ŠPORT
•	Prof. Walter Ludescher o SAK in 3. diviziji
•	Kaj je novega pri SAK?
•	Nogometna sezona se bo v soboto in nedeljo spet pričela. Kako močne so ekipe, kdo ima možnosti na prva mesta v podli-gi in 1. razredu?
strani 14/15
naš tednik
Številka 30 Letnik 46
Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek,
29. julij 1994
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
Železna Kapla: F. J. Smrtnik kandidira za mesto župana
Zaradi vpoklica župana Dieterja Hal-lerja v deželno vlado, bodo v Železni Kapli 11. sept. 1994 volili novega župana. Mandatni sestav v občinskem svetu bo ostal nespremenjen, občani torej volijo le osebo, ki naj bi prevzela funkcijo župana. Za to mesto se poteguje tudi Franc Jožef Smrtnik (EL), ki upa, da bodo Slovenci izkoristili enkratno priložnost in izvolili slovenskega župana.
Pogovor s F. J. Smrtnikom objavljamo na straneh 2 in 3.
POGOVORI NSKS IN ZSO V DRŽAVNEM ZBORU V LJUBLJANI:
Najprej najti rešitev za manjšinski mandat
Opredelitev do manjšinskega mandata in skupnega zastopstva koroških Slovencev še jeseni.
V ločenih pogovorih sta delegaciji Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij v Ponedeljek, 25. julija 1994, seznanili Delovno skupino, ki deluje znotraj Odbora za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije in je pristojna problematiko slovenske manjšine v zamejstvu, z glavnimi vprašanji slovenske manjšine na Koroškem, predvsem pa s stališči osrednjih organizacij do skupnega zastopstva koroških Slovencev in do manjšinskega mandata v koroškem deželnem zboru. Pogovorni partnerji so se domenili, da bodo razpravo o tej tematiki nadaljevali in pripeljali do zaključka na skupnem 1 jesenskem posvetu.
Pred pogovori z organizacijama je generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj Delovni skupini poročal o položaju koroških Slovencev. V delegaciji NSKS pod vodstvom predsednika dr. Matevža Grilca so sodelo-
vali še podpredsednika dr. Pavel Apovnik in mag. Marjan Pipp, osrednji tajnik Franc Wedenig, predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer in tajnik deželne Enotne liste Bernard Sadovnik, delegacijo ZSO pa
so sestavljali predsednik dr. Marjan Sturm, tajnik dr. Mirko Wakounig, Janez Wutte-Luc in Ana Blatnik. Pogovore je vodila gospa Jadranka Šturm-Kocjan, predsednica Delovne skupnosti.
(Dalje na straneh 2/3
Rebrški umetniki. Mladi umetniki na Rebrci ponosno kažejo svoje umetnine. Baloni v obliki krogle prispodabijajo nepretrgan krog, ki ga na Rebrci sestavljajo organizatorji, otroci, mentorji, voditelji in nenazadnje vsi drugi pomagale!. Beri več v tej številki!	slika NT/Fera
2
Politika
Politika
3
Jože Wakounig__
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
O posledicah
Le malokateri dogodek je tako usodno odjeknil v zgodovino kakor usodni streli tistega 28. junija 1914 v Sarajevu, glavnem mestu Bosne in Hercegovine. 20-letni srbski študent G varilo Princip, član protiavstrijske skupine Mlada Bosna, je ustrelil avstro-ogr-skega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo. Srbi so prav ta dan obhajali 525-letnico Vidovega dne; 15. junija (po starem, julijanskem koledarju, veljavnem do oktobra 1582, ko je začel veljati gregorijanski koledar) 1389 so Srbi izgubili na Kosovem polju odločilno bitko proti Turkom; v svojih bajkah in pesmih so seveda spremenili ta poraz v zmago in slavno junaštvo.
Avstro-Ogrska je dobila po koncu rusko-turške vojske na Berlinskem kongresu leta 1878 turški pokrajini Bosno in Hercegovino v upravo. To upravno enoto je leta 1908 priključila. To je povzročilo hudo voljo predvsem v Srbiji; Srbija je postala leta 1878 samostojna, cilj njene politike je bila združitev vseh Srbov v isti državi, predvsem pa si je tudi želela lastne poti do morja.
Junija 1914 je priredila A-O v Bosni vojaške manevre. Razmerja med A-0 in Srbijo so bila prav tedaj izredno napeta; vedelo se je, da se nekaj pripravlja, balkanska za-rotništva pa so kaj kmalu tudi ušla nadzoru beograjske vlade. Kljub svarilom se je Franc-Ferdinand odpravil z ženo in spremstvom na vožnjo po Sarajevu. Gavrilo Princip ju je s pištolo spravil v smrt.
Posledice so bile usodne. A-O je zahtevala od Srbije podrobne preiskave. Zahteva seveda, da bi jih vodili avstro-ogrski uradniki, je zadela Srbe v živo; v to niso mogli privoliti. Mesec dni po zločinskih strelih v Sarajevu, 28. julija 1914, je A-0 napovedala
nekih strelov
Srbiji vojsko. „Serbien muß sterbien!“ (Srbija mora umreti!) je postalo pravi bojni klic.
Do zadnjega je skušala diplomacija preprečiti izbruh vojske. Prusko-nemški cesar Wilhelm II., bratranec angleškemu kralju in ruskemu carju, se je sam trudil za ohranitev miru. Ko je A-0 napovedala Srbiji vojsko, Rusija kot zavetnica Srbije ni mogla ostati prekrižanih rok. Rusija je bila v antanti povezana s Francijo in z Veliko Britanijo, A-O pa je bila v zvezi z Nemčijo in Bolgarijo pa Turčijo. Italija, sicer pogodbeno povezana z Nemčijo in A-O, je ostala v začetku nevtralna, zaradi obljub iz londonskega dogovora (1915), v katerem so bile uresničene vse iredentistične zahteve do A-O, je maja 1916 odkorakala v napad.
Skoraj cela Evropa je gorela. Ogenj se je razvil v prvo svetovno vojsko. Na strani antante so šle v vojsko tudi ZDA in Japonska. Podrl se je stari evropski red. Avstro-Ogrska je razpadla, Nemčija je izgubila precej ozemelj, v Rusiji je bila boljševistična revolucija, car je prišel z družino vred v smrt. Med novimi državami so bile Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija. Podrl se je tudi ta red, okrepljen z novim redom 1945.
Dve grozni katastrofi sta pregazili Evropo v tem stoletju: 1. svetovna vojska 1914— 1918 in 2. svetovna vojska 1939—1945. Kaže, da se človeštvo iz zgodovine ni naučilo dosti. V Sarajevu že dve leti odmevajo usodni streli.
P. S. Gavrila Principa so po atentatu zajeli in obsodili na smrt. Mladoletnega so ga pomilostili in obsodili na dosmrtni zapor. Sedel je v Terezinu (Theresienstadt, kacet v dobi nacizma) na Češkem. Zbolel je za sušico. Morali so mu vzeti roko. 28. aprila 1918 je umrl.
0 vsem je mogoče tvoriti, potrebna pa je pripravenost ZSO
Narodni svet koroških Slovencev se
je na pogovorih v Ljubljani zavzel za posodobitev zastopstvenih struktur koroških Slovencev.
Kot poglavitne naloge osrednje manjšinske organizacije je predsednik Grilc navedel skrb za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, varovanje njene identitete in krepitev njene samozavesti, kar ni istovetiti z nacionalizmom. Ostro je zavrnil poskuse, da bi zgolj govorili o dvojezičnih Korošcih, saj so poleg jezika tudi kultura, zgodovina in posebna identiteta sestavine slovenske bitnosti. Priznavanje k narodni skupnosti da ni prisila, ampak pravica, ki se povsod v Evropi uveljavlja kot osnova za priznavanje manjšinskih pravic. S tem v zvezi je Grilc poudaril potrebo po močni skupni organizaciji koroških Slovencev in podčrtal pomen take organizacije za enotno nastopanje v razmerju do Avstrije in Slovenije. Kdor take cilje zanika, nima več v mislih narodnostnih interesov.
Prav tem interesom pa naj služi tudi zakonsko zajamčen mandat slovenske manjšine v koroškem deželnem zboru, kot ima to za narodnostni manjšini vzorno urejeno Slovenija. Dr. Apovnik je svaril pred posledicami relativiranja pripadnosti k narodni skupnosti, kot se izraža v poudarjanju samo še regionalne identitete in multikulturnosti, češ, da je to usodno, če to počenja manjšina sama. Očitku, da si manjšina ni edina, je postavil nasproti, da se tu od manjšine zahteva več kot od večine, v demokratični družbi vendar obvelja demokratično izoblikovano večinsko mnenje, saj tudi za pristop Avstrije k Evropski uniji ni bilo potrebno soglasje vseh Avstrijcev. Sicer pa se je Apovnik izrekel za čim širši konsenz med ko/oškimi Slovenci, za kar pa bi morala država z zakonom zagotoviti
ustrezno ureditev javnopravnega manjšinskega zastopstva.
Temu je dr. Zerzer dodal, da gre za ureditev nekega parlamenta koroških Slovencev, za katerega obstaja jasen votum iz lanskega temeljnega glasova-nja.Voditeljica delovne skupine Jadranka Šturm-Kocjan je glede vprašanja skupnega zastopstva opozorila na nevarnost večanja polarizacije med koroškim Slovenci in postavila vprašanje, kako to stanje preseči. Predlagala je analiziranje koncepta skupnega zastopstva z raznih vidikov.
Mag. Pipp je menil, da se bosta parlamentarni odbor in vlada Slovenije končno morala opredeliti do vprašanja zastopstva in mandata koroških Slovencev, s čimer sta izrecno soglašala tudi državni poslanec Socialdemokratske stranke Ivo Hvalica in poslanka Slovenske ljudske stranke Mihaela Logar. Zastopnik Slovenskih krščanskih demokratov Miroslav Geržina je dal v premislek, da je treba upoštevati bojazen nasprotne strani zaradi morda šibkejšega položaja in tudi pomisleke glede preštevanja. Grilc je zagotovil, da je mogoče o vsem govoriti in najti skupni imenovalec, le da je potrebna pripravljenost tudi na strani druge osrednje organizacije. Vsaj glede zajamčenega mandata v deželnem zboru, kar je poudaril tudi tajnik EL Sadovnik, naj bi kmalu prišlo do rešitve skupaj z ZSO, ko so vendar vse manjšine drugod po Evropi zavzemajo za lastno zastopstvo v parlamentih.
Kot je bilo povzeti iz poročil, so se zastopniki ZSO v pogovoru z delovno skupino osredotočili bolj na zadeve finančnih podpor iz Slovenije in na
^prašanja sosveta, integracije, šolstva in jezikovnega izobraže-Vanja, skupnemu zstopstvu in manjšinskemu mandatu pa so Prisodili manj pomena.
Pogovore je voditeljica Delov-ne skupine Jadranka Sturm-Kocjan zaključila z napovedjo, da bo delovna skupina pripra-vüa pisno stališče do obravnavanih vprašanj in jeseni spet Povabila zastopnike koroških Slovencev skupaj z zastopniki Slovencev v Italiji na celodnevni Posvet samo o vprašanjih skup-ne9a zastopstva in manjšinskega mandata, saj se ta problematika pojavlja v obeh slovenjih manjšinah. Državni zbor, je bilo v Ljubljani že povedano, ho jeseni obravnaval zakonski Predlog o pospeševanju Slovencev v zamejstvu.
Glas iz domače vasi
frložev luka
Uejmene, sem le moral ugotoviti, da sem za bregom. Vidim, kako se Sasi modernizirajo, saj redno prebi-ram Naš tednik. Terezije postajajo THereSie, Aleksandri so AleXandri, Lidije se pretaknejo v LYdie, Pavli v paUle, Frici v FriTZe in še pa še. Je že hudir, če ljudem domače ne zadostuje več. Nekateri se popolnoma hočejo obrniti po tujem, oprostite, po tHuYem, če že ne po fremdnem. PaTSCH mYsSliYo, dHa so tHakHo bolY YmenitTriY in bolY PrYkHIadDnY tHuYimM oTSCHemM YnN uHSCHÄsSom. Pa jih pocitraj, *' naš domači zlodej! Ali naj se še jaz preimenujem v FerRIoSCH LukaS!
F. J. Smrtnik kandidira za župana
„Slovenci naj dokažejo, da je v skupnosti moč“
Železna Kapla. Ker je kapelški župan Dieter Haller prevzel funkcijo deželnega svetnika, bodo 11. septembra tega leta v Železni Kapli volitve župana. Poleg Petra Haderlapa (SP) bo za to funkcijo kandidiral tudi Franc Jožef Smrtnik (EL), ki upa, da bodo vsi Slovenci vlekli za eno vrv in izkoristili zgodovinsko priložnost ter izvolili slovenskega župana.
Pogovarjala se je H e Idi Stingler
Naš tednik: Socialdemokrati so v kapelškem občinskem odboru zastopani s 14-imi odborniki, EL pa jih ima tri. Kaj ti daje upanje, da bi te občani lahko izvolili za župana?
F. J. Smrtnik: Mandatni sestav v občinskem svetu ( SP 14, VP 4, EL 3, FP 2) bo ostal nespremenjen, gre le za volitve oseb, ki se potegujejo za župana. Upanje na pozitiven rezultat pri teh volitvah mi daje dejstvo, da danes volilno zadržanje ljudi ni več tako osredotočeno na stranko, in predvsem volitve župana so volitve osebnosti. EL pa je v preteklih letih s svojim strokovnim delom tudi dokazala, da se dejansko zavzema za interese občanov, in to ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Po drugi strani pa upam, da se bodo predvsem slovenski volilci zavedali zgodovinske priložnosti izvoliti za župana osebo, ki prihaja iz njihove narodne skupnosti. Zato na tem mestu apeliram na vse Slovence, da tokrat vlečejo za eno vrv.
Rad poudarjaš, da si neodvisen kandidat in nisi vezan na nobeno strankarsko centralo.
Drži. Po eni strani je problem, da kot kandidat slovenske stranke nimam aparata, ki bi lahko delal masivno volilno propagando. Po drugi strani pa
sem prepričan, da si mnogo ljudi želi, da bi župan postal nekdo, ki ni član kakšne večinske stranke. Taka oseba lahko dosti bolj efektivno izvršuje nadvse potrebno kontrolno dejavnost v občinski sobi.
Zaradi katerih točk misliš, da je poraz socialdemokratov pri teh volitvah predvidljiv?
Prepričan sem, da socialdemokrati vsaj v prvem krogu volitev ne bodo dobili absolutne večine, ki je potrebna za izvolitev župana. To predvsem zaradi tega, ker so socialdemokrati v zadnjih letih odločali po zelo strankarskih kriterijih, in to predvsem pri personalnih vprašanjih in se je politika delala za zaprtimi vrati. Danes ljudje niso več pripravljeni vzeti take politike na znanje in je vedno manj tistih, ki bi jo še podpirali.
V katerem oziru misliš, da si bolj prepričljiv kakor tvoji konkurenti, saj bosta predvidoma kandidirala tudi še Adolf Weltz (VP) in Sabine Kerth (FP)?
Dejstvo je, da sem kot občinski politik vedno živel med ljudmi, poznam njihove težave in se zanje tudi dosledno zavzemam v občinski sobi. To mi je predvsem možno zato, ker sem aktivno vključen v skorajda vsa domača društva, saj mi
je razvoj kulturne in športne dejavnosti v naši občini dejansko zelo važen in sem zato pripravljen tudi sam žrtvovati precej prostega časa in aktivno prispevati k temu razvoju.
Pri realistični oceni je torej možno, da kandidat socialdemokratske stranke v prvem volilnem krogu ne bo dobil absolutne večine.
Naš cilj je, doseči v prvem volilnem krogu toliko glasov, da bo prišlo do drugega odločilnega kroga volitev, pri katerem imamo realistično možnost postaviti v Železni Kapli župana slovenske stranke. Zato se torej obračam predvsem na vse Slovence, da bi se zavedali te zgodovinske prilike in bi tokrat vlekli vsi za eno vrv ter tako dokazali, da je v skupnosti moč.
Če bi dosegel zastavljen cilj, kaj bi hotel spremeniti v občinski sobi?
Predvsem gre za to, da se občinska politika v bodoče ne dela več za zaprtimi vrati. Občanom je treba dati več možnosti sodelovanja, osnova personalne politike pa ne sme biti strankarski proporc. Nujno potrebno je tudi realizirati prometni koncept, znižati visoke dajatve občanov in namesto tega uvesti za turiste prispevek za ohranitev pokrajine.
Hvala za pogovor.
4
Iz naših občin
Besedo ima
občinski
politik
ALOIS LACH
(SPÖ Škocijan), ravnatelj ljudske šole St. Primož
Razpored v občinski sobi: SP 12, VP 5 (lani sta dva odskočila in sta od takrat samostojna), FP 3, Gospodarska lista 3
Ljudska šola in fara sta del kulture in identita Šentprimožanov
Naš tednik: Kot ravnatelj ljudske šole St. Primož in občinski odbornik imate gotovo dvojno veselje s prezidavo šent-primoške šole?
Loize Lach: Na vsak način. Poslopje je bilo v zelo slabem gradbenem stanju in nujno je bilo potrebno, da smo pričeli s sanacijo. Zelo pomembno pa se mi zdi, da bomo odslej imeli tudi lastno telovadnico, kar ustreza povprečnemu avstrijskemu šolskemu standardu.
FP je kritizirala sanacijo in dogradnjo šole z argumentom, da so stroški previsoki?
Kritika FP gre v prazno in je le del njihove opozicijske politike, ki jo delajo na deželni ravni. Dejstvo je, da je prvotno Maroltova FP glasovala za sanacijo in prezidavo šole. Skupni izdatki v višini J 8,5 mio. šilingov po mojem niso previsoki. Šola bo odslej sodobno opremljena s telovadnico in s prostori za naša kulturna društva. Tudi to je zelo pomembno in je investicija v izobraževanje naših občanov.
Nekateri menijo, da bi bilo gospodarsko gledano bolj smiselno premestiti triraz-redno šolo v Škocijan?
To bi bil popoln nesmisel. Šola v Št. Primožu obstaja že od leta 1862 naprej, prva privatna šola v Št. Primožu je bil ustanovljena celo že leta 1854 pri Voglu. V teku 140 let je naš šolski okoliš ostal kulturna enota, ljudje se čutijo povezani, kar se zrcali tudi v živahnem farnem življenju.
Zaradi česa ste pričeli delovati v občinski politiki in zakaj pri socialdemokratih? Pri socialnih demokratih sem zaradi ideo-loško-nazorskih razlogov. Za sodelovanje v občinski politiki pa sem se odločil tudi zaradi tega, ker hočem izboljšati razmerje med narodnima skupnostima.
V SP slej ko prej vlada strankarska disciplina, tudi v vprašanjih dvojezičnosti. Ali se še ni zgodilo, da bi morali glasovati na ukaz stranke proti lastni vesti? Doslej še ni bilo takega primera. Reči pa moram, da se je vzdušje v zadnjih letih zelo izboljšalo in da lahko v stranki k temu mnogo prispevam.
Samo zaradi boljšega vzdušja Slovenci v občini gotovo še niso enakopravni. Ali zato ni potrebno tudi konkretnih premikov?
Gotovo. Toda tudi to je možno doseči le, če vlada pozitivno vzdušje in če nemško govoreči akceptirajo pravice in potrebe slovensko govorečih občanov. V tem vidim del mojega občinskega dela.
Silvo Kumer
Občinski odbornik Hubert Ogris kaže na že skoraj gotovi otroški vrtec. V začetku meseca oktobra bodo že lahko otroci obiskovali otroški vrtec, ki pa ne bo dvojezičen.
V Šmarjeti obnavljajo ljudsko šolo in zidajo otroški vrtec
Na zadnji občinski seji v Šmarjeti v Rožu so bile na dnevnem redu zelo pereče točke. Med drugim so odborniki odločali o dodelitvi del za obnovo ljudske šole in zidavo otroškega vrtca. Tudi zidavo občinske črpalne naprave, ki bo stala približno 2 milijona šilingov, so obravnavali.
Pripravi! Igor Roblek
Preden so občinski odborniki lahko sklepali o zapisniku, je odbornik FP kritiziral v zapisniku točko o popravi športnega igrišča v Šmarjeti. Bil je mnenja, da se je njegovo stališče do tega vprašanja premalo upoštevalo. Poleg tega je imel zapisnik še nekaj pomanjkljivosti, tako da ga bodo potrdili šele na naslednji seji.
Predsednik vodnega resorja Zaussnig (SP) je poročal, da so pogajanja za nakup vrelca, ki naj bi oskrboval Zgornjo in Doljno veščo ter Selo, skoraj zaključena. Rekel je, da se je pogajal s štirimi partnerji, od katerih bi prišli trije v poštev, četrti pa je predrag in tudi vrelec ni najizdatnejši. Med drugim je bila pogajalni partner tudi škofija, toda tu bi morali še počakati na odločitev farnega sveta. Za oskrbo teh dveh vasic bi bila potrebna črpalna postaja in boljša črpalna cev. Vse skupaj bi stalo približno 1,2 milijona šilingov. Nadalje bi bilo potrebnih še 800.000- za popravo že obstoječih vodnih cevi, da bi se lahko črpalo več vode. Tako bi lah-
ko za okoli 2 milijona šilingov že teklo dosti vode in gasilcem ne bi bilo več treba dovažati nekaterim kmetijam vode. Hubert Ogris (EL): „Po mojem je najvažnejše, da dobijo ljudje v teh vaseh po najhitrejši in najcenejši poti vodo.“ Po besedah Zaussniga (SP) bi po prejšnji študiji bilo potrebnih 10 milijonov šilingov. To se pravi, da bi bili izdatki sedaj za 8 miljonov nižji kot prej.
Obnova ljudske šole
Župan Johann Ogris (SP) je dejal, da so se za razredno pohištvo potegovale štiri firme, od katerih sta bili najcenejši firma Klammer in Maier. Tako bosta ti dve firmi skupno opremili razrede, vsa druga mizarska dela bo prevzela domača firma Bergmann. Ta dela bodo stala 172.824.-. Nadalje je morala šmarješka občina od Volksbank Kärnten Süd vzeti kredit v višini 1,8 milijona šilingov. Kredit bo tekel čez 18 let (5 let po obrestni meri 7%). Tako bo imela šmarješka otbčina zelo poceni kredit.
Gradnja otroškega vrtca
Za vso notranjo opremo otroškega vrtca bo pristojna firma EIWE, kar bo stalo 422.075 šilingov. Zunanjo opremo, ki bo stala 162.794 - šilingov, bo prevzela firma Katz und Klump' V poročilu odbora za družinska vprašanja je predsednik podžupan Poga-nitsch (VP) poročal, da bo otroški vrtec odprt od 7.00 do 13.00 ure. V Šmarjeti zaradi pomanjkanja prijav ne bo dvojezične skupine. Vsi ostali občinski odborniki so se s tem predlogom strinjali in tako je bil ta tudi soglasno sprejet. Pravila otroškega vrtca niso bila vsem odbornikom jasna, zato se o tej točki tudi ni sklepalo. Do naslednje občinske seje jih bodo spremenili.
Najprej se je določilo, da mora občina plačati društvu „Karnika“ 11.600- šil. To društvo bo organiziralo raz; ne kmečke sejme in pridelki kmetov iz Karniške regije bodo označeni s posebnim znakom.
Petek,	Y	V • 1 IV*
aüüustt____________________________________Iz naših občin
Kotmara vas: Otroški vrtec bodo odprli šele oktobra
Na seji v četrtek, 7. aprila 1994, je kotmirški občinski svet oddal dela za stavbeno mizarstvo podjetju Kristijan Kotier iz Št. Petra pri St. Jakobu v Rožu (802.655,28 šil.). Dobavni rok je bil 4. julij. Podjetje pa je medtem šlo v stečaj. Zato so se zataknila tudi nadaljnja dela.
O tem vprašanju je kotmirški občinski svet razpravljal tudi na seji v četrtek, 21. julija 1994. Ni se jasno, katero mizarstvo bo Prevzelo to naročilo. Na isti seji so bila oddana tudi razna druga dela: notranja oprema: mizarstvo Ziemansl, Celovec (765.880,—);
09raja: podjetje Olikon, Loga vas (59.810,—); premična stena:	Steurer Bauelemente,
Hardt, Tirolska (238.365,—); dovoz k vrtcu: podjetje All-oau (268.728,—); elektrika:
Licht Creativ Lepuschitz, Beljak (298.356,—).
Za pot med Reko in Moste-oem bo občina plačala gospodu
J. Packu, pd. Mostečniku,
160.000,	— šil. (dolžina 800 m), v Št. Kandolfu bo treba urediti pot med priključkom na deželno cesto in mostom (pot ok.
560.000,	—, pas za pešce med Št. Kandolfom in kotmirško raiko ok. 400.000,—).
21. julija so bili na deželni vladi tudi pogovori o dotacijah (Bedarfszuweisungen, BZ). Namesto pisno zagotovljenih 3,2 milijona je občina dobila za otroški vrtec samo 2,9 milijona, za potrebe poti pa še dodatnih
190.000,	— šilingov. To pomeni, da bo treba krepko zategniti pas. Trenutno je glavna stavbena na-
PISMA BRALCEV
Kmečki turizem, domača beseda!
Radi prihajajo iz daljnih krajev juristi v našo lepo Podjunsko do-ln°' saj ta jim nudi veliko lepega A ta polja zelena, vrtove z režami, okrašena jezera, ta mir, c'sti zrak naših planin: morda v svojem kraju tega mnogi turisti nimajo, zato se zmeraj radi vračajo v naše kraje. Radi si pa tudi ogledajo naše slovenske prireditve z domačim petjem, folklore in tako dalje. Ne moti jih naša slovenska beseda, a čudijo se našim otrokom po vaseh, ki ne Qovorijo_ več svoje materine besede. Če se otroci od svojih staršev ne bodo več naučili slovensko, tudi ne bodo več govorili te lepe domače besede, ki se skoraj v _ vsaki vasi govori drugače, Če ti je človek nepoznan, ga spoznaš po besedi, od kod prihaja. V šoli se otrok uči Sovoriti le pismeno; kar so nam nudili naši pradedje in starši, pa bo na žalost menda počasi 'zumrlo.
Vsa čast pa vsem, ki se še borijo in trudijo za našo bodočnost ln nudijo svojim otrokom še lepo materinsko besedo.
Kati Marketz
O narečju v Slovenjem Plajberku
V Vašem listu pišete 8. julija na strani 11, da sem že pred
nekaj leti opisala narečje v Slovenjem Plajberku. Sporočam Vam, da narečje še ni opisano (opisujem ga sedaj) in da habilitacije (kot pišete) še ni.
Pred leti (1980) sem v svoji disertaciji opisala le terminologijo mlinov v slovenskih narečjih na Koroškem.
Herta Maurer-Lausegger
Helmut Krainer in dvojezični vrtec
V svojem intervjuju v NT z dne 22. 7. 1994 o vprašanju dvojezičnih vrtcev je boroveljski župan dr. Helmut Krainer postavil stvari enostavno na glavo. Gospod župan prav dobro ve, da sem že pred leti vložila prošnjo za nastavitev vrtnarice v boroveljski občini. Kljub ustreznemu številu prijav in moji pripravljenosti, da prevzamem to mesto, odgovorni občinski funkcionarji niso bili pripravljeni zagotoviti uradne ustanovitve dvojezične skupine v občinskem otroškem vrtcu. Brez uradnega zagotovila in samo na osnovi nekih nejasnih namigovanj pa nisem mogla prevzeti omenjene dolžnosti.
Jožica Oitzl, voditeljica otroškega vrtca SŠD v Št. Primožu
mera otroški vrtec. Kanalizacija je že v delu (na llovju so dela končana), razne poti pa bo treba popraviti (Novo selo, Plešivec) ali pa šele asfaltirati (Črezdol, Šmarjeta).
Z mestom Celovec je občina podaljšala pogodbo o odvažanju smeti.
Po koncu seje je Karl Strafin-ger iz Poreč predstavil študijo o rekreacijskem parku na Plešiv-cu. Gospa Mutzhase iz Krefelda v Nemčiji želi tam urediti velik cvetlični park, ki bi bil povezan z raznimi drugimi turističnimi ponudbami.
Navadne zgodbe z nenavadnimi značaji
ä
Na slovenskem jezikovnem območju znana avtorica Anita Hudi je predstavila novo knjigo z naslovom „Navadne zgodbe", ki jo je ilustriral Tomaž Hudi. Knjiga je izšla pri Mohorjevi založbi in predstavlja kratko prozo s spomini iz otroštva in družbenimi problemi ter deloma že znane pesmi pod naslovom „Pesem mojih polja". Pod naslovom so zbrani trije deli z narodnostno, osebno lirsko in vojno tematiko. Pesmi so tudi v podjunskem narečju, med njimi tudi take, ki jih zlasti koroški slovenski zbori radi sprejemajo v svoj repertoar. Anita Hudi je rojena Kamničanka, vendar že leta živi v Nonči vasi pri Pliberku. Njena prva knjiga „Slike samostanskega vrta" je izšla leta 1977 pri Mladinski knjigi. Udejstvuje se tudi kot režiserka, leta 1973 je bila med ustanovitelji gledališke skupine ,Oder '73', ki jo vodi že dvajset let in za katero piše tudi besedila.
PLIBERK
Blagoslovitev
vodnjaka
Pliberk je dobi! na glavnem trgu vodnjak.
Naslednjo nedeljo, 31. julija 1994, bodo v Pliberku blagoslovili jormaški vodnjak, ki je dobil od sponzorjev ime „Freyungsbrunnen“. Vodnjak, katerega krasi grbovna žival mesta Pliberk, bronasti vol. Stroški za vodnjak so znašali nad 2 milijona šilingov in so jih krili privatni sponzorji, katerih ime je zapisano v volu. Vodnjak je umetniško oblikovala pliberčanka Kiki Kogelnik.
Spored naslednjo nedeljo se bo pričel ob 9.00 z ljudskim petjem. Sledilo bo odkritje vodnjak ter koncert libuške godbe. Slavje na glavnem trgu bo trajalo do 21. ure.
OB ROBU:
Na občinski seji v Šmarjeti je odbornik Enotne liste Hubert Ogris poročal, da je pred nedavnim na teniškem igrišču na veselici odbornika SP Zaussniga neki veseljak zmerjal dva Slovenca, ki sta igrala tenis. Veseljak se je hudoval tudi na župnika, ker je v Šmarjeti menda tako malo nemških maš.
Ogris je menil, da se na ta način izvaja pritisk na pripadnike slovenske narodne skupnosti v občini. Odbornik SP Zaussnig je grajo sprejel in se pri Ogrisu oprostil in dejal, da je bilo napačno povabiti takega gosta na svojo veselico.
Pozitivno je treba gledati korak Zaussniga, toda važnejše je, da se kaj takega v prihodnosti ne bo več zgodilo.
Rož — Podjuna — Zilja
Podsinja vas: Ane Mišic ni več
V torek, 19. julija, smo ob lepi udeležbi žalnih gostov pospremili na farno pokopališče v Št. Janžu gospo Ano Mišic, po domače Jakličevo mamo iz Pods-inje vasi, ki nas je zapustila v njenem 87. letu zemeljskega življenja. Rajna se je rodila 24. oktobra 1907 kot Jehucova Mani v Podsinji vasi. Pri svojih starših je doraščala in pri trdem, a tudi veselem kmečkem delu preživela svoja dekliška leta. Razen preobilega dela pa si je prihranila tudi čas za sodelovanje pri tedanjem krščanskem kulturnem društvu s sedežem v Št. Janžu. Ker je rajni Maniji položil Bog v zibelko dar petja ter čut do narave, je v svojem življenju rada prepevala, nadvse je ljubila lepe domače pesmi, tako je z veseljem sodelovala pri pevskem ter tudi na odrskem področju. Leta 1939 se je odločila kot 32-letna dekle za zakonski stan, omožila se je k Jakliču na Horico, na majhno površino nad Podsinjo vesjo. Tudi na novem domu jo je čakalo razen gospodinstva poljsko delo. Z možem Tonijem sta skupno prenašala višine in nižine zakonske poti do leta 1970, od tam naprej pa je postala
vdova. S sinom Tonijem, ki je mamo imel zelo v časti, je šlo življenje svojo pot naprej do časa, ko so rajni začele pojemati telesne moči. Prišla pa je tudi mlada gospodinja v hišo in tako so ob poteku njenega zemeljskega življenja zelo skrbeli zanjo vsi domači in pa sosedova družina. Do zadnjega pa se je rajni budil spomin na njeno mladost - in kakor je rekla - mi lajša dni grenke starosti.
Pogrebne obrede je zelo častno in pobožno vodil naš domači gospod pater Roman iz Sveč. V pridigi se je v lepih besedah spomnil rajne Ane Mišic in s tem predal njeno truplo materi zemlji. Ker je bila rajna zelo verna žena in je posebno častila Mater božjo, se je cerkveni pevski zbor pod vodstvom šolskega direktorja Eriha Užnika, razen s pogrebnimi poslovil od rajne še z lepo Marijino pesmijo, ob odprtem grobu pa za slovo od narave s pesmijo Lipa zelenela je . . .
Sinu Toniju z družino, ter vsem sorodnikom pa velja naše iskreno sožalje.
M.
Tekma koscev na sončnih Radišah
V nedeljo, 24. julija, so se Ra-dišani zbrali na Šubernikovem klancu, da bi se merili v sposobnost in hitrosti košenja. Ne vročina, ne „trda“ izsušena trava nista ovirali junakov s koso v roki pri borbi za prvo mesto. Mnogokateri, posebno pa še ne tako izkušeni kosci, so koso kar zataknili v tla in s tem zgubili čas. Kot „grozeča" nevarnost se je tekmovanja udeležil tudi evropski prvak v semikontakt-karateju Milan Hribernik, ki je po navadi pri košenju vsako leto najboljši dneva. Lansko leto se mu je spotaknilo in moral se je zadovoljiti z drugim mestom. Hudobni jeziki pravijo, da se je za letošnjo košnjo pošteno pripravil. Po tej kratki prekinitvi mu je ponovno uspelo premagati Šimija Ogrisa in s tem si je osvojil prvo mesto v skupini moških. Tudi Radišanke so se udeležile tekmovanja. Gospa Lizi Wrulich je dokazala, da je najbolj spretna ženska kar se tiče košenja. V skupini mladincev se je uveljavil Boris Povše kot prvi. Kdo ve, morda mu bo prišla ta sposobnost v življenju še kar prav. Med sodelujočimi gosti se je izkazal Aleksander Wak kot najboljši.
Čestitamo zmagovalcem in vsem drugim udeležencem.
Saj ni važno, kdo je ali ni zma-
gal: šteje samo olimpijsko mišljenje. Udeležba je pomembna in seveda tudi družabno srečanje po tekmi. Marsikdo je na poti domov začudeno zagledal na nebu kar dve luni!
jupi
ČESTITAMO
Svoj 59. rojstni dan je pred kratkim obhajala gospa Marija Milač z Blata pri Pliberku. Čestitkam domačih se pridružuje uredništvo NT!
V	Velikovcu je praznovala svoj 70. življenjski jubilej gospa Frančiška Knauder. Še na mnoga leta!
God je pred nedavnim slavila gospa Ančka Apovnik iz Senčnega kraja pri Pliberku. Iskreno čestitamo!
V	Lobniku pri Železni Kapli te dni praznuje jubilejni rojstni dan in god gospod Jaki Jerlich pd. Brčk. Vsi prijatelji mu iskreno čestitajo in mu želijo vse najboljše. Vsem čestitkam se pridružuje Naš tednik!
V	Selah je stopila pred poročni oltar gospa Anita Hribernik. Želimo ji obilo sreče na njeni skupni življenjski poti s svojim izvoljencem Gerhardom. Vsem čestitkam se pridružuje NT!
Gospa Ana Hribernik v domu upokojencev v Borovljah praznuje 90. rojstni dan. Ob visokem življenjskem jubileju ji želimo vse najboljše in, da bi jo Vsemogočni še dolgo ohranil v sredi med nami!
God je te dni praznovala gospa Ančka Petrač s Komlja pri Pliberku. Vse najboljše!
V	društvu upokojencev Podjuna praznujeta osebne praznike tile članici: Ana Pasterk s Kokij in Ana Partej iz Goselne vasi. Vsi
ČESTITKA TEDNA
Marjan Olip - 40-letnik
V Selah bo te dni praznoval svoj 40. rojstni dan Marjan Olip pd. Užnikov pavr. Občani poznajo Marjana kot izredno zagnanega kulturnega delavca, ki ne vpraša dvakrat, če je treba pomagati. Bil je tudi več kot 10 let predsednik KPD „Planina“, sedaj pa poje še pri Pevskem društvu. Na domači kmetiji živita skupno z ženo Majdo in s tremi otroki. Tudi v občinski politiki je bil zelo aktiven, čeprav je sedaj samo še zastopnik občinskega odbornika. Vsem čestitkam domačih se pridružujejo SJK, NSKS, NT in še prav posebno Enotna lista Sele!
ostali člani društva iskreno čestitajo ter želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje NT!
V	domu Caritas v Železni Kapli je te dni praznovala dvojni osebni praznik gospa Ana Rož. Jubilant-ki kličemo še na mnoga zdrava in sreče polna leta!
Gospa Margareta Woschitz iz
Doljne vasi pri Šmarjeti v Rožu je te dni praznovala 80. godovni dan. Vse najboljše in še na mnoga leta!
Abrahama je pred kratkim v Spittalu ob Dravi srečal gospod Ludvik Gladek. Za njegov osebni jubilej mu iz srca čestitamo!
Svoj 60. rojstni dan je pred nedavnim slavil gospod Maks Enzi iz Vogrč. Vsi člani družine iskreno čestitajo ter mu želijo trdnega zdravja in veliko sreče na nadaljnji življenjski poti!
V	Selah praznujeta svoj 118. skupni rojstni dan gospoda Rudi in Jaki Mletschnig. Želimo jima vse najboljše!
V	Veliki vasi je obhajala osebni praznik gospa Nani Knafl. Iz srca čestitamo ter želimo vse lepo in dobro!
Pred nedavnim sta na Obir-skem slavila osebne praznike gospoda Fridl in Berti Furjan. K jubileju iskreno čestitajo vsi domači. Čestitkam se pridružuje tudi NT!
V	Št. Lipšu so praznovali osebne praznike: Ani Golavčnik, Ani Pravdič in Fridl Miklau. Kličemo jim še na mnogo let!
Gospa Ana Wolautschnig iz Kršne vasi te dni obhaja osebni praznik. Za njen praznik ji želimo vse najboljše!
Svoj 70. življenjski jubilej je pred kratkim praznovala gospa Margareta Bricman. Vse lepo in dobro želijo domači. Čestitkam se pridružuje NT!
Brigiti in Romanu Verdelu se
je rodil sinček, ki ga bosta krstila na ime Julijan. Srečnima staršema iskreno čestitamo, mlademu Julijanu pa želimo vse najboljše na življenjski poti. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT!
Amalija Glinik z Gradič pri Suhi je te dni praznovala 85 let življenja. Zvesti bralki NT čestitamo in želimo zdravja in sreče.
Petek,
gj. julij 1994
Rož — Podjuna — Zilja
Slavje v Šmarjeti nad Pliberkom
V Šmarjeti so blagoslovili Matečnikov križ
Bil je prav lep dan v nedeljo, p- julija, ko_ smo se zbrali v Ispi sončni Šmarjeti. Zelo veli-V° ljudi je prišlo, ko je mestni 2upnik g. Ivan Olip blagoslovil ua novo postavljen Motečni-kov križ, katerega je postavil gospod Zegnar, po domače Bak s svojima dvema sino-VOm- Lepo je izrezljan iz lesa, saj so vsi trije pravi mojstri pri takem delu. Z Marijino pesmijo smo začeli to slovesnost, na kar so sledile molitve in Prošnje. Prav lepo nam je v Pridigi povedal g. župnik, kaj Pomeni križ na polju pri cestah, in kako so v prejšnjih sasih stari ljudje spoštovali križe. Po končani slovesnosti Je bilo malo nižje na travniku Pripravljeno vse od mesa, klo-
bas do peciva. Za gašenje žeje pa so poskrbeli Posojilnica-Bank Pliberk, podjetje Brett-schneider, podjetje Enzi Elektro, g. Kornberger, Puntigamer z g. Logarjem ter Kušej Spar. Za vesele viže in petje pa je poskrbel g. Božank z ženo iz Prevalj s harmoniko. Za večerno molitev in za lep potek dneva smo se z angelovim češčenjem in Marijinimi pesmimi ob spremljavi harmonikarjev poslovili od križa. Družabnost pa se je nadaljevala pozno v noč. Da je vse tako dobro poteklo, se moramo posebno zahvaliti organizatorju g." Fritzu Podrečniku iz Pliberka.
Jakob Hirm
Rožek: slovo od Lojzke Zeichen
Komaj 14 dni po njenem 60. rojstnem dnevu je umrla pre-roklo soboto na Ravnah pri Božeku Lojzka Zeichen, bivša gostilničarka v Kosi (Sensenwirt). Veliko število žalnih gostov jo je pospremilo pretekli ponedeljek k zadnjemu ze-moljskemu počitku na rožeškem pokopališču. Pogrebne obrede je vodil g. Ciril Lurk iz sosednje Lipe. V imenu domačega društva „Marko-vič'‘ se je rajni zahvalil za njeno „domačnost, ki smo jo
smeli doživeti pri Vas v Kosi ob številnih koncertih, igrah, predavanjih, sestankih, plesnem tečaju in tudi - pustnih prireditvah“. Rajna in njena družina so radi dali na razpolago svojo dvorano, v kateri smo se rojaki od blizu in daleč odlično počutili.
V imenu Zveze slov. izseljencev seje od rajne poslovil Franci Černut, ki se ji je z izbranimi besedami zahvalil za zvestobo narodni in domači kulturi, za katero je morala kot dekle s
svojimi starši in brati v pregnanstvo, saj je bila Fugerjeva družina, iz katere rajna izhaja, edina iz naše občine, ki je morala zapustiti svoj rodni dom.
Pogrebni obred so olepšali cerkveni pevci iz Podgorij, Loč, Št. Jakoba in Rožeka pod vodstvom Aleksa Schusterja. Pokazalo se je, da je skrbno pripravljen tudi pogreb lepo kulturno doživetje. Rajno Lojz-ko Zeichen bomo ohranili v najlepšem spominu, žalujočim pa izrekamo iskreno sožalje.
SELE
Maša na Setičah
V nedeljo, 24. 7. 1994, je priredijo športno društvo DSG Sele že jradicionalno mašo na Setičah. Letos se je odzvalo povabilu društva nad 80 planincev, ki so ob izredno topem vremenu prišli na vrh. Na žalost na Setičah ne stoji več križ, kor ga je razbila strela. Zato so se odgovorni v društvu domislili, da naj vsak izmed planicev, ki bi to ,udi hotel, nese po 3 kg peska ali oornenta na vrh. Ta ideja se je obrestovala in tako je bilo na koncu '0 kg peska na vrhu. Domači župnik Stefan Krampač je maševal. Dir. Fridi Mak se je v imenu DSG zahvalil vsem planincem, ki so Znosili pesek na vrh. V zgodnjih Popoldanskih urah so se vsi planinci vrnili nazaj v dolino.
I. R.
Pri maši na Setičah se je zbralo nad 80 planincev.
Lenarta Katza st. ni več
23. julija je v 83. letu starosti po dolgi in hudi bolezni za vedno zatisnil oči Lenart Katz st., po domače Ravnik iz Dolnje vasi pri Žvabeku. Rodil se je leta 1911 na Majngarje-vem domu, ki pa je leta 1924, ko je pogorela skoraj cela vas, postal plen ognja. Njegova družina se je nato preselila h Kaču. Ni še dolgo od tega, ko je rajni slavil 80-letnico in je ob tej priliki pripovedoval Našemu tedniku o svojem življenju in življenju in življenju v žvabeški okolici. Domačini in znanci so ga vsa leta poznali kot prizadevnega in marljivega kmeta, ki je svoj poklic živel z dušo in telesom. V politiki si je kot občinski odbornik Enotne liste nekaj let prizadeval za dobrobit občanov. Lenart Katz je bil vseskozi med zavednimi Slovenci in ni ga brigalo, kaj drugi o tem menijo. Naš tednik je po lastnih besedah prebiral od prve številke naprej.
Uredništvo Našega tednika izreka družini, prijateljem in znancem rajnega iskreno sožalje. Naj mu bo zemlja lahka!
8
Reportaža
itek,
1994
Glasbeno srečanje na srednjeveškem gradu
Svetovno znani Alpski kvintet na grajskem dvoru v Bekštanju.
Pravo glasbeno in pevsko poslastico je zamudil vsak, ki ni bil preteklo nedeljo na grajskem dvorišču v Bekštanju, kamor je vabil Naš tednik ob svoji 45-letnici izhajanja.
Pod geslom „Koroško-slovensko srečanje“ so v Bekštanju nastopili domači tamburaši iz Loč, beljaški show-trio „Die 3 Oldies“ in svetovno znani Alpski kvintet, ki se je po dolgem spet enkrat na odru srečal s svojim dolgoletnim povezovalcem Harryjem Prünsterjem, ki je med tem postal znan po radiu in televiziji in šteje med najboljše moderatorje v Avstriji (O, du mein Österreich, Gaudimax, Alle Neune). Na Koroškem med Slovenci še bolj znana je gotovo Marica Štern-Kušej, ki je s Prünsterjem popeljala domače goste in številne turiste v zgodovino naše dežele in njene glasbene lepote.
Bivši grajski dvor gradu Bekštanj (Burgruine Finkenstein) pa je za ta večer nudil nepopisno lepo kuliso, s svojim razgledom skoraj čez celi Rož. Ob tej panorami, ko so se rožanske vasi svetile kot zvezdice na nebu in ko so nastopajoči poskrbeli za glasbene zvezdice, ki je bila ena lepša od druge, si je gotovo večina želela, da bi tako prireditev lahko uživali še enkrat tudi bralci iz podjunskih krajev. Če bo možno, bo Naš tednik ob svoji 45-letnici povabil letos na podoben glasbeni večer tudi še Podjunčane.	g «.
1

'm
m
iti
Harry Prünster in Marica Stern-Kušej sta bila odlična moderatorja in sta znala zabavati publiko.
Domača tambu raška skupina z zborovodkinjo Eriko Wrolich je	Vsi jih poznajo in tudi danes so še zelo privlačni:
nastopila tako rekoč na domačih tleh.	„Die 3 Oldies“ iz Beljaka.
9
Reportaža
Jože Partl prejel priznanje EL
Minuli petek je Enotna Isita Bi-strica-Šmihel vabila vse njene kandidate in podpornike na počastitev dolgoletnega mestnega svetnika in podžupana Jožeta Partla k Loserju v Šmihel.
K praznovanju so se pridružili tudi občinski odborniki EL Pliberk in predstavniki deželne Enotne liste. Frakcijski kolega in predsednik EL Andrej Wakounig je v nagovoru poudaril zasluge dolgoletnega mandatarja na področjih pitne vode, kmetijstva, kulture in varstva okolja. Predvsem pa tudi njegovo dosledno delovanje za samostojno politično gibanje koroških Slovencev. Ob tej priliki mu je izročil priznanje in izrekel
zahvalo deželne EL za vse zasluge v prid občanom obeh občin in samostojnega gibanja. Mestni svetnik in frakcijski vodja Enotne liste v Pliberku Fric Kumer je podčrtal plodno in konstruktivno sodelovanje Partla v okviru prejšnje stare mestne občine Pliberk in poudaril vztrajnost, doslednost in poštenost slavljenca.
Bivši podžupan Jože Partl je v svojem zahvalnem govoru omenil postojanke svojega delovanja ter opozoril na že izvršena dela njegovega referata v obeh občinah. EL in njegovemu nasledniku je zaželel vse najboljše in veliko uspehov. Oktet Gorotan pa je olepšal slavje.
ŠMARJETA
20-letnica Camping Rož
Že 20 let je od tega, odkar se je Franci Wernig st. odločil, da bo poskusil srečo v turistični branši in si je v ta namen postavil kamping. Tujci so vedno bolj zahajali tja in tako je kamping postal premajhen. Odločili so se, da ga razširijo in obnovijo. Po prenovi je strari šef kampin-ga predal vodstvo v mlajše roke. Sedaj vodita kamping njegova hčerka in Samo Küpper.
Prejšnji petek je bila velika veselica ob 20-letnici obstoja. Na veselici se je zbralo mnogo tujcev, ki prav s svojimi družinami preživljajo počitnice na kampingu. Prišli so tudi domači gostje iz bližnje okolice. Na praznovanju je igral znani „Trio Ibounig“. Gostje so še pozno v noč ostali skupaj. Campin-gu Rož želimo še veliko uspešnih let z mnogimi letoviščarji.
I. R.
Frakcijski kolegi so se Jožetu Partlu in njegovi ženi zahvalili za dolgoletno nesebično delo v korist občanom in narodni skupnosti.
Club tre popoli je pred necjav-nim pripravil izlet k slovenskemu kiparju, nekdanjemu članu avantgardne umetniške skupine OHO, snovalcu slovenskega grba in človeku, ki je po vsem svetu zaslovel predvsem s svojim energetskim zdravljenjem Zemlje. To je Marko Pogačnik iz Šempasa pri Novi Gorici.
„Vipava in Vipavski Križ sta dveglavni mesti, ki simbolizirata prvo ženski in drugo moški princip,“ je dejal Marko Pogačnik, ki je vodil skupino tridesetih izletnikov iz Celovca, Trsta in Ljubljane po obeh krajih. Ajdovščine in Nove Gorice ni omenil, ker sam doživlja krajino tako, da vidi tudi njene nevidne svetove. In prav Vipava ter Vipavski Križ sta po mnenju Marka Pogačnika mesti, ki najbolj svetita. To sta tudi mesti, ki dajeta značaj Vipavski dolini. Ta je zelo pomembna, ker je na jugu edina povezava med vzhodno in zahodno Evropo in ima velik pomen za dogajanje v njej. Tako so tu čez potovali celo Argonavti in se prav iz Vipave odpeljali do Jadranskega morja.
Vipava in Križ da imata nasproten značaj. Medtem ko je Vipava vodno mesto, stoji Križ na gričku sredi doline. Vipava je tudi skrita pod hrib, kjer leži kot v kotlu sedem izvirov reke. Oba kraja sta polarna, sta kot principa kitajske miselnosti — jing in jang, kot voda in ogenj, in obeležujeta značaj dežele. Vipava je tudi edini kraj nasvetu, kjer reka izvira v obliki delte sedmih izvirov. Nekoč je imela Vipava 56
mostov, a ta voda je zdaj vsa pod zemljo. Marko Pogačnik, ki je tudi avtor vodiča po Vipavi in knjige o Benetkah, z naslovom Skrivni prehod skozi Benetke, je prepričan, da sta obe mesti povezani z vodo. In hkrati verjame, da bi morali oba naravna principa, tako ženski kot moški, spet povezati v celoto. Tudi Vipava
Piše Vida Petrovčič
ima po Pogačnikovem mnenju velike težave, eden je ta, da je voda Vipave tako zatrta. Ko so si gostje treh dežel ogledali vseh
sedem vipavskih izvirov, so lahko .začutili1, kaj jim sporoča vodna nimfa v žarišču ob izvirih, in izvedeli so, da z enim od izvirov prihaja na dan v Vipavi tudi energetski izvir z avstrijskega Großglocknerja, ki prihaja ven kot arteški studenec.
Marko Pogačnik, ki preučuje inteligentnost narave, podobno,
kot je to storil že Paracelzus, meni, da narava ureja procese rasti na nekem območju iz posebnih inteligenčnih centrov, kar je po njegovem mnenju tudi Vipava. Marko Pogačnik je tudi razložil, kako z akupunkturo zdravi zemljo. Tako je povabljen tudi v Beljak, da bi v mesecu Pa-racelsa vodil skupino seminari-stov po energetskih točkah Koroške, avgusta prihodnje leto pa naj bi vodil kiparski simpozij, da bi razvil akupunkturni sistem za Beljak, kjer namerava po potrebi postaviti tudi akupunkturne igle.
Človek namreč vse bolj spoznava, da sam sebi na Zemlji uničuje življenje in v tem ozaveščanju ljudi vidi Marko Pogačnik tudi svoje poslanstvo.
PISMO IZ SLOVENIJE
Obisk pri Marku Pogačniku
10
Kultura / Razno
Svetišče na Svetih Višarjah odprto sredi septembra
Svetišče na Svetih Višarjah bo odprto vsak dan vse do 18. septembra. Istočasno bo delovala tudi kabinska žičnica, ki dovoljuje hiter in udoben dostop (približno 15 min.) do višine 1800 m. Urnik obratovanja žičnice je od 9,00 do
17.00	(zadnja vožnja 16.30) ob delavnikih ter od 8.30 do 18.30 (zadnja vožnja 18.00) ob nedeljah in praznikih.
Za slovenske romarje je predvidena posebno ugodna povratna karta - cena 15.000 lir, oziroma 1250 SIT. Kot po tradiciji predvidevamo tudi letos popuste za skupine; cena povratne karte znaša 13.000 lir.
Urnik svetih maš bo ostal nespremenjen in sicer ob
12.00	ob delavnikih ter ob 9.00, 10.30, 12.00 in 15.00 ob nedeljah. Na vrhu so odprte vse koče, ki pričakajujejo romarje s spominčki in tipičnimi jedmi. Ljubitelje gora spomnimo na nešteto možnosti krajših in daljših ekskurzij na bližnje vrhove (Prašnik, Lovci, Berači, Florianka in Breznik), kot tudi na zanimivosti v dolini (Belopeška jezera, Zajzera, Trbiž).
Parada 100 let stare gasilske opreme
Gasilsko društvo Šmartno bo v soboto, 30. julija 1994, ob 18. uri priredilo gasilsko slovesnost s parado. V oblekah in opremo staro več kot 100 let.
Po proslavi bomo pokazali (predvidoma ob 19. uri) gašenje gospodarskega poslopja, zgrajenega za to priložnost, z ročnimi gasilskimi brizgalkami in starinsko opremo. Sedem gasilskih ekip iz različnih slovenskih društev se bo na prizorišče pripeljajo s konjskimi vpregami.
Želimo, da z vašo pomočjo, zanimivost predstavimo širšemu krogu gledalcev.
„Na podeželju
xz ■	■
se živijo po tradiciji.“
Lani so Vogrijani praznovali 800 let od najstarejše omembe vasi v neki listini. Ob tej letnici so prerešetali zgodovino Vogrč in življenje na vasi. Krščanska kulturna zveza si je z narodopisnim institutom Urban Jarnik zadala nalogo, da z natančnim opisovanjem društvenega življenja začne načrtno zapolnjevati vrzel na tem področju.
Prvi kraj, ki bo tako opisan po kulturno zgodovinskih merilih je vas Vogrče pri Pliberku. K KZ je zbrala za projekt krog zlasti domačih strokovnjakov: dr. Janko Zerzer -Kulturno zgodovinski oris, dr. Peter Fister - Zgodovina hiš, prof. Breda Turk - Zapuščinski inventarji od 17. do 19. stol., Cerkvene freske, mag. Bertej Logar - Glasbeno izročilo, Martina Piko - Folklorno slovstvo, Marija Makarovič - Viri preživljanja, Poraba, Družinska skupnost in Maja Logar - Društveno življenje, Biografija Vinka Zaletela.
Mariborčanka Maja Logar, absolventka sociologije, kulture in bibliotekarstva v Ljubljani ni raziskala le društvene slike, ampak je opisala nasploh sociološko sliko vasi v preteklih desetletjih. V narodopisnem institutu Urban Jarnik jo je srečal na pogovor Adrian Kert.
NT: Kaj te je navdušilo za sociološko delo?
M.L.: Pravzaprav je bil to že otroški vzgib. Kot otrok sem veliko časa preživela pri starih starših na vasi in doživljala vaško življenje. Zelo mi je ugajalo in doživetja so se mi vtisnila v spomin. Pozneje v šoli sem se začela zanimati za gledališko dejavnost in tudi sodelovala v gledališki skupini za mlade, kjer se je moje zanimanje utrdilo in povečalo.
Tudi diplomsko nalogo sem pisala o gledališki dejavnosti.
NT: Kako si navezala stike z Vogrčami?
M.L.: To se je zgodilo po zaslugi moje bivše mentorice na fakulteti Marije Makarovič, ki se je v Vogrčah v okviru
Posebej dobro je spoznati, kako močno so ljudje deloma med seboj povezani.
slavja ob 800-letnici ukvarjala z etnološko dediščino. Ker pa je etnologija tesno povezana s sociologijo, sem jaz prevzela raziskavo Vogrč s sociološkega vidika.
NT: Kaj si konkretno raziskala?
M.L.: Sprva je bilo moje težišče gledališka dejavnost v Vogrčah, vendar je bilo to preozko zajeto in sem začela raziskovati celotno društveno življenje na vasi ter odnose in stike med vaškimi družinami ter med posameznimi vaščani.
NT: Kako si delo zasnovala?
M.L.: Poiskala sem približno 30 pripovedovalcev, ki so
mi povedali potrebne informa; | cije. In sicer so bili to ljudje, K'« še čutijo željo po slovenstvu Generacijsko je bila izbira ze lo široko zajeta, od najstaT rejših do šolarjev. Tudi po so p cialnih in interesnih skupina! je bil spekter dosti pisan. Na ^ daljnji viri so bili arhiviranj gradivo, časopisni izrezki župnijske listine in zapisni! nekdanjega Slovenskega ka_ toliškega izobraževalnega društva, ki je obstajalo nekjf do druge svetovne vojne pozneje pa ga je župnik Vin d ko Zaletel povezal s farne8 mladino.
„J
ne raziskave?
M.L.: Smisel vidim prav 'p spoznavanju pojmovanja po p deželskega ljudstva, njegovem ga načina življenja, odnosoj in stikov med njim, njegoveg^ vedenja. Posebej dobro jj spoznati, kako močno so ljud;r. je deloma med seboj poveza J ni in kako globoko živijo v tra-p diciji, s šegami in navadami. |?
z,
NT: Bo raziskava tudi vn
pisni obliki prišla na belOrr
dneva?	d
M.L.: Zagotovo bo izšisje knjiga o Vogrčah, vendaiki naslov še ni znan. Glede m o-sl jega prispevka bo ta v publikaciji pod naslovom „Kulturncp življenje in povezovanje nžki vasi“.	d
b
NT: Hvala za pogovor. d
Reportaža
11
Za mir na Bližnjem vzhodu
Na Bližnjem vzhodu slej-koprej tlejo tla in kar naprej izbruhajo znotraj- in meddržavni spopadi. Bruno Kreisky-Forum je pretekli teden povabil na Dunaj mladino iz Avstrije in držav Bližnjega vzhoda, da razmišlja o morebitnih rešitvah. Tudi Slovenska gimnazija je poslala dva odposlanca na Konferenco za mir na Bližnjem vzhodu, in sicer sta bila to Marjana Železnikar in Krištof Česnovar. Konferenca je bila v centru Organizacije združenih narodov na Dunaju.
Rebrško družino je obiskal Adrian Kert.
iii 3'
f jč
e Poldeju Zundru žarijo oči, ka-n dar se ozira po dvorišču in po-icsluša otroški vrišč in čebljanje. "Letos so sami muceji (majhne Tačke, op. avt.), tako mirni so l.kot že dolgo ne,” hvali male go-ste; Leta 1980 so bili mladi umetniki prvič na Rebrci. „Majhna sku-0.Pina je bila," se spominja Anica e. Fugger, hišna gospodarica. Med-
„Tudi jaz se učim od njih“
In zopet je Komenda na Rebrci povabila deklice in fante osnov-a nošolskih let v idiličen kraj pod Obirjem. Že štirinajstič zapovrstjo. ^Pobudniku Tedna mladih umetnikov župniku Poldeju Zundru a se je takrat utrnila zares vrhunska ideja, ki jo je uresničil otročkom v veselje. Pred nekaj leti je KKZ priskočila na pomoč.
^tem se je število prijav iz leta v le-večalo, kljub temu visoki kon-Junkturi še ni videti kraja. Letos je jTatančno 81 otrok, nad 30 jih je z ^razočaranjem moralo razumeti, a da ni več prostora, čeprav je Pol-dej Zunder poskrbel za dodatna ležišča. Anici in Poldeju je škoda za vsakega otroka. Zaradi tolikšnega povpraševanja se pečata z ^mislijo, da bi ponudbo razširila na dve skupini po en teden. Vse več 'l^je tudi nemško govorečih staršev, a|k' radi dajo svoje otroke v tako °'skrbne roke.
'li' ..Poglej, a ni fletno,“ mi Anica K Ponosno razkazuje sveženj slik, so jih otroci ustvarili v enem dopoldnevu, „v šoli bi za to potrebovali vsaj tri učne ure,” pripoveduje iz izkušenj kot učiteljica li-
kovne vzgoje. Anica je neke vrste faktotum. Kjerkoli je treba, pomaga z delom ali nasvetom. Ni le odlična organizatorka kuhinjskih poslov, kot izvrstna kuharica domačih špecialitet je znana od Podjune pa do Žile, temveč je poleg tega še hišna zdravnica, krušna mati vsem otrokom in in in. Kakor se otroci dobro počutijo pod njenim okriljem, tako je ona srečna v njihovi sredini.
Medtem ko se Aničin glas razlega zdaj z enega zdaj z drugega konca hiše, kadar je treba to in ono storiti, je Poldej mirni pol v hiši. Skoraj neopazno se giblje med otročadjo in z izrazom veselja in notranjega zadovoljstva opazuje skupine pri vnetem delu, medtem ko se okoli njega lovijo najbolj razposajeni. „Otroci so res s takšno prizadevnostjo pri delu, da se tudi jaz učim od njih,“ pripoveduje o malčkih. S provokativnim vprašanjem, ali starši prijavijo otroke le, da bi sami lahko v miru preživeli teden dni, se nikakor ne strinja. Anico in Poldeja tudi ne moti, da se iz teh otrok, ki so doslej bili na tem tednu, še ni
porodila znana umetnica ali umetnik. Važno je, da so otroci srečni in zlasti izživijo svojo ustvarjalnost, da preprosto preživijo lep čas.
Televizije na Rebrci ni, niti je otroci ne pogrešajo. Dan je napolnjen z ustvarjanjem in igranjem. Panoge so zelo raznolike, voditelji skupin so izkušeni pedagogi, deloma že leta mentorji na tem tednu, ki znajo otroke pritegniti z zanimivim delom. Svojo ustvarjalnost in sposobnost otroci dokazujejo pri petju, izdelovanju in igranju lutk, delu z glino, plesu, barvanju na majice, slikanju z oljnatimi barvami, akvarelnem slikanju, izdelovanju dišečih vrečic in poslikavanju sten. Z dušo in telesom so pri stvari. Čas postane tudi njim abstrakten pojem. Na domotožje niti najmlajši ne pomislijo zlepa. Kačam, Bolham, Živ Žavom, Red bullom, Metuljč-
kom in Nautilusom, kakor se imenujejo skupine, tudi v prostem času ni dolgčas. Za to skrbi druga skupina voditeljev, ki pripravlja vse mogoče igre. Po tako intenzivno izkoriščenem dnevu je otročad zvečer navadno tako utrujena, da brez ugovarjanja rada smukne v postelje.
Pomemben dejavnik sproščenega vzdušja je prav gotovo čudovita okolica. Otrok niti ne bi bilo treba vprašati, kako se počutijo na Rebrci, ker jim je z nosov prebrati, da so z vsem zadovoljni. Poleg tega čutijo, da so v središču pozornosti in da mnoge roke skrbijo samo za nje.
Cilj je otrokom prihod staršev konec tedna, ko jim bojo pokazali svoje stvaritve. Ta dan že vročično pričakujejo in temu primeren je njihov zanos, kajti vsak hoče staršem pokazati najboljše.
T
A
T
E
D
E
N
V
PETEK, 29. julij
Kulturna obzorja.
SOBOTA, 30. julij
Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 31. julij
6.30—7.00 Dobro jutro, na Koroškem. — Duhovna misel (Angelika Fantur, veroučiteljica v Beljaku). 18.10—18.30 Za vesel konec tedna.
PONED., 1. avgust
Kiki Kogelnik in Milka Hartman: dve rojakinji, dva načina obravnavanja.
TOREK, 2. avgust
Partnerski magazin.
R
A
D
I
U
SREDA, 3. avgust
Društva
se predstavljajo. Večerna: Glasbena.
ČETRTEK, 4. avgust
Rož — Podjuna —
Zilja.
...
Breško jezero
Bistriški kulturni dnevi ’94
Petek, 29. julij, ob 20.30
KONCERT
skupine „Glasbeniki" ob Breškem jezeru
Dobrla vas
GORENJSKI VEČER
Čas: v sredo, 3. avgusta, ob 20.30 Kraj: samostan v Dobri! vasi Nastopa: ansambel Šibovnik Prireditelj:	Slovensko prosvetno
društvo „Srce" v Dobrli vasi Vsi ljubitelji Avsenikove glasbe prisrčno vabljeni!
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celo-vec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,— ; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT.
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 31. julija, ob 13.00 v TV 2 Poned., 1. avgusta, ob 17.20 v TV SLO 1
predvidoma z naslednjimi prispevki:
Preseško ali Pazrijsko jezero — „Morje Ziljanov“
Požlahten kmetijski pridelek še ne zagotavlja dohodka Komorni orkester „Slovenicum“ na Karantanskem poletju v Osojah
Koroško-slovensko srečanje na Bekštanjskem gradu
Slovenski atletski klub se z novimi igralci pripravlja na novo regionalno ligo
Dom v Tinjah
Od nedelje, 28. avgusta, do sobote, 3. septembra 1994
Izobraževalno potovanje MESTA, GRADOVI in SAMOSTANI na Češkem, nem.
Vodi: dr. Grete Schmidt, Innsbruck
od ponedeljka, 29. avgusta, od 9. ure do nedelje, 1. sept., do 13. ure
SLIKANJE IKON
Voditeljica: Anica Vrečar, Kotmara vas
od nedelje, 4. sept., od 18. ure do srede, 7. sept., do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike IMENUJEM VAS PRIJATELJE Vodi: p. Tarzicij Kolenko OFM, Ptuj
od srede, 7. sept., od 18. ure do sobote, 10. sept., do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike, nem. DUHOVNIŠKO POSLANSTVO — ŽIVETI V VSAKDANU Vodi: škofov vikar msgr. Anton Berger, Dunaj
od petka, 16. sept., do nedelje, 18. sept. 1994
ROMANJE V ASSISI — na kraje sv. Frančiška in sv. Klare Duhovno vodstvo: p. Placid Prša, kapucin v Celovcu, in Jože Kopeinig
od nedelje, 25. sept., od 18. ure do srede, 28. sept., do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike
S TEBOJ, GOSPOD
Vodi: p. Lojze Markelj DJ, Ljubljana
od srede, 28. sept., od 18. ure do sobote, 1. okt. 1994, do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike DA BI IMELI ŽIVLJENJE
Vodi: prov. Polikarp Brolih
od nedelje, 23. okt., od 18. ure do sobote, 29. okt., do 13. ure
OSEBNO VODENE DUHOVNE VAJE
Vodi: p. dr. Lojze Bratina DJ, Ljubljana
POČITNICE za otroke in starše
od 14. do 20. 8. 94 v kraju SOČA, v dolini Trente, v Sloveniji Informacije in prijave: Referat za družino, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tel.: 0463/511166-76
Svete Višarje
Do 18. septembra bosta svetišče in kabinska žičnica odprti vsak dan (tudi ob delavnikih). Urnik obratovanja žičnice je od 9. do 17. ure (zad-
nja vožnja 16.30) ob delavnikih ter od 8.30 do 18.30 (zadnja vožnja ob 18. uri) ob nedeljah in praznikih. Cena povratne karte za skupine je Lit. 13.000. Urnik svetih maš bo ostal nespremenjen in sicer ob 12. uri ob delavnikih ter ob 9., 10.30, 12. uri in 15. uri ob nedeljah.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Tarviser Str. 16, 9020 Celovec, tel. 0463/ 514300-20/21/22, faks: 0463/51430071
24. KOROŠKA LIKOVNA KOLONIJA MLADIH V VUZENICI
Vsakoletna likovna kolonija, v kateri sodelujejo otroci iz Porabja, Primorske in Koroške, bo letos od 21. do 27. avgusta 1994 v Vuzenici. Udeležijo se je lahko otroci med 9. in 15. letom starosti. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza.
Rožek
Galerija Rožek, Šikoronja RAZSTAVA — PEPI MAIER/UWE BRESSNIK
Razstava je odprta do 31. julija.
Borovlje
Mestna občina Borovlje sporoča, da je PUŠKARSKI MUZEJ v Borovljah odprt do 10. sept. 1994, od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 18. ure!
Kostanjevica
RAZSTAVA VALENTINA OMANA
v galeriji Božidarja Jakca je odprta do septembra letos.
Dr. Franz WUTTI Borovlje
DOPUST
od 18. julija do 31. julija 1994
Gora
VAŠČANI POJO
Čas: v soboto, 30. 7., ob 20.30 Kraj: pri Košarju na Gori Sodelujejo: „Višarski ženski kvintet", Angelika in Eva Liebau
Št. Primož
PEVSKI KONCERT
Čas: v torek, 2. avgusta, ob 20.30 Kraj: v Kulturnem domu v Št. Primožu
Nastopajo: folklorna skupina Slo-venskega prosvetnega društva „Trta', Sängerrunde Turnersee in Mešani pevski zbor „Danica"
Kazaze
MOLITVENI SHOD ZA DUHOVNE POKLICE
Kraj: farna cerkev v Kazazah Čas: petek, 12. 8., kot sklep vednega češčenja
Ob 19. uri: novomašnik Christian Rachle iz Celovca (St. Lorenzen) bo delil novomašni blagoslov. Medtem rožni venec in pete litanije božjč Matere.
Ob 19.30: slovesno somaševanje, ki ga bo vodil in pri njem pridigal dr Jože Marketz, ravnatelj Dušno-pastirskega urada v Celovcu.
Žetev je velika, delavcev pa vedno manj. Zato prosimo Gospodo žetve . . .
OGLASA
----------------------------1
Iščemo prizadevno sodelavko z nivojem za telefonske raziskave gospodarskih podatkov in za izdelavo gospodarskih informacij.
Če niste starejši od 25 let, ste absolventka Trgovske akademije, znate nemško in slovensko in bi radi delali v uspešnem in na delovne dosežke orientiranem teamu, pošljite pismeno prošnjo na naslov:
Creditreform
9021 Celovec, Bahnhofstr. 28/c, v r. g. Bodner.
Dobermane, vrhunsko leglo z rodovnikom, potomci svetovnih prvakov, prva zrejna skupina. Oče:	MEPHISTO
ARRIMANN Schwarzenberg za naprodaj.
Telefon:	00386602/42706
Slovenj Gradec.

13
petek,
. 29-Julij 1994
Prireditve
Slovensko prosvetno društvo Zarja in Slovensko planinsko društvo Celovec
VABITA NA
ROMARSKI OBISK SV. ANE V KOPRIVNI
v nedeljo, 31. julija — žegnanje sv. maša bo ob 11. uri
Obiskovalcem je ta dan med 9. in 20. uro dovoljen prestop državne meje na Lužah (dovoz iz Železne Kaple ali Globasnice).
Obisk je dovoljen le peš in z veljavnim potnim listom. Sicer pa veljajo običajni carinski predpisi.
Naša mladina letos v počitnicah pripravlja evropsko srečanje mladine na Koroškem. Zadaj z leve: A. Tolmajer, A. Malle, A. Kert;
spredaj z leve: I. Roblek, I. Pisjak, R. Sturm, slika NT/Fera
Medkulturne počitnice v Droboljah na Baškem jezeru
»Kärntner Kinderfreunde“, Slovenska prosvetna zveza in Zveza prijateljev mladine-Ljubljana center tudi letos nudijo dvojezične počitnice v Droboljah ob Baškem jezeru. Das: od 30. julija do 12. avgusta 1994
Cena: 3480,— šilingov (možno je dobiti podporo bolniške blagajne, ki znaša pribl. 100,— šil. na dan). Prijavite se čim prej pri Slovenski prosvetni zvezi, kjer boste dobili vse podrobne informacije: tel. 0463/514300-13 ali 22).
»Oktet Hodiše" — Slovensko prosvetno društvo „Zvezda"
vabi na
HODIŠKO POLETNO NOČ
v soboto, 30. 7., ob 20. uri ob Rijavškem jezeru (Strandbad Rauschelesee) Zabava vas: „Ansambel Šibovnik“ iz Slovenije
Farni praznik na Radišah
LUDVIK JANK — 65-letnik
Čas: nedelja, 7. avgusta 1994, sv. maša ob 10. uri
Po sv. maši sledi družabni spored pred kulturnim domom!
Naša mladina pripravlja srečanje evropske mladine na Koroškem
Vsako leto se za časa velikonočnih počitnic prireja tradicionalni seminar mladine evropskih narodnih skupnosti, kratko MENS, v eni izmed držav članic te mladinske organizacije. Domače narodne skupnosti imajo s tem priložnost, da predstavijo drugim skupnostim svoje običaje in dejavnosti. Za obiskovalce je tako lažje razumeti identiteto tiste narodne skupnosti nenazadnje tudi zato, ker se lahko druži z domačini in lahko sam spozna način življenja tiste manjšine. Tako si lahko vsak obiskovalec sam ustvari sliko o narodni skupnosti, ki se predstavlja.
Leta 1995 bo ta seminar v Celovcu. Tokrat so koroški Slovenci zadeli srečko za prezentacijo lastne kulture in svojstva na lepem Koroškem. Organizacijo seminarja je prevzel mladinski komite, ki ga je ustanovila PUAK (Politično upravna akademija) — v njeno pristojnost sodi tudi koordinacija. S komitejem se je omogočilo tudi zastopstvo mladine koroških Slovencev v zelo uspešni organizaciji MENS.
Na seminarju MENS 95 pričakujemo okrog 120 mladincev iz cele Evrope. Pridružili se bodo prezentaciji in vodenju po galeriji dosežkov koroških Slovencev. Mladinci naj tako spoznajo položaj naše narodne skupnosti. Da bi jim lahko nudili mnogovrsten program, je PUAK lansko leto organizirala zborovanje mladih koroških Slovencev, kjer so se zmenili za program seminarja MENS 95, kajti samo mladina ve, kaj jo zares zanima in navdušuje.
Lansko zborovanje je potekalo v Bilčovsu pod geslom „Mladina k besedi". Tam se je mladina aktivno ukvarjala s tematiko manjšinske politike in vpletla lastne ideje. Veliko število mladincev se je že po-
znalo po videzu, kajti večina je obiskovala Slovensko gimnazijo. Mladinci so se ob skupnem delovanju navdušili za tematiko različnih narodnih skupnosti, čeprav nekateri prej še sploh niso imeli stika s tem. Navezali so dobre kontakte drug z drugim in vnela so se že skoraj ohlajena prijateljstva. Zborovanje ni bilo samo družabno, temveč rezultat se je pokazal tudi v izdelavi programa za velikonočni seminar MENS 95. Mladince, ki se zanimajo za to delovanje in ki bi radi vnesli še svoje ideje v ta projekt, vabimo k sodelovanju.
Za mladince, ki se hočejo udeležiti velikonočnega seminarja MENS 95, pripravljamo tridnevno zborovanje od 18. do 20. avgusta 1994 pri „Šteklnu“ v Globasnici. Pri tem seminarju, za katerega ni potrebno poznavanje tematike, hočemo v sproščenem vzdušju informirati mladino o velikonočnem seminarju MENS 95.
Poleg tega se bomo pogovorili o delovnih krožkih. Teme smo zbrali na podlagi rezultatov ankete, ki smo jo izvedli pri seminarju MENS 94 na Nizozemskem. Zanimalo nas je mnenje mladine iz Evrope, ki se je udeležila seminarja. Najbolj mikavne teme nudimo na prihodnjem seminarju MENS 95 v Celovcu. Tako se npr. eden izmed naslovov delovnih krožkov glasi „etnološka vprašanja“. V krožku se hočemo seznaniti z raznimi šegami in navadami navzočih narodnih skupnosti in s tem nakazati raznolikost manjšin. Tudi mi koroški Slovenci bomo predstavili svoje navade. Postavlja se vprašanje, katere šege bi lahko izbrali in kako bi jih lahko prikazali. V drugem delovnem krožku, „politično zastopstvo narodne skupnosti“, hočemo predstaviti različne modele političnega zastopstva in njihove učinke.
Politično zastopstvo je velikega pomena, saj ima nalog krepiti samozavest manjšine in ji dajati oporo pri delovanju za dobrobit naroda. Pokazati hočemo tudi „žensko v manjšini“ in njeno situacijo v različnih manjšinah. Pri jesenskem seminarju se bomo menili tudi o delovnih krožkih, ki hočejo podpirati kreativno delovanje v umetnosti, glasbi, gibu in petju. Tozadevno bomo povabili tudi strokovnjake, da nam dajo več natančnih informacij in nasvetov. Pogovoriti se bo treba tudi o layoutu časopisa. Tega nameravamo izdati kot povzetek seminarja.
Da se mladinci ne bodo utopili v valovih informacij in teorije, se bomo posvetovali s strokovnjaki, ki nam bodo pripovedovali o svojih izkušnjah. Povabili smo izobraževalca odraslih gospoda dr. Karla Staudingerja. On nam bo svetoval, kako je treba prepričevati ljudi, kako se naj vedemo, da dosežemo cilj in kako pritegujemo kot vodje nekega zborovanja pozornost skupine, in to tudi za dalj časa. Za osebe, ki so v družbi plašne in zadržane, hočemo izdelati kratek program, ki naj bi utrdil samozavest in pokazal, da se ni treba sramovati, ker je vsak takšen, kakršen pač je. Skratka — dal-nam bo napotke za moderacijo, za nastopanje posameznika pred množico ljudi in nenazadnje tudi, kako si uspešen. Izbrali smo ga kot našega mentorja, ker ima izkušnje v tej zadevi in dobro pozna družabne navade. Posredoval nam bo svoje znanje, krepil naš pogum in nam predlagal, kako lahko premagaš strah pri nastopu pred množico in odstraniš možne mentalne blokade. Kakor vidite, je program za jesenski seminar kar mičen in veselili bi se, če bi lahko pozdravili tudi tebe.
14
Sport
Danes (ob 19. uri, na stadionu v Spitalu) generalka SAK proti II. ligašu iz Spitala
SAK je pripravljen za nastop v 3. diviziji
Lojze Sadjak je zopet pri SAK. Sedaj je ekipa popolna in vsi se veselijo na pričetek.
Kader SAK za nogometno sezono 94/95 v 3. diviziji. Prva vrsta (sede) z leve: Marjan Šmid, Christian Petschenig, Ivo Čančar, Adi Preschern, Heinz Wastian, Robert Škof, Franc Sadjak; srednja vrsta z leve: Robert Zanki, Mario Pihorner, Christian Wölbl, Rade Savič, Senat Tiganj, Marjan Sadjak; zadaj z leve: pomožni trener Jože Fera, Simon Sadjak, Anton Blajs, Valdi Šumberac, Hermann Lippusch, trener dr. Ivan Ramšak. Na sliki manjka Eberhardt.	slika Ni/Fera
Ne k LASK, ne k WAC, tudi k Naklu ne: Lojze Sadjak je ostal pri SAK. S tem se je navijačem SAK odvalil kamen s srca, sSj je Lojze prava „trdnjava“ v obrambi. Lojze je bil tako rekoč zadnji, ki je zdrsnil v kader SAK, tako da je moštvo sedaj popolno. Medtem se je končal tudi glavni del priprav in trener dr. Ramšak je zadovoljen s pripravljenostjo in formo igralcev. Kako dobro so dejansko pripravljeni, pa se bo pokazalo danes na generalki, kjer ima za nasprotnika II. II-gaša iz Spitala (ob 19. uri, v stadionu v Spitalu).
Moštvo je močnejše.
V primerjavi s preteklo sezono je po mnenju trenerja Ramšaka postala ekipa močnejša. Zakaj? Ramšak: „Uvedel sem predstavitev v igri, tako da smo postali močnejši, če imamo žogo oz. kadar napadamo. Kako se bo ekipa vedla v nasprotnem primeru, pa se bo izkazalo, najkasneje danes zvečer. Poleg tega se stopnjujejo tudi nekateri igralci kot na primer Wölbl in M. Sadjak. Slej ko prej pa sta zelo zanesljiva vratar Preschern in libero Savič.
Možnosti ekipe. „Možno je vse, od povzdiga v II. divizijo do izpada“, pravi trener Ramšak, ki pripisuje štartu izreden če ne odločilen pomen. „Če uspemo na prvih tekmah, se bo moštvo v času prvenstva še dodatno stopnjevalo. V nasprotnem primeru pa bo izredno težko“, tako Ramšak.
Novi igralci. Valdi Šumberac, ki je prišel iz Švice, je prav gotovo izreden igralec, vzoren je njegov profesionalen odnos do nogometa. „V igri se bori vseh 90 minut, tako da bodo z njim imeli navijači mnogo veselja,“ pravi Ramšak. Tudi Škof in Eberhard pomenita ekipi veliko okrepitev. Drugi legionar, 18-letni Senat Tiganj, pa je sicer mlad perspektiven igralec, toda mesto v standardni ekipi zanj še ni prosto.
Avstrijski pokal - 1. krog
SAK - Flavia Solva,
v torek, 16. 8. 94, ob 17.15 na igrišču v Annabichlu.
Premiera SAK II v nedeljo v Ochsendorfu
Trener amaterske ekipe SAK II Miha Kreutz je pred premiero njegove ekipe v 2. razredu optimističen, kajti mladi fantje so pridno delali, čeprav so morali odigrati neljubljeni celovški pokal. Zaradi tega niso mogli redno trenirati, toda pridobili so pri uigranosti. Na turnirju celovškega pokala pa so zasedli odlično 4. mesto.
Miha Kreutz
V nedeljo se začne prvenstvo v 2. razredu, SAK II tekmuje proti favoritu za naslov prvaka, namreč proti Ochsendorfu. Trener Kreutz: „Naš cilj je 1. mesto, zato je že prva tekma proti Ochsendorfu izrednega pomena!“ Toda naslov prvaka je le eden izmed dveh ciljev, ki si ga je zastavil trener Miha Kreutz. Pomembno se mu namreč zdi delo z mladimi. Hoče jih približati k prvi ekipi. Kreutz: „To je v bistvu moja najpomembnejša želja!“
Ochsendorf - SAK, v nedeljo, ob 17. uri.
Z"
Kratek	
pogovor	•-ff it
prof. Walter	
Ludescher	
nogometni	
strokovnjak in	
trener v pokoju	$51	1*
Kako ocenjujete pravkar uvedeno regionalno ligo - sredino oz. 3. divizijo?
Mislim, da je bilo pametno uvesti 3. divizijo, predvsem za koroške klube. Kakor vemo, je kvalifikacijski turnir vedno loterija, kjer pogostokrat uspe povzdig srečnejši ekipi, ne pa najboljši. V regionalni ligi bo na 1. mestu le najboljša ekipa. 8 ekip, ki trenutno tekmuje v regionalni ligi, pa je premalo, zato zelo apeliram na odgovorne, da povišajo število moštev.
Kakšno vlogo bodo igrale koroške ekipe v 3. diviziji?
Prav gotovo pomembno. Prepričan sem, da so naše ekipe po kakovosti enako močne kot na primer štajerske. Izkazalo pa se bo, kako se bodo uveljavile v odločilnih tekmah, kjer odloča tudi duševna pripravljenost.
Trener SAK, dr. Ivan Ramšak, je svojo ekipo dobro pripravil ter pravi, da je vse možno. Kakšne možnosti pripisujete vi SAK?
Vsi vemo, kako dobro dela SAK oz. trener dr. Ramšak. Moštvo je uigrano in perspektivno, zato sem prepričan, da bo dobro zastopalo koroške barve. Prav gotovo bo med prvimi.
Še vaše osebno mnenje o najboljši koroški ekipi, o številki 1 na Koroškem.
Spital, ker tekmuje v II. diviziji, kar se pogostokrat podcenjuje. Vendar klub nima perspekive za še višje dosežke. Spitalu pa sledi SAK, ki mu napovedujem uspešno športno prihodnost.
Hvala za pogovor!
S prof. Ludescherjem se je pogovarjal Franc Sadjak.

petek,
29julijl994
Kratke športne vesti
ŽELEZNA KAPLA-ŠPORTNI DAN
Lovci podlegli odbornikom „Zarje“ z 2:5
Preteklo nedeljo je bil v Železni Kapli športni dan, ki ga letos že tretjič prireja SPD „Zarja“ iz Železne Kaple. Športnega dneva se je tokrat udeležilo nad 50 ljubiteljev rekreacijskega športa, ki so se pomerili v šestih športnih panogah, teko na primer v metanju žoge, v teku na 60 metrov, v streljanju 11-metrovk, itd.
Za zaključek športnega dneva je bila napovedana še nogometna tekma med odborniki SPD „Zarja“ in domačimi lovci, ki so jo društve-niki jasno dobili s 5:2. K tej tekmi je potrebno dodati, da so pri „Zarji“ 'Orali tudi nogometaši, ki redno trenirajo pri klubih, lovci pa so nastopili brez „profesionalcev“, saj so nastopili z igralci, ki le enkrat na leto zamenjajo „gojzarje“ z nogometnimi čevlji.
teniški turnir v št. janžu
Povezava športa z družabnim srečanjem
ŠD Št. Janž je pred nedavnim priredilo teniški turnir, katerega se je udeležilo okoli 50 mladih in tudi malo starejših društvenikov. Teniški turnir Pa je hkrati pomenil tudi družabno srečanje, saj so se vsi izvrstno zabavali.
Rezultati: otroci -1. skupina (1984-86):
L Markus Meschnik, 2. Isabell Sablatnik, 3. Bianca Gentilini; otroci - 2. skupina (1982-83): 1. Mario Gentilini, 2. Claudia Dovjak, 3. Sandra Hornböck; otroci - 3. skupina (1980-81): 1. Katrin Rust, 2. Nina Hornböck, 3. Karin Hornböck; ženske: 1. Martina Sablatnik, 2. Marion Maloveršnik, 3. Barbara Sablatnik; moški: 1. Otto Gentilini, 2. Alois Gabriel, 3. Martin Hornböck.
1. razred D:
Poletni odmor je mimo, ekipe že hrepenijo po prvi prvenstveni tekmi nogometne sezone 94/95, ki se prične ta konec tedna. Me-tlovi in Globasnici je v pretekli sezoni uspel povzdig v podligo, isto želijo (v letošnji sezoni) tudi Selani. Nedvomno sodijo Selani v ožji krog favoritov, toda tudi nekatere druge ekipe so se dobro okrepile. Tako na primer Frantschach, Grebinj in tudi Šmihel na tiho sanjajo o 1. mestu. Boj za naslov prvaka bo nedvomno izenačen in napet do konca. Dobrla vas in Železna Kapla pa imata za cilj le obstoj, vse drugo bi pomenilo presenečenje, tako odgovorni.
Šport
Kaj je pred pričetkom treba vedeti!
■	Da igra Bilčovs vse jesenske domače tekme v Kotmari vasi, kajti v Bil-čovsu obnavljajo igrišče.
■	Da se tekma Bilčovs -Klopinj prične ob 18.15, Globasnica - Velikovec pa že ob 17.30 (obe v nedeljo, 31.7.94).
■	Da Globasnica na njeni prvi tekmi v podligi pričakuje nad 500 gledalcev.
■	Da sta oba trenerja zanesljiva, saj v prvem krogu ne računata s porazom svoje ekipe.
I •i'1 rfBEt
10 vprašanj trenerjema iz Bilčovsa in Globasnice pred pričetkom prvenstva
Sigi Hobel
trener
Bilčovščanov
Slobodan Djurič
trener
Globašanov
Cilj vaše ekipe oz. zaželeno mesto po končanem prvenstvu?	Mesto med prvimi šestimi.	Nekje v sredini tabele.
Moč ekipe?	Taktična zrelost in izkušenost večine igralcev.	V tem, da so igralci ostali, ekipa je uigrana in kolektiv je močan.
Slabost ekipe?	Naša največja slabost oz. pomanjkljivost se trenutno izraža pri treningih, kajti zaradi službene zadržanosti nekateri pomembni igralci ne morejo vedno trenirati.	Slabosti je več, toda teh iz taktičnih razlogov ne bom povedal.
S kakšnim (posebnim) načinom igre želite uspeti v letošnji sezoni?	Igrali bomo podobno kot vigredi. To se pravi, okrepili bomo obrambo ter skušali v hitrih protinapadih priti do uspeha.	Poskušali bomo igrati preprosto, bojevito, drug za drugega.
Prizadevnost igralcev pri treningu?	Trenutno še nezadovoljiva, kajti pred prestopnim rokom nekateri sploh niso trenirali. Sedaj pa postaja prizadevnost igralcev vedno boljša.	Do sedaj sem zadovoljen, upam da bo tako ostalo, ker je prizadevnost garant za uspeh.
Predvidena idealna postava?	Slapnig; Rajnovič, Partl, Sohlemitz, Durnik; Kuess, Andrejčič, Ramusch, Paulitsch; Schriefl, Smeraldo.	Matavž; G. Sadjak, Fera, Silan, Hren; Micheu, Dlopst, Kert, Kordesch: Pleschgatternig, Pasterk.
Favorit (i) za 1. mesto?	Šmihel iz Labotske doline.	V ožji krog sodijo Šmihel/L., Mostič in Ruda.
Katere ekipe se bodo borile proti izpadu?	Klopinj in Lieben fels.	Tega sedaj še ne morem povedali, vendar bo hud boj, ker je veliko ekip na enaki ravni.
Kaj bi se v času prvenstva moralo zgoditi, da bi (prostovoljno) predčasno odložili mesto trenerja?	Trenutno ne bi vedel vzroka.	Mesto trenerja je vedno ogroženo. Če bi ekipa mnogokrat zapovrstjo podlegla, bi videl, da nekaj ni v redu. V takšnem primeru bi verjetno prostovoljno odstopil.
Tip za prvi prvenstveni tekmi med Bilčovsem in Klopinjem ter Globasnico in Velikovcem?	2:1 za Bilčovs in 1:0 za Globasnico.	Globasnica - Velikovec - z remijem sem zadovoljen, Bilčovs - Klopinj pa 1:1.
SELE - DOBRLA VAS _
Pomemben bo štart
Sele, favorit za naslov prvaka, želi že po prvem krogu prevzeti vodstvo na tabeli. Za to pa je potrebna visoka zmaga proti Dobrli vasi, ki pa ima še težave s sestavo moštva. Toda Dobrolča-ni so že pogosto presenetili prav proti Selanom, kar želijo tudi tokrat. Žogo za derbi pa so darovali člani VIP-kluba domačega društva. Trener Travnik: „Pomemben bo štart, kajti v prvih štirih krogih igramo trikrat na domačem igrišču in le proti Šmihelu na tujem, tako da si že zgodaj lahko priigramo lepo prednost!"
Sele - Dobrla vas, v nedeljo, ob 18. uri.
ŠMIHEL - EITWEG
Mesto med prvimi
Prvi dve prvenstveni tekmi igrajo Šmihelčani na domačem igrišču, prav zaradi tega želijo z dobrim Startom opozoriti nase. Proti Eitwegu je trener Küster napovedal zmago, čeprav ekipa ne bo mogla nastopiti v popolni postavi. Lutnik namreč prvo tekmo ne sme igrati, kajti na zadnji vigredni tekmi je prejel rdeči karton. Trener Küster je moštvo pomladil; mnogo mladih bo od začetka igralo v standardni ekipi. Cilj Šmihelčanov je mesto med prvimi petimi, možno pa je tudi več, tako trener Küster.
Sele - Eitwegl, v nedeljo, ob 18. uri.
ŽELEZNA K. - ŠT. ANDRAŽ
M. Rus vključuje mlade
Navijači že napeto čakajo na prvo prvenstveno tekmo Kapel-čanov, kajti z ekipo dela novi trener, nekdanji vratar Miloš Rus, iz Slovenije. On naj bi s pomlajeno ekipo skrbel za marsikatero presenečenje v času prvenstva. Ker ni poškodovanih, bo ekipa nastopila v popolni postavi. Moštvo je dobro pripravljeno, saj imajo Ka-pelčani idealne pogoje za treninge. Tudi trener Rus je prepričan, da so njegovi fantje dobro pripravljeni, zato kar optimistično gleda na prvo pn/enstveno tekmo. Rus: „Upam na zadovoljiv štart!“ Železna Kapla - Št. Andraž, v soboto, ob 18. uri.
GLOBASKA FOLKLORA PRAZNUJE
Mednarodno
folklorno
srečanje
Slovensko kulturno društvo Globasnica vabi na slavnostno prireditev ob 20-letnici obstoja folklorne skupine. Na prireditvi bodo nastopile folklorne skupine iz Koroške, Slovenije, Gradiščanske in Madžarske. Slavnostni govornik: dr. Michael Außerwinkler, kulturni referent dežele Koroške.
Čas in kraj:
V nedeljo, 14. avgusta „ 1994, ob 14.30 pri Šoštarju v Globasnici.
Od 17. ure naprej
POLETNA NOČ
z ansamblom
Franca Korbarja.
Letošnji maturantje argentinskih Slovencev so obiskali evropsko celino in hodili po sledovih prednikov. Večji del tritedenskega maturitetneg potovanja so preživeli v Sloveniji pri sorodnikih in znancih, dva dni pa so obiskali tudi Koroško, kjer so jih pozdravili zastopniki ustanov koroški' Slovencev. Maturantke in maturanti so bili v Zvezi - Bank, kjer so bili seznanjeni z gospodarskimi dejavnostmi koroških Slovencev, v Mohorjevi hiš I kjer so jih pričakovali zastopniki kulture in politike na sliki tajnik KKZ Nužej Tolmajer in tajnik NSKS Franc Wedenig). Ogledali so si vetrinjsko cerke' | povzpeli so se na Jedvovco, bili so na Otoku, odkoder so odpluli do Minimundusa, na koncu so še spoznali Gospo sveto in Vojvodski prestol.	^
________________________________________________________________________________________________________________________________________________-
Nenavadni iMfltOlfVjll z nenavadnimi vprašanji
Ime: Vincenc Gotthardt Starost: 30 let in nekaj dni Poklic: urednik Doma: Dule/Celovec
Katero tipično lastnost bi pripisal samemu sebi?
Da vedno znova presenečam samega sebe.
Kako prepričaš ljudi, da si najboljši?
O tem jih ni treba prepričati.
Kaj je bil doslej tvoj največji uspeh?
Ta se bo šele rodil.
Tvoj največji poraz?
Da nisem mogel uiti temu nenavadnemu intervjuju.
Kaj bi bilo zate največje presenečenje?
Če bi odprl Naš tednik, Nedeljo, Slovenski vestnik - in vsi bi pisali o tem, kako sem se uveljavil kot likovni umetnik.
Je tvoja sramežljivost samo navidezna?
Ne. Ta je včasih kar preočitna.
Kako bi te lahko spravil v zadre-
. go?
Če bi me kdo že prvi dan popolnoma spregledal.
In kako se rešiš takega položaja?
Rešiti se morajo drugi.
Kaj je zate dvojna morala?
Govoriti z vinom v roki o vodi.
Katere ljudi najmanj maraš?
Te, ki drugače govorijo kakor mislijo.
In katere najbolj občuduješ? Tiste, ki si znajo jemati čas.
Katero slabost najlaže odpustiš?
Pozabljivost in dobrohotnost.
Čeprav si zelo družaben človek, redkokdaj zahajaš v gostilne. Zakaj?
Kdo trdi, da sem družaben človek?
Svojčas si v poznih nočnih urah šel na Novi trg in tam jezdil celovškega zmaja. Kakšen občutek je to?
Zakaj me nisi takrat vprašala?
Bi to tudi še danes naredil?
Danes ne več. Na zmaja namreč splezaš najlaže tam, kjer stoji Herkules. Ta pa je na dopustu na Dunaju.
Kaj odlikuje inteligentnega človeka?
Da ima težave odgovarjati na nenavadna vprašanja.
Kdo je v tvojih očeh umetnik? Ta, ki za prilogo Nedelje prinaša slike ali besedila, je na najboljši poti, da to postane.
Se tudi sam šteješ k umetnikom?
Še ne.
Je zate pisanje potreba po izražanju ali zgolj nadloga?
Pišem, da se ob delu tudi sprostim. Svoje besedne umetnosti prodajaš časopisu, bolj pa skrivaš
svoje likovne umetnosti. Zakaj? Ker me še nihče ni odkril.	.
Včasih so bili umetniki zmešani, kupci slik pa pametni. Je to da- [ nes obratno?	,
Ne. Slik je preveč - kupcev pa zadosti. < Pravijo, da so izkušnje najboljša šola, samo da je šolnina draga. Bi to potrdil?	.
Da.
Kaj je bila tvoja največja napa- | ka?	,
Da sem hotel ribiti morske pse v Žili.
Kje najraje zbiraš misli?	5
V prostorih z manj kot tremi kvadratnimi metri.
Drži, da si težko prebavljiv? /
Kdor me uživa, ve, da temu ni tako. ;
Kaj je zate smešno?
Če kdo govori o ohranjevanju stare kmečke arhitekture, sam pa stanuje i v montažni hiši ali pa ima tirolski bal- j
S čim bi te kdo lahko najbolj užalil?	;
Če bi moje ime napisal z več kot štirimi napakami.
Delaš včasih komplimente, pri ' katerih daje resnicoljubnost r prednost vljudnosti?
Komplimentov iz vljudnosti od mene nihče ne sme pričakovati.
Česa se najbolj bojiš?
Da bi kdo te odgovore jemal resno.
Hvala za pogovor.	I
r
H. St.