgovinsko - obrtni pouk.
V	Beogradu, dne 26. maja 1928.; št, 12.033/Vn.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
195.
Postopanje za uporabljanje ugodnosti iz občih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife.
(Dopolnitev razpisa C. br. 14.230/28.)**
Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi sem odločil:
Odredbe razpisa C. br. 14.230 z dne 12. aprila 1928.*** se morajo uporabljati celotno tudi ob opra-žČanju blaga, ki ga uvažajo podjetja, uživajoča ugodnosti, kakor: rudarska, industrijska in druga, ki so s posebnimi zakoni ali pogodbami, sklenjenimi med njimi in državo glede plačevanja uvozne carine, oproščena te carine.
V	Beogradu, dne 7. junija 1928.; C. br. 21.539.
Namestnik ministra za finance: minister za trgovino in industrijo
dr. M. Spaho s. r.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 9. junija 1928., št. 130/LXHI. — Prvotni pravilnik glej v Uradnem listu z dne 7. septembra 1927., št. 399/94.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 9. junija 1928., št, 130/LXIH.
*'** Uradni list z dne 24. aprila 1928., št. 126/40.
a)	v hotelih, penzijah, restavracijah in gostilnah po 5 Din za osebo in dan;
b)	v vilah in hišah po 5 Din za osebo in dan do največ 16 dni, t. j. 80 Din za osebo.
§ 16.
Glede plačevanja zdraviliških taks veljajo nastopne izjeme in olajšave:
Najivišji kraljevski dvor z vsem osebjem je izvzet od vsake takse.
Takse prosti so nadalje zdravniki, otroci do vštetega 10. leta in služabništvo; do polovice takse pa so prosti člani zdravnikove rodbine.
V	stanovanjih, navedenih pod točkama A. a) in B. b) § 15., so prosti takse do polovice jugoslovanski državni uradniki in njih rodbine.
Občinskemu odboru je prepuščeno, na predlog zdraviliškega odseka v vpoštevnih primerih takse primerno znižati ali tudi popolnoma odpisati.
Izpreminjati višino zdraviliške takse je pristojen na predlog občine veliki župan.
V	Ljubljani, dne 9. junija 1928.;
U. br. 6973/3—II.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
lazglasi sodišč in sodni oblast«.
Preds. 228/4/28—1.
3-3
Razpis.
Odda se mesto deželnosodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Obenem se oddado tudi vsa mesta deželnosodnih svetnikov, okrajnih sodnikov, predstojnikov sodišč in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom konkurza ali zaradi njega.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože po službeni poti do dne
10. julija 1928.
pri podpisanem predsedništvu.	]
Prosilci naj navedejo izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 2. junija 1928.
Preds. 382/4/28—2.	3—1
Razpis.
Odda se mesto višjega deželnosodnega s v e t n i k a pri okrožnem sodišču v C e 1 j, u.
Obenem se oddado tudi vsa mesta višjih deželnosodnih svetnikov, deželnosodnih svetnikov, okrajnih sodnikov, sodnih predstojnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože po službeni poti do dne
15. julija 1928. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci naj navedejo izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila,
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju,
dne 10. junija 1928.
Preds. 419/4/28—2.	3—1
Razpis.
Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti se odda mesto ilz vršil ne ga uradnika v 3. skupini HI. kategorije.
Do tega mesta, imajo po § 3. zakona z dne 30. januarja 1922., Uradni list z dne 15. julija 1922., št. 213/75, pravico poduradniki ali sluge, ki imajo že tri leta poduradniški izpit ter že osem let opravljajo izvršilno službo z dobrim uspehom, in sicer najmanj polovico poslovnega časa, in ki imajo pogoje po členu 6./III. uradniškega zakona.
Obenem se oddado vsa mesta izvršilnih uradnikov in pisarniških uradnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega.
Prosilci naj vlože’ pravilno kolkovane in svojeročno spisane prošnje po službeni poti najkesneje do dne	20. julija 1928.
pri podpisanem predsedništvu.
Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Po členu 347. finančnega zakona za leto 1928./ /1929. je sprejemanje novih uradnikov in uslužbencev v državno službo v tekočem proračunskem letu ustavljeno.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 11. junija 1928.
S 15/28—2.	1334
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini protokolirane firme: L ud. Dolenc, trgovina z drobnim in modnim blagom ter pleteninami na debelo v Ljubljani,
Konkurzni komisar: dr. Alojzij Gradnik, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Dinko Puc, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št, 140 dne 2 3. j u n i j a 1 9 2 8. ob desetih. Oglasit-veni rok do dne 2 5. avgustal92 8. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 15. septembra 19 2 8. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 8. junija 1928.
S 13/28—3.	1328
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Franca Prislan a, trgovca, v Mozirju.
Konkurzni komisar: Fran Tiller, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Celju.
Upravnik mase: Avgust Drukar. notar v Celju.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dne 2. julija 1928. ob pol devetih. Oglasit-veni rok do dne 2 0. julija 1928. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 8. avgusta 1 9 2 8. ob devetih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 9. junija 1928.
C 133/28—1.	1272
Oklic.
Jožef Meszaroš in Jožefa Meszaroš, rojena Makovec, posestnika v Dobrovniku, zastopana po dr,ju. Arminu Strasserju, odvetniku v Dolnji Lendavi, sta vložila zoper lezeüo zapuščino po pokojnem Janošu Szekerešu, posestniku v Dobrovniku, tožbo zaradi lastninske pravice.
Ustna sporna razprava se je določila na dan 23. junija 1 928.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21.
Rečeni ležeči zapuščini se postavlja za skrbnika dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 22. aprila 1928.
C H 97/28—4.	1331
Oklic.
Dr. Alojzij Juvan, odvetnik v Mariboru, je vložil zoper Toma Kovačiča, posestnika v Podi-gracu št. 2, pošta Zgornja Sv. Kungota, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 1072 Din.
Prvi narok se je določil na dan 2 3. junija 1928.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 27.
Ker je bivališče Toma Kovačiča neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Miroslav Dev, pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek II.,
dne 8. junija 1928.
C 50/28—1.	1274
Oklic.
Posojilnica za Loški potok, Drago in Travo, po drju. Ludoviku Grobelniku, notarju v Ribnici, je vložila zoper Antona Lavriča, posestnika v Retjah št. 90, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 2500 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
2 7. junijal928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 7.
Ker je bivališče Antona Lavriča neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Lovšin, posestnik m ka-varnar v Ribnici.
Okrajno sodišče v Ribnici,
dne 1. junija 1928.
T 51/28—4.	1280
Amortizacija.
Na prošnjo Verone Lorbek o v e, posestnikove hčere v Janžekovi gori št. 10, pošta, Selnica ob [ Dravi, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilka, baje izgubila: Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Mariboru št. 17.653 na ime: Lorbek Verona in s hranilno vlogo 5000 Din.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV.
dne 30. maja 1928.
E 104/28—5.	1186
Dražbeni oblic.
Dne 2 5. junija 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dob, vi. št. 495 (zidana hiša. z njivo).
Cenilna vrednost: 16.776 Din; najmanjši ponu-dek: 11.184 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oktic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II.,
dne 4. maja 1928.
E 198/28—8.	1105
Dražbeni oklic.
Dne 27. junija 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Župelevec, vi. št. 16 (hiša z gospodarskim poslopjem in zemljišči v izmeri 3 ha 94 a in 19 ms).
Cenilna vrednost 20.275 Din; vrednost priteklin: 705 Din; najmanjši ponudek: 13.516 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 4. maja 1928.
E 75/28—8.	1229
Dražben? oklic.
Dne 2 7. junija 19 28. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Curnovec: a) vi. št. 80 (hiša št. 61 v Curnovcu, gospodarsko poslopje, vinski hram, kolarnica, 4 njive, travnik, vinograd, 2 pašnika in 3 gozdi), cenilna vrednost 23.334 Din 65 p, najmanjši ponudek,: 19.583 Din; b) vi. št. 7 (njiva in vinograd), cenilna vrednost 10.682 Din 50 p, najmanjši ponudek 7122 Din; c) vi. št. 347 (pašnik), cenilna vrednost 145 Din 20 p, najmanjši ponudek 97 Din; č) vi. št. 363 (travnik), cenilna vrednost 5292 Din 50 p, najmanjši ponudek 3529 Din. Vrednost priteklin: 6039 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 24. maja 1928.
E 594/28—10.	1236
Dražbeni oklic.
Na predlog Antona Gajška, posestnika v Šent-lovreneu, po drju. Juru Hrašovcu, odvetniku v Celju, bo dne 2 3. junija 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pro-žinska vas, vi. št. 60: pritlična hiša, zidana, s prite-klinami, cenilna vrednost 1512 Din, zemljišče (vinograd, gozd, travnik in pašnik), cenilna vrednost 3244 Din — skupaj 4756 Din; najmanjši ponudek 3171 Din 26 p.
K nepremičnini spadata 1 motika in 1 kosa v skupni cenilni vrednosti 12 Dih.
Vadij: 475 Din 69 p.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 28. aprila 1928.
E 808/28—8.	1307
Dražbeni oklic.
Na predlog Josipa K ir bis c h a, posestnika v Celju, bo dne 3 0. junija 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lisce, vi. št. 170: lesena kopalnica, cenilna vrednost 300 Din, zemljišča, cenilna vrednost 43.142 Din — skupaj 43.442 Din; najmanjši ponudek: 28.961 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 4344 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 16. maja 1928.
E 124/28—6.	1153
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. junija 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bedenj, vi. št. 395, in zemljiška knjiga Griblje, vi. št. 498.
Cenilna vrednost: 1294 Din 50 p in 1576 Din 35 p; najmanjši ponudek: 863 Din in 1050 Din 90 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 10. maja 1928.
E 122/28—5.	1178
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. j u n i j a 1 9 2 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stari trg, vi. št. 270, 494, 509 in 571.
Cenilna vrednost: 13.956 Din 80 p; najmanjši ponudek: 9305 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 18. maja 1928.
E 114/28—8.	1159
DrnJbenj oklic.
Dne 2 6. junija 1 928. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba do treh četrtin nepremičnin: zemljiška knjiga Kokolajnščak, vi.
št. 171.
Cenilna vrednost: 2173 Din 13 p; vrednost priteklin: 225 Din; najmanjši ponudek: 1598 Din 76 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek II.,
dne 12. maja 1928.
E 162/28—6.	1114
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. junija 1928. ob ppl desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radenci, vi. št. 164.
CenOna vrednost: 363.778 Din; vrednost priteklin: že všteta v cenilni vrednosti: najmanjši ponudek: 242.514 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek II.,
dne 12. maja 1928.
E 84/28—17.	1179
Dražbeni oklic.
Na predlog Franceta Vesela in Amalije Veselove, posestnikov v Lazcu št. 1, ki ju zastopa dr. Hans Arko, odvetnik v Kočevju, bo dne 2 6. j n -n i j a 192 8. ob desetih na licu mesta v Lazcu na podstavi odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Draga, a) vi. št. 58: hiša št. 1 v Lazcu s svinjakom, hlevom, podom in zemljišči (vrt, njive in travniki v izmeri 9 ha 18 a 94 m2); solastninske pravice do 6/272ink vi. št. 114, Viosink vi. št. 76 in 201/355oink vi. št. 77, sestoječih iz vrtov, njiv, travnikov, pašnikov in gozdov v izmeri 274 ha 87 a 17 m2, cenilna vrednost 51.552 Din, najmanjši ponudek 34.368 Din, vadij 5200 Din; b) vi. št. 60: hiša št. 3 v Lazcu s skednjem in pripadajočimi zemljišči (vrt, njive, travniki in pašniki) v izmeri 16 hä 2 a 60 m2; solastninske pravice do 11/272ink vi. št. 114, “Aosink vi. št. 76 in 249/355oink vi. št. 77, sestoječih iz vrtov, njiv, travnikov, pašnikov in gozdov v izmeri 274 ha 87 a 17 m2, cenilna vrednost 27.138 Dim najmanjši ponudek 18.092 Din, vadij 3000 Din; c) vi. št. 68: skedenj s hlevom, cisterno, kozelcenr leseno lopo in zemljišči (vrt, njive, travniki in gozd) v izmeri 10 ha 12 a 80 m2; solastninske pravice do %72ink vL št. 114, Viosink vi. št. 76 in ““Aösoüd1 vi. št, 77, sestoječih iz vrtov, njiv, travnikov, pašnikov1 in gozdov v izmeri 274 ha 87 a 17 m2, cenilna vrednost 28.2%1 Din, najmanjši ponudek 18.868 Din, vadij 3000 Din. Skupna cenilna vrednost: 106.961 Din-K nepremičnini ad a) spada 18 desak v cenilni vrednosti 200 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajaln-
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 20. maja 1928.
E 171/28—7.	1180
Dražb eni oklic.
Na predlog drja. Ivana Saj o v i c a, odvetnika v Kočevju, bo dne 2 3. junija 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 3 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trava, in sicer zavezani stranki lastne polovice vi. št. 313 in zavezani stranki lastnih vi. št. 305 in 324 (hiša št. 32 v Srednji vasi s kletjo, hlevom, svinjakom, drvarnico in skednjem, nadalje njive, travniki in pašniki v skupni izmeri 99 a 7 m2).
Cenilna vrednost: 19.240 Din; najmanjši ponu-dek: 12.826 Din 66 p.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 2000 Din.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 20. maja 1928.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 8. maja 1928.
E 3918/25—45.	1115
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. junija 1 928. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba polovice nepremičnin: L zemljiška knjiga Račje, vi. št. 70, II. zemljiška knjiga Račje, vi. št. 160, III. zemljiška knjiga Jelenče, vi. št. 48, IV. zemljiška knjiga Po-I dova, vi. št, 414.
11-81 i Cenilna vrednost: ad I. 50.370 Din 75 p, ad II. 795 Din 75 p, ad III. 1619 Din 25 p, ad IV. 14.890
E 105/28—15.
Dražbeni oklic.
T_ „ . .	. .	, „ „ o ,	., ,	J Din 50 p; najmanjši ponudek: ad I. 33.580 Din 50 p,
Dne i 5. junija 1 928. ob osmih bo na licu i ^ TT _on n;n n nfl TTT 1A70 n;n ^ n flfl Tv
mesta v Mlačah dražba nepremičnin: zemljiška knji-
ad II. 530 Din 50 p, ad III. 1079 Din 50 p, ad IV. 9927 Din.
ga za kat astralno občino Sv. Duh, vi. št, 269, 306 ! T> ;	M nrimigöale dražbe ;e 0ffiasiti nri
i„ 314, zenska knjig, za kataz.ralno občino Veliki	S
Lipoglav, vi. št. 252, zemljiška knjig-a za katastrailnb občino Ostrožno, vi. št. 103, zemljiška knjiga za ka-tastralno občino Dolgo goro, vi. št. 251, in zemljiška knjiga za katastralno' občino Zbelovsko goro, vi. št. 486.
Cenilna vrednost? 199.907 Din; najmanjši ponudek: 133.730 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za--četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 10. maja 1928.
E 145/28—10.	,	1106
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. junija 1 928. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jesenice, vi. št. 49, 416, 460 in 635, in zemljiška knjiga za katastralno občino Hrušico, vi. št. 68.
Cenilna vrednost: 95.734 Din; najmanjši ponudek: 49.147 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori,
dne 4. maja 1928.
četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 8. maja 1928.
E 1280/26—70.	968
Dražbem oklic.
Dne 2 2. junija 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Zgornji Breg, vi. št. 42, cenilna vrednost 65.068 Din, najmanjši ponudek 33.446 Din; zemljiška knjiga za davčno občino Krčevino, a) vi. št, 268, cenilna vrednost 103.054 Din, najmanjši ponudek 52.036 Din, b) vi. št. 20, cenilna vrednost 32.630 Din, najmanjši ponudek 17.061 Din 50 p; zemljiška knjiga za davčno občino Ptuj, vi. št. 388, cenilna vrednost 152,070 Din, najmanjši ponudek 76.380 Din; zemljiška knjiga za davčno občino Sv. Lovrenc na Dravskem polju, vi. št. 261, cenilna vrednost 1,712.721 Din 80 p, najmanjši ponudek 1,110.683 Din; vrednost priteklin: 77.360 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	•
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 23. aprila 1928.
E 99/28—7.	1040
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. junija 1 928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velika goba. vi. št. 88.
Cenilna vrednost: 38.598 Din 24 p; vrednost pri-teklin: 3095 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 25.750 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je ^abit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 3. maja 1928.
E 158/28—3.	770
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. junija 1 928. Ob štirinajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dovško, vi. št. 118.
Cenilna vrednost: 98.300 Din; najmanjši ponudek: 49.150 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 31. marca 1928.
E 168/28—3.	771
E 1917/28—6.	1137
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. junija 1928. ob devetih bo -pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bresternica, a) vi. št. 134 (hiša s skednjem, hlev, vrt, pašnik, vinograd in njiva), b) vi. si- 133 (pašnik, njiva, vrt in gozd).
Cenilna vrednost: ad a) 8072 Din 90 p, ad b) 38 Din 20 p; vrednost priteklin: 40 Din; najmanjši Ponudek; ad a) 5381 Din 92 p, ad b) 2558 Din 80 p.
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. junija 1928. ob pol petnajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Dovško, vi. št. 118.
Cenilna vrednost: 49.150 Din; najmanjši ponudek: 24.575 Din.
Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 31. marca 1928.
E 50/28—6.	1241
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. junija 1 928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lušečka vas, vi. št. 96.
Cenilna vrednost: 27.543 Din; najmanjši ponudek: 18.362 Din.
Pravice, Id ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 24. aprila 1928.
E 233/28—2.	1102
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. j u n i j a 1 9 2 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zamarkova, vi. št. 59.
Cenilna vrednost: 13.598 Din 10 p; vrednost priteklin: 1060 Din; najmanjši ponudek: 9772 Din 6 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek II.,
dne 5. maja 1928.
E 412/28—1.	854
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. junija 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjig-a Ostrožno, vi. št. 35.
Cenilna vrednost: 46.546 Din 50 p (s priteklino, pravicami in bremeni); vrednost pritekline: 100 Din; vrednost bremen: 10.000 Din; najmanjši ponudek: 24.364 Din 34 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 5. aprila 1928.
E 199/28—6.	1183
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. junija 1 928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tinsko, vi. št. 2.
Cenilna vrednost: 25.998 Diu 20 p; -vrednost priteklin: 1575 Din; najmanjši ponudek: 18.382 Din 15 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 10. maja 1928.
E 208/28—6.	1184
Dražbeni oklic.
Dne 27. junija 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pristava, vi. št. 245.
Cenilna vrednost: 2437 Din; vrednost priteklin: 65 Din; najmanjši ponudek: 1668 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa, se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 10. maja 1928.
E 236/28—9.	'	1233
Dražbeni oklic.
Dne 18. julija 1928. ob devetih bo' pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba polovice nepremičnin: zemiltjiška knjiga Roginska gorca, vi. št. 351.
Cenilna vrednost: 7115 Din ST1/^ p; vrednost pri-teklin: 1627 Din 50 p; najmanjši ponudek: 5828 Din 92 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 23. maja 1928.
E 262/28—11.	1237
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. julija 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grobelce, vi. št. 234 in 225.
Cenilna vrednost: 77.134 Din 85 p; vrednost pri-teklin: 6995 Din; najmanjši ponudek: 51.424.Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 29. maja 1928.
Razglasi razoib uradov io oblastev.
Naznanilo.
S tem naznanjamo vsem državnim in občinskim
bodo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra j 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz leta 1888., razgrnjeni i na vpogled vsem udeležencem, in sicer: načrt pod 1.) j od dne 15. junija 1928. do vštetega dne 28. junija | uradom in posameznikom, da imamo stalno v zalogi 1928. v občinskem uradu na Lancovem, načrta pod j pravilnik za ogledovanje klavnih živali in mesa in 2.) in 3.) pa v času od dne 18. junija 1928. do všte-1 vse obrazce, ki jih predpisuje ta pravilnik, kakor tega dne 1. julija 1928. v občinskem uradu v Fari. j tudi pole za zapisnik izdanih živinskih potnih listov Obmejitev načrtov s kolci na mestu samem se je in različne obrazce, ki jih določa obrtni red, kakor
že izvršila.
Načrti so bodo pojasnjevali: načrt pod 1.) dne 15. junija 1928. v času od pol štirinajstih do pol petnajstih v občinskem uradu na Lancovem, načrta pod 2.) in 3.) pa dne 20. junija 1928. v občinskem uradu v Fari, in sicer načrt pod 2.) v času od štirinajstih do petnajstih, načrt pod 3.) pa v času od šestnajstih do sedemnajstih.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper te načrte v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. zoper načrt pod 1.) od dne 15. junija, 1928. do dne 14. julija 1928., zoper načrta pod 2.) in 3.) pa od dne 18. junija do dne 17. julija 1928., pri podpisanem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubi j a n i, dne o. junija 1928.
potrdilo o prijavi za izvrševanje prostega (rokodelskega) obrta, obrtni list, koncesijsko listino, dovolilo za izvrševanje gostilničarskega in krčmarskega obrta na določenem kraju in na določeni dan i. dr., nadalje zglasilnice in odglasilnice za tujce (potnike).
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Vabilo ns VI. redai občni zbor
ki ga bo imel
«Korotan»,
lesna industrijska delniška družba na Prevaljah,
dne 2 5. junija 1 928. ob 16. uri v družbeni pisarni na Prevaljah št. 8.
Dnevni red:
Komisar za agrarne operacije:
dr. Spiller-Muys s. r.
Št. 36/1928.	1289
Razglas.
Samolastni lovišči mesta Kočevja, in sicer: parcela št. 619, katastra,Ina občina Kočevje, vi. št. 368 (gozd), in parcela št. 1216/1, katastralna občina Kočevje, vi. št. 642 (pašnik «Schachen»), sd bosta oddajali na javni dražbi v najem za dobo štirih let osem mesecev, t. j. od dne 1. avgusta 1928. do dne 31. marca 1933.
Dražba se bo vršila dne 17. julija 1 928. ob enajstih v posvetovalnici mestne občine kočevske, kjer so tudi dražbeni pogoji na vpogled.
Mestna premoženjska uprava v Kočevju, .
dne 5. junija 1928.
Načelnik: Alojzij Kresse s. r.
Razne objave.
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1927.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance in podelitev absolutorija upravnemu svetu in nadzorstvenemu svetu.
4.	) Volitev upravnega sveta,
5.	) Volitev nadzorstvenega sveta,	132/
6.	) Slučajnosti.
* * *
Pripomb a: Po členu 28. družbenih pravil imajo na občnem zboru glasovalno pravico samo oni delničarji, ki so založili najkesneje štirinajst dni pred občnim zborom svoje delnice pri družbeni blagajni na Prevaljah št. 8.	_______ Upravn. svet
Vabilo na V. redni občni zbor,
ki ga bodo imele
Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner,
d. d. v Ljubljani,
dne 2 7. junija 19 28. ob pol dvanajstih v Ljubljani pri ravnateljstvu Ljubljanske kreditne banke.
197.
Dopolnitev pravilnika o zbiranju in upravljanja prispevkov za pogozdovanje,*
Z odločbo ministrskega sveta št, 20.886 z dne 30. maja 1928. se je odobrila nastopna dopolnitev: pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje št, 855 z dne 11. januarja 1928.: «Izdatki iz tega fonda spadajo po zakonu o glavni kontroli pod kontrolo organov glavne kontrole.»
Iz pisarne generalne direkcije šum v Beogradu,
dne 1, junija 1928.; št. 20.886.
Št. R. U. 252/13—53. R. U. 547/26—10 in
R. U. 186/909—62.
Razglas o razgrnitvi načrtov o nadrobni raz-delbi in ureditvi skupnega sveta upravičencev na Brda in Voščah, o nadrobni razdelbi skupnega sveta posestnikov v Potoka in o nadrobni razdelbi in ureditvi skupnega sveta posestnikov v Vasi-Potoku-Pirčah in Jakšičn.
Načrti:
1.	) o nadrobni irazdelbi in ureditvi parcel, ležečih v katastralni občini Lancovem in vpisanih pod vi. št. 213;
2.	) o nadrobni razdelbi skupnega sveta, ležečega v katastralni občini Pirčah in vpisanega pod vi. št. 42;
3.	) o nadrobni razdelbi skupnega sveta, ležečega
v katastralni občini Pirčah in vpisanega pod vi.; št. 13, 20 in 122,	!
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca,» z dne 9. junija 1928., št, 130/LXVII. — Prvotni pravilnik glej v Uradnem listu z dne 2. apri-' la 1928., št. 98/32.	i
Št. 20.496/28.	1329
Natečaj.
Po sklepu pristojnega samoupravnega organa osrednjega urada za zavarovanje delavcev se razpisuje s tem natečaj za popolnitev mesta sekundarnega zdravnika v zdravilišču Brestovcu pri Zagrebu.
S to namestitvijo so združeni ti-le prejemki: mesečna plača 3500 Din, nadalje stanovanje in hrana v naravi za svojo osebo.
Namestitev je pogodbena proti obojestranski trimesečni odpovedi.
Sprejeti se more samo:
1.	) kdor je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter je vešč srbskohrvatskemu ali slovenskemu jeziku;
2.	) kdor ima telesno, duševno in moralno sposobnost za službo osrednjega urada za zavarovanje delavcev vobče; zdravje se mora dokazati z izpričeva-lom zdravnika osrednjega urada ali njegovih krajevnih organov ali zdravnika državnih in samoupravnih oblastev in še z izpričevalom, izdanim po državnem ali drugem javnem dispanzerju, odnosno zdravniku, specialistu za tuberkulozo;
3.	) kdor ima diplomo doktorja vsega zdravilstva in pravico, izvrševati zdravniško prakso v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ce se izbere za to mesto zdravnik iz ostalih zdravstvenih naprav delavskega zavarovanja, velja natečaj tudi za to mesto.
Svojeročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, naj se pošljejo podpisanemu uradu najkesneje do dne 2 5. junija 1 9 2 8.
Nastop službe dne 1. julija 1928.
Prošnji je treba priložiti uradne podatke o dosedanjem službovanju in eventualna izpričevala o specialistični izobrazbi.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu
(Mihanovičeva ulica br. 3/HL), dne 9. junija 1928.
Spored:
1.	) Poročilo o izvedbi valorizacije in izpremembi dotičnih paragrafov družbenih pravil.
2.	) Predlog, da se zvišaj delniška glavnica, in s tem zvezane izpranembe družbenih pravil.
3.	) Poslovno poročilo in predložitev bilance za, leto 1927.
4.	) Poročilo nadzorništva,
5.	) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolutorija upravnemu svetu in nadzor-ništvu.
6.	) Volitve v upravni svet in nadzorništvo.
7.	) Raznoterosti.	1333
* * *
Opomba: Delničarji, ki se namerjajo udeležiti občnega zbora, morajo založiti svoje delnice najkesneje šest dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
V L j u b 1 j a n i, dne 12. junija 1928.
Upravni svet.
Št. 111/28.	1330
Objava.
Izgubilo se je učno pismo na ime: Franc Janič iz Nuskove, ki ga je izdala Strokovna zadruga' zidarskih mojstrov za mariborsko oblast v Mariboru dne 27. junija 1927. pod št. 266.
Učno pismo se proglaša za neveljavno.
Za Strokovno zadrugo zidarskih mojstrov za mariborsko oblast v Mariboru: načelnik: Ivan Špes s. r.
1290 3-3	Objava.
Izgubil sem uradno legitimacijo na ime: Josip Vidav, preglednik finančne kontrole, ki jo je iz^a oblastni inspektorat finančne kontrole v Beograde pod št. 18.468 dne 18. avgusta 1926.
Proglašam jo za neveljavno.
Josip Vidav s. r.