• j. Le samo 50 komadov v imamo še I Koledarja za 1.1899 | velja le 25 centov. J ^ To pač znači, da je dober, ker { jpod 1600 je to pač malo Število.5 wKdor Slovencev ga še nema naj flfse brzo oglasi. GLAS / List slovenskih delavcev v Ameriki. Stev. 26. JšTo w , 1. aprila 1899. to "V^XX 'Gg. naročnike, kterim poteče četrtletna naročnina, prosimo da bi isto blagovolili kmalu do-poslati, enako opozorujemo nato one gg. naročnike, kterim sedaj naročnina poteče. Upravništvo ,,Glas Naroda*'. Naturalizirani meščani. Iziavanje potnih listov za inozemstva. Kdor se trajno mudi na ptQjemtz gabi pravico do varststva. Razglas državnega oddelka. V a ž h o za tiste, kteri so s e odtegnili v o j a S k e j d o 1 ž a o 8 t i. \V a s li i n g t o n, 28. marca. Državni oddelek daje v uekej okrožnici uradnikom v inozemskej službi važna navodila glede izdavanja inozemskih potnih listov. Drža v ni oddelek nataučno določuje dolžnosti Zjed. držav nasproti naturalizira-nim meščanom, in ktere meje se imajo opazovati, da se kolikor mb-gnče preprečijo neljubi dogodki in diplomatičiio pisarenje, ktero nastane povodom po v rat a tacih meščanov v njihovo prvotno domovino. I'rudni razglas obravna posebno i zda vanja potnih listov naturalizi-ranim meščanom, kteri se povra-čajo v domovino iti tam radi njihove prejšnje vojaške dolžnosti, — k te rej se odtegniti ju bila dostikrat p'■ v od njihoveizseljitve, — in oblastmi pridejo v navskrižje. Navodilo na uradnike v inozemskej službi se glasi: ,,Z vezna vlada ne dela nikakega razločka med tu rojenimi in natural iziranimi meščani, dovoljuje obem jednako varst vo v inozemstvu, kajti jednako ravnanje je po posta-vah predpisano. Toda k razsodbi vprašanja o uadaljnem obstanku amerikanskega meščaiiBtva iu glede na pravico do inozemskega potnega lista, je treba, kakor že pamet pravi, preudarif, v kak namen je bilo meščanstvo pridobljeno. Naturaiizirani meščan, kteri g r «*• n a z a j v svojo p r e j š n o d <» m - v i n o i n t a m o s t a n e, brez vidnega namena se zopet povrniti v Z j e d. d r ž a v e, s e splošno smatra, da je zgubil pravico na varstvu o <1 strani Z j e d. držav. N> 1,'ova naturalizacija v Zjedi-njenih državah ne more služiti kot primoček namenu, da bi ga oprostila dolžnosti proti rojstni deželi, med tem pa tudi ni izpolnjeval ni-nikake meščanske dolžnosti dežele, ktera gaje naturalizirala. Tisti,kte- Rizmotrivanje pod črto. l'i>c t ree I~ance. ( Dalje.) Del , je vstvarilo bogastvo in omiko, nahajajoče se na svetu. Kar smo iu kur imamo, to je prišlo po potu dela. Delu so imamo zahvaliti za vse. Ta pol. žaj ni prouzročilo naše osoltuo delo, skupno delovanje vsega človečaustva je storilo to. V ž vljenju vidimo, da je mogoče blagoslov omike brez osobuega dela uživati. Nemogoče bi pa bilo najbolj delavnemu človeku živeti v omiki iu izobraženosti, brez občnega dela, ktero je vstvarilo te odno- šaje in brez kterih so bili naši pradedje bolj živalim, kakor ljudem podobni. Iz tega vidimo komunistični ali olično družbeni značaj dela; dokazuje nam to, da država in človeška dražba stojiti na družbenem delovanju občnega človečanstva. ri si izvolili svoje stanovanje v inozemstvo, tako r-k č prekliče izjavo o zvestobi in dobrohodnosti do ua-! še vi ade, ter si nakoplje sum, da jsoga k temu prived e prednosti, ktere izvirajo iz prežiranja meščanskih dolžnosti v obeh deželah. To se pa ne sme tako tolmačiti, da bi se naturaliziranim amerikau-skim meščanom pri povratu v njihovo rojst'io deželo za branilo varstvo inozemskega potnega lista. Nasprotno, naj bodo deležni popolnega varstva, dokler se ne pokaže, da so istinito zapustili svoje stanovanje in domovino vZjed. državah Prvi pogoj do potnega lista je, da aplikant zadostilno d kaže meščansko pravico, svoje stanovanje v Zjed. državah in namen semkaj povrniti. Tisti, kteri se sain izloči, ne more prejeti potnega lista. Tudi a ko bi samo izločen je ne bilo d o k a z a n o, take o s o b e, ktere vzamejo trajno stanovanje i z v a n Z j e d. držav, ne morejo dobiti potnega lista. Obra vnava osobnih slučajev je v obče odvisna od sprem ljajočih okol-šči n. Ako kak aplikant 8V':je razmerje popolno odloči od Zjed. držav, ne zapusti tu nikak h sorodnikov ali imetja, v inozemstvu stanuje in hodi za svojim poslom, so take in podobne okoliščine merodajne za odklonitev prošnje. Na drugej strani pa se prošnja za p tni list, tacih osob, ktere ostanejo v družbinski ali imovinski dotiki s Zjed. državami, ugodno presoja. Te prednosti so deležni tud? tisti, kterim zdravstveni oziri, ali denarne zapreke povrat v auierikansko domovino zabranujejo. Najugodnejša je še okoliščina, ako aplikant dokaže, da se ramerava v inozemstvu trajno muditi v to svrho, da vpelje ame-rikanska podjetja. Našim cenjenim rojakom tokraj oceana priporočamo, da se potrudijo pridobiti tukajšno državljansko pravico, in ako se kdo povrne v svojo staro domovino, oskrbi naj se prej zamerikanskim p -tnim listom. Za vse slučaje je to najboljše, kajti nikdo ne ve kaj vse pride, časi se hitro spreminjajo tu kakor v Evropi. Marsikdo seje že podal od tod v svoj rojstni kraj s trdnim namenom tam ostati, kjer je preživel najlepše dni, toda tamušnje razmere so se toliko spremenile, da mu ni bilo tam ostati in se je zopet povrnil v drugo domovino. Ame-rikauski potni list daje varstvo posebno tistim, kteri so prišli prnje v Zjed. države, preduo jih je zadela dolžnost vojaške službe, seveda le za določen čas kakor zgoraj omenjeno. Vojaške beguue seveda, ali take, ktere evropske oblasti iščejo radi kakega zločiustva, ali prestopka, ne varuje ameriksnski potni list. Dobiček farm. Komunistični značaj dela se je kazal v starodavnih časih, ko je bilo sužeujstvo še splošuo, istotako tudi v srednoveških časih, ko je bil slabeji podvržen močnejšemu. Sad njih dela niso v teh časi delavci uživali in tako ga tudi sedaj ne. Suženj je delal svojemu posestniku, sredo-veški podvrženec plemeuitažu, sedanji delavec pa kapitalistu. To hibo odstraniti, so naperjene vse sile sedanjega delavskega gibanja. Občno družbeni značaj dela se mora raztegniti tudi na to, kar se pridela. Sad deia naj spada delu, delo naj ne spremlja več pomanjkanje, ampak zauživanje sadu dela. Vsak lahko vidi, kako napačno je misliti, da novodobno delavsko gibanje hoče posest i menja odstraniti. To nihče ne zahteva, zahteva se pa odstranjenje zaprek, ktere ovirajo to posestvo onim, kterih lastnina je. Goljufijo posestvo imenja, Sleherni dan je čuti množeče se pritožbe farmerjev o njih zadolže-iju : čitamo o pom nošenju zapuščenih farm na iztokn, njih posestniki niso v stanu prenašati butaro mort-gagevo (morgičev) in zelo občutno je pomanjkanje dobrih cen pri prodaji njih žita in drugih pridelkov. Raje zapuste njih posestvo, na kte-rem so zgubili nekaj dolarjev, ter se podajo dalje proti zapadu, da tam prično z uova isto trudapolno življenje z vsemi nadlogami in borbami, dokler se ta igra ne ponavlja. Da aepa farme še dandanes splačajo, o tem nas pouči članek ,,Review of Reviews-'. Ali v to je potreba potrebni kapital. To se pravi, da se ne sme pričeti s kako malo farmo od 100—200 akrov, iu ne sme računati, da bi morala žena iu otroci pomagati pri delu, temveč potreba ,e vsega v velikem, potem se delo ua farmah še splača. Omenjena ,,Revue" priobčuje račun velike farme in mi posnemamo iz toga. Farma obseza 5000 akrov, nahaja se v Iowi, toraj ne predaleč na zapadu. Nje posestnik je mož, kteri do 21 leta, to je čas, ko je farmo kupil, še v svojem ni take videl, toraj ni seboj prinesel niti najmanjš praktične znanosti, s ktero bi zamo-gel toliko doseči. Mož je tipična primera kapitalista, kteri z vspehom deluje, dasi nema nikakega strokovnega znanja in se le na svoj ka-P-tal vpira. Prva nezmisel je, ako ta ,, Revue" to povzdiguje, ter pravi, da so dohodki malega farmerja le zato majhni, ker mu primaukuje kapitala in duševnih znanosti. Pomanjkanje kapitala je v prvej vrsti, ktori tako slabe zaključke prouzro-čuje. Omenjena farma je vredna več nego S 750.000. Ta farma je, ako prav povemo, veliko gospodarsko podjetje, na kterej se pečajo le z ogromnim pridelovanjem žita. Zemljišče je kupil posestnik pred tremi leti po S30 aker, to je brez poslopij in je samo vredno $30.000. Zaloga žita je bila vredna $17.701, stroji pa 817.773; potrebna poslopja pa so veljala $43.000, toraj je vse skupaj 825S 476 naloženih. Zemljišče v obsegu 3700 akrov so obdelali s fcurozo, v minolem leta so na 1200 akrih posejali s pšenico, ua 700 akrih pa z ovsom. Poslednji pridelek niso prodali, ampak ga doma porabili, ostalih 400 akrov zemljišča so uporabili za ceste, drevje itd. Stroški so navedeni pod raznimi naslovi in sicer: „Delavci, meso, davki, domači stroški, tovor, zavarovalnina, olje, poprave, kurivo, itd., itd. $23,644.78. Zemljišče je dalo 60 bušlov koruze na aker, ali ktero spada drugim, posestno družbi usko tatvino — to hoče delavsko gibanje uničiti. Kristijansko ljudstvo nima nikakega uzroka strašiti se premikanju posestva iz nepravičnih rok v pravične. Novi testament uči in zapoveduje družbinsko posest v jasnih in odločnih besedah. Prvo kristijansko družbinsko življenje je stalo na delitvi vsega osobnega posestva med druge, takrat je bilo še krščanstvo čisto iu neomadeževano. Poglejmo na današnje družbinske odnošaje. Delo vstvarja bogastvo, ako bi bili oni, kteri ne delajo nič, revni, potem bi se lahko reklo: ,,prav jim je, kdor ne dela, naj ne je". Stvar je pa ravno narobe. Kdor v sedanjih časih dala najtrdejše, ta ima najmanjšo plačo. Oni, kteri ne dela prav nič, kteremu pa delajo drugi, ima pa največ. Revščina se pajdaši z delom, bo-gatija pa s postopanjem. Delavci, kUri so pouzročili takozvano „na- skupaj 215.000 bušlov, vsak bušel vreden 30 centov, znaša $<>4.500. 1200 akrov t šenice je dalo 16 6 bušlov pri akru, ali sk ;paj 20.000 bušlov, I ušel je bil vreden 50 centov, toraj skupaj $10.000. 28.000 bušlov ovsa so doma porabili iu niso dali v račun. Toraj ste dali koruza in žito 874.500 dohodkov. Ako odštejemo goraj navedene stroške, ostane kosmatega dobička od poslednjega leta 850,855'22. Ako odštejemo 15 odstotkov za premikanje cen zaklada in obrabljenje strojev i~t orodja, toraj ostane čistoga dobička 843.454, ali skoraj 17 odstotkov od naloženega kapitala. Po gorej navedenem je toraj popolnoma odveč še dodati izjavo, ker farmer vidi tukaj jasno pred očmi, daje veliki kapital uzrok njegovemu poginu. Ta list pa dodaje k temu vspeliu prav smešne opazke. Zatrjuje celo, da primeroma enak vspeli lahko doseže tudi manjši posestnik farme z 100 —200 akrov zemljišča, češ, pri velikem posestvu je potreba delavske moči plačati v gotovini, ko mali farmer z družino za samo stanovanje in'hrano dela, toraj praktično brez stroškov. Kakor bi v to porobo delavska moč v tem slučaju ne imela one vrednosti, posebno gle .e pridelovanja. Od načina, kako mali farmerji životarijo, o tem ne pove pisalec ni-jedne besedice. Tudi ne, ako posest-uik osobuo vodi veliko farmo ; ker zuesek S43.454 dohodkov mu pač dovoljuje, da lepo živi v velikem m.,=tu. ,,Revue" pa navaja tudi, da so le najboljšo koruzo, ktera je dobiti, sejali in le vsled tega 60 bušlov na akru pridelali, med tem, ko je povprečni pridelek v deželi 32 bušlov, tako koruzo dobi tudi mali farmer. Ali od kod denarje vzeti za drago seme, to ne pove modri mož, ako-ravno bi moral vedeti, da mali farmer živi od rok do ust. Mali farmer le zato ue more vspe-vati, ker nemore tekmovati velikemu farmerju, kakor je goraj navedeno in kakor zamorejo delati še večje farme v Californiji in drugje, kjer zamorejo še laglje pridelovati, nego ta. Veliki farmerji zamorejo ceno njih pridelkom tako daleč znižati, da mali farmer pri teh ceuah ne more shajati in ga morajo uničiti. Enako kakor se postopa v obrtniji in trgovini, se godi tudi v kmetijskem gospodarstvu: Veliki kapital požre male. Iz naših novih kolonij. Napredovanje ovirano. M a n i 1 a, 28. marca. Napredovanje Amerikancev proti Malo- rodno bogatstvo", to ne smejo vži-vati in nemajo nikakega pravega do njega. Ta bogatijajevrokahnedelavcev. Ali ni to krivica? Ta krivica omadežuje novodobno civilizacijo in vsak človek, kteri ima najmanjši žarek poštenosti v sebi, bi moral na to delati, da se to predrugači. Sredstva merujoče površno olajšati težki jarm, kteri tlači iu žuli delavski stan, niso nič vredna. S korenino vred se morajo uzroki te krivice iztrgati. Vse bogatstvo — tako uči narodno-gospodarstvo — je sad dela. Delo naj torej ž-mje in uživa pridelke svoje. To tirja pravica, to zahteva človečanstvo. Sedaj delavec ne deia za-se; on proda svoje delo nedelavcu za plačo in zadnje izžema do krvi. Sedanja krivica se more le na ta način, odstraniti, da delavec neha delati za pedelavca, in da začne pridelovati za-se. los je ovirano, ker so vataši most čez reko Marilaos razdjali. Vojaki so se večinoma s čolni prepeljali, toda čakati morajo ua drugej strani, dokler bode postavljen most in prepeljani topovi. Glavni oddelek se je tedaj danes le malo pomaknil naprej. Prve straže, ktere s<< včeraj dospele blizu Bulacana, poročajo, da je mesto deloma požgano in vsta-šev le malo videti. Zato p pravici mumijo, da so se poskT i, ker hočejo Amerikance varati. Ko sti danes dve topničarki po Bn acauu navzgor vozili in na obe stram streljali v goščavo, se je pokazalo, da je bilo tam mnogo Filipincev -skritih. Kakor je videti so vstaši trpeli veliko zgubo. Trije možje na krovu topničark so bili v-k-d str. Ij inja od obrežja ranjeni. Znano je, da so v Bulacanu vstaši dobili pomoč iz Malolos, Amerikauci pa ne goje uajmanjše dvombe o izidu prihodnjega boja. Ker je bilo v bojih minole dni mnogo amerikanskih vojakov ranjenih, morali so postaviti šotore v bolniške namene, ker v lazaretu ni prostora za toliko množico bolnikov. Sanitetni oddelek izvrstno deluje in tudi ni slišati liikakih pritožb o slabem ravnanju. Proti Malolos. M anil a, 29. marca. Danes ob t>. uri zjutraj so se amerikaneki oddelki z nova pričeli naprej pomikati. Glavna moč je obstala iz general McArthurjeve divizije ter odkorakala iz Marilao. Na desnem krilu je 1. nebraški polk v raztreg- nem vojnem redu gnaYpFia"seT>oX število prebivalcev nekterih malih vasij. Trije polki so ob reki zadeli na sovražnika in po kratkem boju se zopet naprej pomikali. Ob polu osmi uri so prišli Ame-rikanci v Bocave in našli mestece zapuščeno. Vojaki so v Bocave par ur počivali in se potem zopet pomikali proti Malolos. Ko so dospeli v Bigao, neko 8 milj od Malolos oddaljeno vas, ni bilo o Filipiucih videti nikakega sledu. Tudi pri nadaljuem korakanju niso Ameri-kanci zadeli na sovražnika, ako-ravne bi bila dežela po naravi zelo ugodna za obrambene namene. V bitki pri Maliao je zgubil 10. polk iz Penusylvanije 1 mrtvega in 6 ranjenih; 20. polk iz Kansasa 7 ranjenih; 1. polk iz Montane 2 mrtva in 5 ranjenih; 1. polk iz South Dakote 1 ranjenega in 1. polk iz Nebraske 1 mrtvega in 11 ranjenih. cerkev, za duhovna je došel gospod Malolos, sto lica Filipincev Božič, kteri je preje bil v Alieghe- v r o k a h A m e r i k a n c e v. ny> Pa>j seVeda se tudi Slovenci med Manila, 30. marca. Amerikan- seboj prav dobro razumemo in gre-ski vojaki so zasedli mesto Malolos. mo jeden drugemu na roko. Baš Kakor hitro so zjutraj dospeli via- danes je tukaj okolu moledoval nek ki s prtljago, pričeli so popravljat. , BEERBEERBEE mostove. Ogleduhi, kteri so vso j jr okolico pri Malolos rekognoscirali, niso videli večjih krdel sovražuika, ampak le male čete in kakih 2000 domačinov, kteri so se umikali proti zatoku. Ko so se amerikanski vejni oddelki začeli pomikati ua-prej, postavili so se jim v bran v gojzdu poskriti Filipinci, kteri so se kmalu umaknili. Pol milje dalje bila je zopet nova praska, toda kakor navadno, po kratkem uporu je sovražnik naenkrat zbežal. Poldrugo miljo pred Malolos so vojaki počivali. Po večurnem odpočitku so se Amerikauci zopet pomikali dalje, čez rižova polja, mostove in goščave brez upora. Sovražnik je bežal iz vasi Neas, Taal in Bigoa. ko jb iste zapalili. Celo Bulocan, glavno mesto okraja je bilo zapuščeno in ^apaljeno, akoravno so je Amerikauci več milj na strani pustili. Pol milje od Guigintos, tam kjer vodi železnica preko vode, so se Filipinci v svojih utvrdbah postavili v bran. Kansaški in penusvlvan-ski polk sta se takoj razpustila v rastreseu vojni red iu pod hudem streljanju prekoračila železniški most ter napadla pozicijo sovražnika. Pol ure so se upirsli Filipinci vkljub hudemu streljanju, ko je pa topnjičarstvo poseglo v boj, umaknili so se Filipinci v gorovje po tri-četrt ure trajajočem boju. Ameri-kanci so zgubili 2 mrtva in 20 ranjenih. Dopisi. Steelton, Pa-, 26. marca. V našem tovarniškem mestu prav marljivo delamo noč in dan, vedno se gost dim vali z dimnikov; sedaj v kratkem pričue delati še poslednja tovarna, ktera je mirovala. Zalibog pa, da je zaslužek zelo majhen, ta družba plača delavcu po 99 centov na dan, delati pa moramo po 12 ur s pol ure prestankom za kosilo opoludne, ali o polunoči. Pisalo se je že po časnikih in tudi nam so že obečali zvišano plačo za 10 odstot. kar pa dosedaj še nismo dobili, in nam to od 1. aprila se zagotovostjo obljubujejo. Tukaj je nas kakih 200 Slovencev, precej jih ima svoje družine tukaj, drugi jih pa počasi sem spravljajo. Bratov Hrvatov je tukaj gotovo do 700 in še vedno dohajajo in to kar v tropah po 20, seveda pa tudi Bem in tja zopet drugi odhajajo v druge kraje. Sedaj bo si uBtauovili svojo R BEER B Zasebno delo je neplodno za človečanstvo ; ako se hoče splošna korist z delom doseči, mora ono biti družbinsko. Iz tega sledi, da združeno delo more hasniti pojedincu in zadruženo delo more služiti v to, da po tej poti doseženi sad, uživajo vsi. To je v kratkem, kar sedanje delavsko gibanje namerava: družbinsko sodelovanje, namesto služenje za dnevno plačo nedelavcu. Kaj pa bo potem s kapitalom ? Kapital bode pripadal delu, kamor po pravici Bpada. Kapital je sad dela. Kdor ne aela, nima pravice kapital posedati. Trditev, da kapital prouzročuje veljavo in delo, je popolnoma napačna. To Be prav lahko dokaže. Ako bi kapitalisti vse svoje imenje nakopičili na jeden kup, bi se ta kup v jednem letu prav nič ne zvikš&l, pač pa bi se njegova vrednost zmanjšala. E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R SUPERIOR STOCK o o e Prodaja se povsodi. e e o .. Tlie .. BSSCS SHEWING CO., LAZE LINDEN, - - MICH. E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E K R B E E 'BEER BEER BEER BEER K i. te red as second clas matter al M*e New Yoke, N. Y. Post office October 2. 1893 ,,GLAS NARODA". f ist slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednic : Published by F. SAKSKR. 109 Greenwich St. New York City. i J tudi kako ti poštenjakoviči delajo in dokazali s pismi. V jell smo tudi pismo onega zloglasnega agenta, za kterega je uprav te dni pri nas njegova žena spraševala ker jo je osta-vil in ne skrbi za njo, in kaj piše ta vlaška kukavica: Pa ne bi S došel v S gotovo bi imeli novce v žepu, da bi S. vse kosti popucale, Bogi strela ubila toga S. Dalje: Sada pa radi, da svetu pokažeš kdo je poštenjak, ako bi morali ti ljudje biti res odpuš6eni brez našega (to je štaba onega „brvatskega" svetovnega lista ali bolje podrepne muhe) posredovanja zgubljen je naš ugled, toraj glej in delaj na vse kripelje da jih natrag pošljejo, da ljade vide kdo je ,,poštenjak"? (Nevemo kje ta tolpa meni, da se poštenjaki pričuo, mogoče na drugem koncu.) In res oni veliki ,,bankir" je šel na Bar^e Oliice in uboge Hrvate deuu-ciral da so kontraktni d« lavci (pfuj!). Sedaj morajo nazaj! čast te tolpn je rešena! Bankir, ,,časnikar" oder was) in deuuncijaut to je že stara stvar pri tem brezzna-Za oglase do 10 vrstic se plača čajuežu. Dobro si zapomnite Slo- Na leto velja list za Ameriko $3.—, pol leta..............$1.50, £a Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, „ „ č^trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki ..trla« Naroda" irhaja vsako ^edin soboto. »GLAS NARODA" („von!s of the People'*) Will be i sued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. JO centov. Dopisi brez podpisa in osobuosti ne natisnejo De ar naj e^b.agovoli posiaii po Monw Order. venci s kom bi imeli opraviti. Ako se ne bi pustili brez noža obriti, Vam pa škoduje iz narodo in rodo-ljubja. Pisal pa je čifutski agent j tudi o nekem dobrem Hrvatu v „Glas Naroda', Pj spremembi kraja naročnikov j Steel tonu, da je baraba, hulja, fu-rros iiio, da se nam tudi prejšnje kara itd. itd., a proti njemu se do-oivF !išče naznani, da liitr» je najde- i brik *. 1 z liepimi rtči, da što ne po-jio i.aBl ivuika h vari, tako je pisal. Slovenci le po- Oopi-om in podiljatv&m naredite' vejte Hrvatom kake tine dušice jislovom : iokolu njih moledujejo in na njiho- j ve žepe cikajo. Lansko leto je tudi 5 Slovencev ta ^velepoštena'4 duša 1.j9 Greenwich St. New York City. I osmukala za 857, a še premalo mu -—- je bilo, zastopnik agenta pa mu je agout ouega šir- k ustneža iz New 1 tukaj tudi dobro plačal vse stroške Y«>rka, kteri ljudi z n^kini lističem Dokaze imamo v mkah in žive pri-nadlegujejo, in je od Hrvatov za- če, ktere so dolarje št^le, potem pa hteval po 817 za p*jt njih rojakov v : Slovenci in Hrvatje lahko veste. Barge Office interniranih, dasi da tehaže4judje niso nikdar siti imajo ti ljudje plučauo pot do Steel- in naseljencu vzemo za mestc platina. Ti ijudiljvci hočejo novce če vnaprej, ali ga pa denuuci-na lah-k na^ir napraviti knkor j" rajo kar dobro znajo; saj nas lansko leto petero naših rojakov so tudi že, a z dolgim nosom odšli, oni ,,veliki matador^' omažiii p t k proč od takih lovilcev do- Slovencov za 855, češ da je v Barge larjev in ljudi ! Office plačati za vsakega SI na dan j sa hrano; ta z vsemi mazili nama-žani kri»'ač, samo z nobeno dohro ne, pa je dobil to pot še drugače dobro plačano, toraj dvakrat plačano blizo S100, družba* ali baje nje glavni agent pa je moral plačati tudi stroške. To samo sato pišem, da rojaki vedo kdo se jim dobrika po usiljeuem listu in druge opravlja, Bamo da bi laglje sam polnil svojo nikdar polno mav- Cleveland, 0., 29. marca NezTiTrieritečastiti čitaJci, da Vam sporočim žalostno toda r-?suično novico. Našega dobrega rojaka Josipa Sternišo in njegovo soprogo je prizadela velika nesreča, vlak Pennsylvania R. R. je povozil njihove 81nt.no, edino hčerko, zamorete si misliti rojaki veliko žalost. Naše občinske volitve se bližajo ter bodo v ponedeljek po veliki uo- bo bodisi še na tako impertinenten i ei> ali velikonočni ponedeljek dne način, kaj je poštenost najdejo taki aprila. Agitacija je zelo velika, ljudje le besedo v besednjaku. Na- pravijo, du take še ni bilo, tudi •elbineki oblasti prav toplo pripo- Slovenci posezamo v to borbo. Se-ročam, da stopi takim ptičkom zelo daJ Je Vaua prava gouja za rojaki z trdo na prste, saj se naseljenci drugim to je m-ščanskim papirjem. vendar pod nje zaščitoin, toraj ni prav, da jih taki ptiči skubijo; še vse premalo Btroge so oblnsti proti takim pustolovcem. J. D—n. Dostavek uredništva: V newvorSkej Barge Office je bilo 5 Hrvatov že dva tedna intermira-nih, ker so vedno zatrjevali, da ne-majo v Steelton, Pa., kamor so namenjeni bili, nikakih prijateljev in znancev, a novcev izvan vožnjega listka le malo. Sedaj je; pričel delati oui širokouatui ..bankir" in Xekteri rojaki letajo sem in tj« kakor bi besni postali, da je za par dolarjev ulov*) rojakov glas. Celo Kočevci hodijo po pisarnah in , ,ua-še" glasove ponujajo kakor nekdaj pomeranče za ,,hoch" ,,nieder". Vprašam Vas bratje Slovenci, ali ni to sramotno za narodnost? Mi uaj to trpimo, da navadni in požrešni glupci z našimi glasovi ba-rantajo kakor z govejo žival? Stopimo na noge in svetu pokažimo, da smo zavedeni, ne pa mešetarsko blagor Stopimo na stran tistih, ki iurnalist, ali ne zastonj, kot tak se res za nas brigajo — ne pa za one, hrvatski rodo in domoljub si pusti ker imajo celo od nas koristi. Tie dobro platiti in baš raje isto vzame kar mu ne grč. Zvedel je ta ,jgeotlemen" (?) za prijatelje teh io zahteval $50 za njih rešitev, jezil ■e, ker so iz Steeltona naravnost na Barge Office odposlali $30, ker jih ni dobil v svoj žep, pisal ao!ga pisma, obečujoč nebo iu zemljo za $50, kopije onih pisem imamo. Miuolo nedeljo pa je poslal zloglasnega človeka, marsikje dobro znanega, v Steelton in ta je zahteval že po $17 za vsacega moža. Tudi mi smo bili tam vsled višjega posredovanja, da pozvemo vso zadevo, in rekli, da ako ni druzega zadržka, uego da so se izjavili, da nemajo znancev in prijateljev, ne velja oproAčenje teh ljudi ni pol centa, ker zaslišanje pred posebno komisijo vendar ne velja pol centa, najmanj pa za vsacega 817. Dospevši nazaj smo sporočili naselbinski ___ii ves zadržaj in obljubilo se nam, da oproste te Hrvate in jejo v Steelton, povedali pa F. M. Baldwin, Colo , 24. marca. Iz našega kraja je pač malo kdaj kaj čitati v ,,Glas Narodu" zato sem se namenil danes nekoliko napisati, ter upam, da mi g- urednik ne zavrže dopis v — koš. Zimo smo imeli pri nas prav hudo in snega zelo veliko. Tukaj nam je burja toliko snega nanesla z druge strani hriba, da smo si morali napraviti predor (tunel) kakih 20 metrov dolg, a zopet ga nam je zauesla se snegom, na kar smo ga morali zapustili. Sedaj pa hodimo po snegu kakor po lestvici, ker je najmanj 2 sežnja debel, ko pridemo na vrh griča, se po drugej - strani drsamo navzdol, seved pri tem ves sneg ponesnažimo s premogarsko obleko, a to nič ne dč. Sedaj delamo samo v jednem rovu, pa še v tem slabo, ker je pre lor Union Pacific železnice pri Como z snegom zameden in še poln ledu, skozi ta predor bodo le prišli meseca maja; zato pa dobivamo tako malo voz in dete nam dovažajo po Rio Grande R. R., ktera ima pa sama obilo vožnje čez Marshal pass, zato za nas le malo voz dovaža. Tukaj nas je malo Slovencev, zato nemarno nobenega društva. Kar nas je preuu garjev imamo pa svojo Unijo, pri kterej mora biti vsak delavec, drugače pa more oditi od koder je prišel. Plačujemo po $1 na mesec, a dobimo po $10 na teden, ako nas nesreča zadene, po smrti preskrbi Unija lep sprevod in delo miruje oni čas, dokler člana ne spravijo k večnemu počitku. Ker smo pri nas meseca februarja pričeli jako slabo delati, je šlo več delavcev proč od nas in iskali boljše delo. Tako je od nas šlo troje delavcev v takoimenovano Volton Mine, so bili tudi v delo sprejeti. V tem rudokopu je bilo tudi že preje nekaj delavcev, kteri -o bil pri Uniji in so pričeli še druge nagovarjati, da bi pristopili tudi ti, kar pa niso hoteli vsi. Ko je superintendent zvedel o tem jih je aekaj od dela odpustil, druge je odločil za. ponočno delo, skabom pa dal boljše delo. Ko so pa sprevideli krivico, so pisali Uniji, da naj pride na pomoč, da bi ustanovili tudi tam Uniji. Predsednik je šel k onemu superintendentu in mn povedal, da naj dovoli vpeljati Unijo, a ta mu je to odrekel. Potem se je nas pa na dveh saneh mnogo odpeljajo in vsak imel puško in naboje, ko smo prišli v bližino, smo se razšli na več^straui, jedili tudi v bišo superintendenta, drugi k rovu in pobrali vse vnanje delavce, potem veleli strojevodji, da naj pre ntha z delom in pokliče vse rudarje na svetlo, ko so vsi prišli na dan, smo vs- pobrabi in odvedli na tako-imenovani Bankhouse, spalno hišo, potem smo jih spremili k večerji, čez noč jih stražili. Drugi dan je bil superintendent pri volji odpustiti od dela vse one, kteri niso bili pri Uniji, te smo potem spremil do prve železnične postaje. Ko je družba to zvedela, je dala po imenu znane zapreti, nekaj teh je že opro-stenih, drugi bodo pa v par dnevih, Unijo so pa vendar ustanovili. Pozdrav rojakom po širnej Ameriki. ,,Glas Narodu" pa želim obilo naročnikov in plačnikov. Fr. Hrovatiu. Mineral, Kans., 28- marca Slavuo uredništvo prosim Vas da mi blagovolite sprejeti teh mojih par vrstic v uam priljubljenem listu, v kteri h počem naznaniti žalostno vest. Tukaj je umrl dne 21. marca naš^rojak^John J o h po iolgotrajnej bolezni, bolan je bi J 16 mesecev in 6 mesecev bil vedno v postelji. Joh je bil rojen v Novomeškem okraju leta 1856, ter zapušča ženo in odraslega otroka. Večni mu mir in pokoj! Kar se dela tiče grč še precej dobro, delamo vsak dan. K sklepu srčni pozdrav rojakom, tebi „Glae Naroda" pa želim obilo naročnikov in podpornikov. Jos. Kravanja. Razne yesti. K smrti obsojen. Zobozdravnik Kennedy, kteri je umoril po noči 15. avgusta lahko-živko Dolly Reynolds, da bi jej odvzel svoj ček za 813.000, ker ni imel toliko na banki, je bil v petek zaradi umora I. vrste k smrti obsojen na električnem stolu in to se ima zgoditi poslednji teden v maju, ako ne bodo zagovorniki zavlačevali. Razstava velike Amerike. George L. Miller, predsednik „Greater America" razstave, ktera se bode prihodnje poletje v Omahi vršila, je bil te dni gost Manhattan hotela v New Yorku. V nekem govoru je rekel, da bode letošnja razstava posebno radi tega znamenita, ker ee bodo tam nahajale stvari iz osvojeuih teritorijev, Kube, Porto Rico, Hawaja in Filipin. Akoravno bode na razstavi velika množina domačih izdelkov, imela bode ista le bolj kolonijalno lice. Mrtvaška ladija došla. Prevožnji parnik ,,Crook" je pripeljal te dni 682 trupel, naših na Kubi in Porto Rici padlih vojakov, newyorško luko. Na Governors Islandu je zagromelo 21 strelov iz tamošnjih topov v pozdrav mrtvim vojakom na mrtvaškej ladiji, ktera se je zasidrala v senci velikanskega kipa prostosti. Kasneje je vpjul „Crook" od Liberty Island a v South Brooklyn, kjer je bila postavljena stotnija vojakov v častno stražo. Popoludne so pričeli z izkrcanjem krst. Od mrtvecev še 110 ni iudeutifi-ciranih ; njihove krste so položili v železnične vozove, ktere bodo prepeljali v Arlington, N. J., in tam pokopali. Indentificirana trupla pa bodo deloma izročili sorodnikom, ako jih bodo reklamirali, deloma pa na mirodvorih zvezne vlade v Brooklynu in druzih mestih pokopali. Na Kubi je še kakih 1300 mrtvih amerikanskih vojakov, ktere bodo baje vse sem prepel ali, da jih častno pokopljejo v njihovej domovini, za ktero so žrtvovali mlado živjenje. Top razletel. Na S indy Hook vežbališču za streljanje, s-i je te dni razletel 10 palcev debel obrežui top. Klerk poskušne komisije, kteri je strele vkujiževal je bil na mestu usmr^n, dva druga moža pa ranjena. Z du-tičnim topom so za poskušanjo streljali. Izstrelili so več nabojev, ue da bi se kaj pripetilo. Za zadnji poskusni strel so porabili posebno močan naboj brezdimnega smodni ka. Pri streljanju poslujoče os"be so kakor po navadi stopile za peščeni z deskami obiti nasip. Ko so top izstrelili seje razlotel in zaklep je vrglo nazaj s tako silo proti nasipu, daje istega podrlo in usmrtilo omenjenega pisarja. Truplo moža je strašno razmeBarilo. Dva topui-čarja, ktera sta tudi stala zd nasipom, je le mulo poškodovalo, odvedli soju v bolnišnico. Nesrečo je prouzročila napaka pri vlivanju topa. Istega so izdelali v Watervliet orožnici, ter rabili zanj po 575 funtov težke kroglje in 171 funtov smodnika. Tudi lafeto velikana je razdjalo. Ponesrečeni pisar zapušča postarano mater, potem ženo in petero malih otrok. Skale so se odtrgale. Niagara Falls, 31. marca. Danes zjutraj okolu 5. ure so se udrle skale Whirlpool padca, ktere so najmanj 100.OcO ton tehtale, vsa ta množina je padla na tir železnice in bližnja p slopja. Poslopja, ktera so še le pred kratkem dovršili, so popolnoma razdejana in del šahta pokvarjeu. Milijoni na papirju. V Trentonu seje te dui iukorpo-rirala Indo Egyptian Compress Co. Zadruga bode izdelovala in prodajala stroje za stiskanja bombaža in podobnih stvari. Delniški kapitai oode baje znašal 815,000.000, od kterih je dosedaj že celih $10,000.000 vplačanih, inkorporatorji so znam kapitalisti iz New Yorka in Mont-claira. Dalje so iukorporirali „Natioual Cash Register Co." z $5,000.000 in Brooklyn Gas & Electric Light Co. z $1,500.000 kapitala. Incorpora-torji slednje družbe so vsi iz New Yorka. Ravnatelji od American Tobacco Co. so te dni v Newarku imeli sejo in sklenili delniški kapital od $35,-000.000 podvojiti iu sicer v to svr-ho, da seodkupi Union TobaccoCo. Snežni vihar v Pennsvlvaniji. Corry, Pa., 29. marca. V se-vero-zatočnej Pennsylvaniji in meječi h delih države New York divja najhujši snežni vihar kakoršnega se v tem okraju dežele ne spominjajo. Od tukaj do Erie, Pa., in Sherman, N. Y., je skoraj vsa te-tegrafična zveza pretrgana. Sedaj še ni videti, da bi vihar kaj poue-hoval in bati se je, da bode v tem okraju ves promet moral prenehati. Vspesno sleparstvo. Washington, 29. marca. Z obsodbo Ellen Jones se je danes zaključila najzanimivejši sodnijska obravnava o pokojninskem slepar-stvu, ktera se je sploh kdaj obelodanilo. Štiri leta je dobivala neka Malvina Jones kot vdova nekega, v meščanske] vojski ustreljenega vo- nej smrti dobivala nje starejša hči Carrie do 1. 1887 to svoto in ko je umrla,prevzela je njena sestra Ellen pokojnino kot uekako'dedščino, ter j obivala denar do lanskega leta, k<- se je pokazalo, da omtnjeni vo-tak sploh nikoli oženjeu ni bil. Celo skladišče. Toledo, O , 30. marca. Gospa E. H. Westernhaven, soproga od bratov Zeltnerjev ustreljenega odvetnika, je danes vložila tožbo proti Zeltnerjema za $10.000 odškodnine. Danes opoludne je šerif Kingsbury zarubil farmo morilcev in pri preiskavi hiše našel osem zabojev nabojev za puške in tri zaboje uabojev za revolvprje. Razun t^ga je prinpsla Zelfcnerjeva žena šf» dva revolverja in jedno puško. Brata morilca. Bowling Green, O., 29. marca. Prva preiskava o Hoyts-ville tragediji je dokončana in brata John in Paul Zeltner bodo radi umora v 1. stopinji obdržali v zaporu do dotične sodnijske obravnave. Omenjena brata sta umorila C. H. Westenlmverja in Clarence Wikeumeyer. Žena od John Zelt-□ erja je danes z njenimi tremi otroci obiskala vjetuika. Pri tej priliki pojavil se je jako ginljiv in pretresljiv prizor ko so se otročiči oklepali nesrečnega očeta. .">8 osob utonilo. Cairo, 111., 29. marca. Parnik ,,Rowena Lee" se je danes popoludne pri Tyler, Mo., v Mississippi reki potopil. Pravijo, da jp bilo ua ladiji (»0 osob, ktere so razun kapitana jednpga mornarja, vse našle smri v valovih. Parnik se je ravno odpeljal od pristana, naenkrat je bilo videti kakor bi ee dvignil iz vode, trenet^k nato raz-hil Be je v dva dela in zginil pod vodo. Paruik je bil naložen s«N- železom. Potop s^ pripetil v j^dnej minuti, toraj na rešitev ljudi niti misliti ni bilo mogoče. Prav nič nimajo upanja, da bi se bil kdo rešil od tistih, ktere je parnik potegnil seboj v globočino. Imena potnikov na ladiji še niso znana. Ladija je bila last Lee črte iz Memphisa in buje S75.000 vredna. Moštvo je štelo 40 mož, 20 pa je bilo potnikov. Zimski vikarji na zatoku. Galesburg, 111.. 30. marca. Tukaj je danes najhuje snežilo to zimo. Padlo je že 8 palcev snega in še vedno sneži. Sol^ so zaprte in vsi opravki so prenehali. O 11 u m w a, Iowa, 30. marca. Snežni vihar razsaja tukaj z nepo-manjšano silo. Sn^ga leži že 9 palcev na debelo. Promet na cestah je zelo oviran. Ako bode tako vreme trajalo do večera, ustavil se bode tudi promet na železnicah. K a n s a s City, Kans.,30. marca. Kakor se iz jugozatoka države poroča, divja tam tako silovit Buež-ni vihar, kakoršnega že dolgo ne pomnijo v tistih krajih. Pri Chilli-cothu in v zatočn^m delu države Missouri leži na planem višje nego čevelj na debelo snegu in snežni vinar razsaja še vedno dalje. Med Atchison, Kansas do Omahe je padlo velike množine snega iu vihar napravil velikanske žamete. Na Missouri Pacific železnici so razposlali na vse kraje snežna orala, da bi vzdržali promet. Od Atchisona do Craftona leži poleg železnice 12 paleev debelo snega, iu pri Blue Rapids in Watteryille, Kans., celo dva Čevlja na debelo. V Leaven-warthu so morali promet poulične železnice ustaviti. Samo štirje so ftonili. St. Louis, Mo., 30. marca. Iz Cairo se brzojavlja, da so se pri potopu parnika ,,Rowena Lee'* samo štiri osobe potopile iu sicer dve ženski, jeden nepozoau zamorec itJ jeden mornar. Da bi se bila pripetila razstrelba, tega sedaj nihče ne misli, ampak trdijo kakor poprej, daje parnik trčil ob skalo. Poskušal je vešala. Harrisonville, Mo., 29. marca. E. Bates Soper, kterega bodo jutri obesili je dobil danes dovoljenje si vešala ogledati in ,,poskusiti". To je tudi storil in pri tej priliki dal šerifu še nekaj dobrih nasvetov. Kakor pravi komaj pri- ker ga tare nemir. Soper je umoril svojega očeta, svojo ženo in dvoje otrok v Archie, Mo., in Kasneje še jedno 1 jaka $3 peniije na mesec. Po nje- čakuje treuotka ko bode obe&en, Mnogo poškodovanih. P a r k v i 11 e, Mo., 30. marca. Danes popoludne je nedaleč od tod skočil iz tira proti jugu vozeči osob-ni vlak Burlington železnice. Sedem osob je bilo več ali manj hudo poškodovanih. Neka napaka na tiru je bila uzrok nesreče. Vozova za pošto in prtljago sta se popolnoma prekucnila, spalni voz pa se je prevrnil na stran. Poškodovane ljudi so prepeljali v Kansas City. Alton, 111., 30. marca. Ka „Bluff Line" sta danes zjutraj pri Haynes, 10 milj od tod dva bsobna vlaka skupaj trčila. Poškodovane so bile štiri osobe. Vlaka bi imela v Haynes edeu na druzega čakati, dospela pa sta oba istočasno. * Med tem čaBom, ko je jeden vluk hotel vpogniti na drugo progo, odpovedale so zračne zaviralnice službo, kar je provzročilo nezgodo. Plaee premolar;ev. T e r r e H o u t e, Ind,, 30. marca. Pogodbo glede plače premogar-jev pri premokopih v Indiani so danes opoludne podpisali. Delavci in podjetuiki so se deset dui radi tega poganjali. O pravi plači Be ni obravnavalo iu so tudi ni moglo, ker je hila ista v meddržavni konferenci v Pittsburgu določena. NaBtala pa so navskrižja v nekterih drugih točkah, ktere poravnati ni bilo ravno lahka naloga. Najprvo so zahtevali delavci plačo vsakih osem dui, opiraje se na nek državni zakon. To zahtevo včeraj zopet opustili nasprotno pa dosegli, da se jim bode za z stroji pridobljeni premog izplačalo tri četrtine tiste cene, ktero plačujejo za z rokami pridobljenega. V Brazil je sklenilo danes opoludne 2000 do 3000 pre-mogarjev se zadovoljiti s tako plačo, kakoršno je konferenca v Pittsburgu določila. Je li to zuak ,,buljše" dobe? Belt, Mont., 29. marca. Vsled znižanja plače, so premogarji od štirih največjih premogokopov v tukajšnem kraju pričeli štrak. Kakih 1000 delavcev je prenehalo z delom. Spreckels rahločuten. S a u F r a n c o s c o, 29. marca. Kralj sladkorja Claus Spreckels hoče urediti električno napravo, ktera bode tukajšnim meščanom dajala električno razsvitljavo, kurjavo iu gonilno moč skoraj za tisto ceno kar v istini stane. Spreckelsovo podjetje je pod imenom ,,Independent Electric I ight & Power Co." z glavnico S10,000.000 inkorpori-rano. Med ravnatelji zadruge so med drugimi trije Spreckelsi. Kakor se čuje bode družba uredila tudi novo telefonsko zvezo. Supervi-zorjemmestnegasoveta bodo pri seji prihodnji poi deljek predlagali, naj dovoli druž »i sladkornega kralja ,,charter" za njihovo mnogoBtran-sko podjetje. C0 ljudi utonilo. Southampton, 31. marca. V gostej megli je zadt-1 osobui parnik „Stella,A, kteri preskrbuje promet med tukajšnjo luko in otoki v prekopu, včeraj popoludue ob Casqueo skalovje in se 10 minut uato potopil. Ko se je paruik vtap-Ijal, seje še kotel razlotel z groznim pokom. Na parnsku je bilo 210 pot-nikov-izletuikov. Z nekim drugim paruikom so rešili 55 osob, med temi 20 žeuBk, mislijo pa, daje 80 osob utonilo. Vojska na Samoi. Apia, Samoa, 28. marca. Ker so se glavarji domačinov in kralja Mataafa pristaši upirali spolniti pogoje od treh strank sklenjene pogodbe in ker bo vkljub opominje-vanja agentov Zjed. držav in Velike Britanijeostali trmoglavi,je priredil Kautz, admiral amerikanske mornarice, na krovu vojne ladije „Phi-ladelphia", konferenco konzulov in pomorskih častnikov. Potem ko se je vprašanje na vse kraje pretre-sevalo, sklenili 8 », provizorično vlado odstaviti. Admiral Kautz je nato izdal pro-klamacijo, v kterej Mataafov pri- T , ' . j,. TOjj*; Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožffAgnič, Box 266; Podpredsednik: Georg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govžk, Box 106; II. ,, Štefan Banovec ; lilagaj.: Matija Agnič, Bcx 266. PREGLEDOVALO I KNJIG: John Habjan ; John PkkSikn, Box 236; Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn. Glasilo: „GLAS NARODA"' ntaš»* opominja a« domov podati. Potem ko bila ta pr< klamscija obljavljene, je Ma tasta izpraznil M ulitimi in šel v notrajue kraje. Nato je nemški konzul Koae izdal proklamacijo, v kterej provizorično vlado podpira. To je Mataafove redno dohajajo vojni oddelki iz Male Azije. Turški vojaki zelo surovo postopajos kristijauskimi prebivalci in hodo že prouzročili za-željeno vstajo. Križan in vstal. i Velikonočna povest, jh» 11. Sienkienkvu.) 1. Poglavje. „Kjer koli I>odeš križal temno reko, tam me bodeš našel!" Cajus Septimus Cinua, mladi rimski patricijar, je komaj štel 27 let. In vendar je že skoraj dospel do one točke življenja, ko Bvet ni imel za njega nič zanimivega, ne zabave in življenje ni imelo za njega več mladosti. Godilo se mu je tako. kakor mnogoktenm njegovim stanovskim tovarišem v Rimu za onega časa. kterih osoda je bila sijajna To se je posehno pri Cujusu poja- pristaše obrnilo, zbrali so se in me-! vilo. Po materi je bil ponosnega nto obkolili. rodu Lucullusenov. njegov oče Cin- Med tem časom je '»ritiška kri- ua Pa mu j« kot edinemu sinu osta iarka ,,Royalist*' pripeljala število 1 vi] V8a bogastva, ktere ho nekdaj Malletoan vjetnik »v iz druzih oto- j nakopičili triumviri tega imeua, t" kov. kjer so jib Mataafovi pristaši bogastvo seje pa še zdatno pomno- zuprte imeli. Amerikanci varujejo žll° kljubu mnogoterim političnim čanost ni "tovariši! Malinuu in 2000 Malletoancev je I preobratom. Mladi Cajus Septimus ; AJi kdof bi videl v njegovo no- stric je pri cesarju Tiberiusu uporabil svoj vpliv. Ta mož je bil vedno v bližini cesarja in tudi vse do s^gel za kar gaje prosil. Dobil je 9lužbo najvišjega nadzornika pri pobiranju davkov v najbogatejšej pokrajini države v Egiptu, ktera je bila uprav spraznjena vsled posebne okoliščine. Dali so mu to službo, da si zgubljeno premoženje zopet pridobi, potem da si kot pravi rimski plemenitaš, kteri ni bil le plemenit od rojstva, temveč bil tudi plemenito izgojen, in da tudi rimskemu imenu čast dela. Poleg tega naj bi bila Aleksandria njegov sedež, ktera je bila središče vse iztočne polovice države in objednem središče takratne omike in lahko-življa, na ktero bo bila obrnjena vsa očesa kakor na Rim. In tako je Cujus Septimius Cin-na v štirnajstem letu vlade Tiberija. ali da našim čitalcem pobližje povemo, v 28. letu po rojstva Kristusa. z vsem spremstvom in sija-jum šel v Alekeandrio, kakor je to zahtevala visoka njegova služba. Ker je komaj 28 let štel in pred pol letom še le naznanil svoj bankerot ter se nameraval vreči na lastni meč so ga molče zavidati njegove stranke prijatelji in nekdanji sve- ska taji na žive in na mrtve, da bi bila stotak ukradla, in tako se utegne 'zgoditi, da bahata Marija Šubic svojega stotaka ne bo nikdar več videla. * * * Na smrt obsojen je bil minoli petek od porotnega sodišča v Novem mestu cigan Simon Held iz Pliberka na Koroškem, ker je dne 9. januvarja na cesti, ob Krki ubil in oropal kmeta Martina Novljana, vračajočega se s semnja. * * * Štajerske novice. Zmrznil je v Rajheuburgu bivši sedlar Ve-rež, ki se je preveč navlekel žganja ter na potu obležal. — Dne 11. marca je pogorelo gospodarsko poslopje narodnjaka M. Hrovata v Souovem pri Kozjem. Kako je požar nastal, še ne v6. Zgorelo je 17 svinj in tudi hiša, v kateri je gostilna, se je že užgala. Ali to so naš vrli požarni brambovci rešili. Škode je okoli 2000 gld. * _ * Zgodaj začela. Na Dunaju so v zadnjih mesecih Često videli prosjačiti desetletnega dečka, kateri je vodil svojega 81etuega brata seboj. Oba sta v tem poslu že tako izurjena, da so ju berači najeli ter jima piačali do 3 gld. na dan. Dečka sta sina delavke Marije Ptaczek, katera ima doma več manjših otrok in zato težko nadzoruje mlada berača. Vlak v ognju. Na progi hlizu Inomosta se je vnel v nekem vlaku voz, naložen s pavolo. Pa-volo je vžgala iskra iz lokomotive. Ker je bril veter, je plamen švigal visoko. Vlak so ustavili in bo z drogi izpulili goreče bale. Sreča je bila, da se ni nikdo poškodoval. Kje Je? FRANČIŠKA ŠUSTERŠlC, doma iz Raktine, občina Preserje, poŠta Borovnica. V Ameriko je prišla meseca julija 2893 kakor sem po naključju zvedel. Ako kdo rojakov vč za njen naslov, naj ga blagovoli poslati njenemu bratrancu: Frank Petelin, 501 East 3. St., Anaconda, Mont., ali ,,Glas Narodu". (29. mc.) V dim sos p.r e>m e n i 1 i v letu 1S9S kadilci na Ogerskeui nič man je nego 50 milijonov goldinarjev, 70.000 več, kakor predlanskim. Število onih, ki kade, se je pomnožilo; onih, ki nosljajo, pa nekaj zmanjšalo. a v U m r 1. V Celju je uenadoma naš Svetovna razstav rojak P. Gregorij Jenič, gvardijan r i z u. Neštevilo je načrtov. tam iskalo zavetja. Mataafovi Ijud- j je pričel neomejeno razpolagati traijjš6in0) bi ga le zelo malo zavi-j.- - . zabarikadirali ceste v mestu svojim velikim premoženjem, koj-|da, RaVno od onega časa, ko se Patricier ni vrgel na Bvoj in za?«-d I i mnogo hiš, kt^re so last dovršil tri in polletno službovanja angleških podanikov. Vodjem Ma-tnaf<>vim ljudjem so potem poslali ultimatum in jih opomnili naj do 15. marca mestno hišo izpraznijo, drugače bodo amerikanske in bri-tišk»' vojne ladije mesto bombardiral^. Mataafanci se za ta ultimatum niso kar nič brigali, marveč pričeli do Mallntoanee napadati. v nanjem uradu naj preje na Span- j me- Jn to skem, potem pa v malej Aziji in stekel tudi zasluge. Zal, da je z neomejenim razpolaganjem premoženja pričel istega tudi neomejeno rabiti. Ko mu je necegM dneva njegov komornik in upravnik, kteri ga je preje opomi-njeval na mogoči, p tem pa pred- mladi le edino zato ni storil, ker ga je v tem oviral sanj in prikazen s križem, seje v njegovej notranjščini zgodila čudna sprememba. Nekaka resnost gaje navdajala, o kterej preje ni niti slutil v najbolj nevarnej bitki. Nekaka žalost in hrepenenje po nekaj višjem, čudodelnem, ktero ga še nekje na tem tmerikanski in angleški konzul stoječ, bankerot itd., kar ni hotel ,vetu Caka je uadvladalo njegove h ta inula posvet/ »vanje in na njiho- nikdar niti čuti, takrat pa mu to zl . migj. g v.,ur. db, so pričele amerikanske gotovostjo naznanil, postal je živ- I Qno ^ e uajzaničljiv . ka, in angi-Ske vojne ladije bombardi- jenja tako sit, ktero mora seveda zen, zaničljivo pokorenje, to je križ j j-.:-- " 1 končati, da je le par trenotkov mi- J ' k sebi poklicati zaupljivega suž-kjer ravno se nahaja ,,sovražnik", uJa- k^eri bi mu naj držal dobro na- tamošnjega kapucinskega samostana. Rojen je bil v Vinivasi, župnije Podgrad na Dolenjskem. Bog poplačaj njegovo neutrudljivo delovanje ! — Nemila smrt pokosila je zopet dvoje blagih oseb, ktere ste bili pravi vzor pridne gospodinje in dobre matere, obe rojene novomeš-čanke. Gospo Marija Pauser, soproga ces. svetnika in trgovca g. Adolf Pauser-ja, umrla je 8. marca po daljšem bolehanji, ktero je pa poslednji čas silno mučno postalo. Ljubeznjivo gospa je vse spoštovalo. Dne 14. marca pa je umrla gospa Fani Seidl, rojena Rolirmann. Imela je S6 let za seboj, pri tem pa ostala pri najboljšem spominu, dobrih oči j in zdravih udov. Blaga Vedno je bilo po mišljenju in dejanju ostala bo rati i, kmalo oddaljeno vas. Za ------ -- j« - k- Uft ktefega gQ . zavr. t pničarje je bilo kaj težko določiti. k sebi poklicati zaupljivega suž-] ^ ro]>arje m utekle ^^ m ravno to gaje v njegovej albanskej kjer solnce izhaja in na pot holj-(Dalje prihodnjič.) Drobnosti. I' m r 1 a je v Ljubljani po krat- vsern v prijaznem spominu. — V Leskovcu je preč. umrl gospod dekan in župnik dr. Jurij Sterbenc. a-ki prihajajo komisiji, kako bi se oblikovalcem razstave priredila zabava, kakoršnje še ni bilo. N^k« v tak načrt, došel od neke dam . hoče spojiti prijetno s koristnim. T > bi bil velikanski ,,dežnik.1*. Visok naj bi bil 100 metrov, steber naj bi mu bii iz kovine, s premer m 40 metrov v pod s ta v i, a streha naj bi bila odičena s stekli v raznih barvah. Razsvetljevali naj bi ga tisoči električnih svetiljk. Steber naj bi imel 4 etaže, četrta naj bi bila nad streho. Na vsaki etaži bi bile kavarne, gostilne, gledišča in prostori za koncerte. Nad četrto etažo bi bila kupola, ki bi se vrtela in s katere bi bil razgled po vsej razstavi. Ves dežnik bi imel 140 metrov v premeru in bi obsezal 15.38H kvadratnih metrov. Tu bi se vršile veselice, ne da bi jih moglo motiti slabo vreme. Vino na prodaj. Dobro rudeče californiško vino prodajam po 35 do 50 centov galono s posodo vred. Dobro belo vino od 50 do «*entov galono s posodo vred. fi5. ap.) NIK. RADO VIC H, 702 Vermon St., San Francisco. Podpisani se priporočam vseni Slovencem in Hrvatom v Omahi m okolici, da obiščejo p r v i sloven-s k i bfXMw; io24"_South 13. St.. Omaha. Neb. Vedno sem pripravljen vsakoruu dobro postreči z dobro pijačo, finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča ; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PE2DIRTZ, 1024 South 13. St.. Omaha, Neb. Koroške novice. Med postajama Vrata-Trbiž se je od- kteri j - bil v gostem gojzdu skrit, j me6'v j samoti najbolj povzdignilo, in to streljanj, vojnih ladij je zapalilo šega, da 1 še konec tega živ- mu je cei0 kazalo pot proti iztoku nekaj vasij ob obrežju in sploh pro- »jenja proč vrgel. 80juce jzj uzročilo mnog. škode. Videl se je v teh sanjah v jednej žega živijeuja Angleži in Auierikauci vzajemno njegovih bivših vojn, ko ga je ravno delujejo Javno mnenje proti Nem-1 mnogo močneji sovražnik zasledo-ci je zel" odurno. Nekega Angleža d« j« dospel do reke, ktero iti nek« ga Nemca so zasačili kot hrzo preplavati je bila njegova po-< >gleduh t in ju zaprli. Vstaši so slednja rešitev pred njegovimi za-»kušali i h, noči mesto napaBti. Na- sledovalci. Že se je hotel vreči v tata! je kratek l»oj, v kterem so bili vodo, ker je hkrati zagledal nadru- tr ang -ki mornarji usmrteni. g^j strani reke postavo zelo suhega, ki bolezni gospa Marija Klein, sovi i _ pr--hiv»!r--v išče zavetja na bolestno na njega gledečega in s proga deželnega^poslanca in pod-ptujih l idijah. koščenimi rokami mu mahajočemu predsednika trgovinski zbornici, sužnju. Kakor bi to premikanje še gospoda Antona Kleina. Bodi po-Kvropejske in ilrn-e vesti- ne bilo dovolj, je sedaj tudi videl, kojnici žemljica lahka in prijazen P°sestvo Dunaj, -in. marca. Ddkar so daje žalostna postava nesla križ, spomin! 7000 gld. pobeli v rakvo cesarico Elizal>eto, prav one vrste kakoršne so rabili * * * * * * > i , w krat Čuti, da s*- misli ce- pri velikih suženjskih vojnah Spar- Šote se je po uradnem izkazu i ^ ojaške vaje. Letošnjih veli--nr t ra I ? — -iikrat f i- niti, takusa sem, na kterem so kazno- ua ljubljanskem barju naredilo te- ' VoJaSkih vaj se udeleže skoraj <1 M i doi.il *ina naslednika. Ni š^ vali ubegle ali puntarske sužnje in kom leta 1S98. celih 22.920. kar ne j^ poročalo, da lx>de razbojnike zaradi njih zločinov, še komadov, vi 1 \ zak«»n 21 h't staro princezin- sedaj je čul raz velih ustnic tega * * * jo Izm1 '•!'!, nei.tro vojvode Orleau- nosilca križa: loleten morilec. V St. Pčil- pravij », da so bile „Ne križaj temne reke pred seboj tenu je bil včeraj loletni Alojzij _ umora ua šest let ječe obsojen. Setzinger, jako lep deček, je v spanju zadavil Potem je priredil posledn jo vese- tovariša, hlapca Ederja, ki gaje Itrmjavi, « uzacijonaluo vest, da|iicu in 8 poslednjim kozarcem, kte- često dražil, :da ga ne bo maralo rega je izpraznil tudi izrekel pos'ed- nobeno dekle, . ker jeclja. Dečku nji pozdrav. Potem je prepisal vso je bilo takoj po svojo imovino, hiše, posestva, suž- vso noč prejokal, nje in umetne zaklade svojim upui- • % * kom, sam pa odšel v malo vilo ob Nesreča. V litijski predilnici vznožju Albanskih gora, ktero si lia Kranjskem se"je zopet zgodila je se pridržal za kratek čas. Toda neBreča. Dne 13. marca je stroj n, šel tja, da bi se usmrtil kakor so prijel pomočljika Frana Selana in po navadi v glavnem mestu mislili ga poškodoval tako hud0j da go kadar je kdo dogospodaril, ali vse \ morflH povesti v bolnico v premoŽenje pognal, temveč Cujus i Ljubljano, je tam iskal mir, da premisli o mi-1 * uolih dneh in pričakuje kaj bode Podpisani priporočam vsem Slo-veucem in Hrvatom v Dollar Ray. Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni bterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodein točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE. ter ! predajal dobre SMODKE. ——————Z spoštovanjem Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za John Barich, $40. So 100 gld. avstr. veljave, pri- DOLAR BAY. MICH. ^mofi ir* __At..:___ krhnil dne 3. marca okoli polšestih j dejati je še 20 centov za poštnino zvečer precejšen del hriba nad že-1 ker mora biti denarna pošiliatev r . leznico ter se posul na žeieznični registrirana. _- rrancosKa DaroorodDa dražba tir. Ko bi se bilo to zgodilo ne- Podpirajte CARNIOLIA CIGAR koliko trenutkov prej, bi se lahko FACTORY 328 E. 70 Str. v New prigodilavelika nesreča, kaiti ravno Yorku> ktera povišanju dav- x -i - • ka in podraženju tobaka ostane pri ob istem času vozil le tam mimo___- - J j • , . . _ A ;J , . i p r ej š 11 ] ej c en 1. Ne daje sicer brzovlak. — \ Brežah bil je due 9. , Več kuponov v škatljo, a vendar marca ogenj. Ker so Breže že to- kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo likokrat in tako hudo trpele po smodk z 100 smodkami brezplačno, ognju, bil je strah tem večji. Toda Prevožuje stroSke plačam sam. Bla-. . . go se pošilja proti poš.ljatvi eoto- posrečilo se je, ogenj omejiti na *pga dpQarJja [ni: p A. DUSCHEK prvotno ognjišče. Pogorelo je eno ! 328 E. 70 Str., ali „Glas Nakopu" i "" "VT" P.r,B»D1BCB Škode je baje fi do v New York. 42 N°rth RlVer' ob Morto" Compapie Generale Tri Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča Najceneje vožnje listke Street: La Normandie „ 1. La Champagne „ S. La Bretague „ 15. La Touraine „ 22. La Gasgogne „ 29. aprila. • kega. Sedaj pravi j i, da bo bil«' v* I- v.-mi izmišljene, h> da cesar še danes. Kadar in kjerkoli jo bo- Setzinger, radi za'vratuega n.^ uiiali, se še enkrat oženiti. deš križal, našel me bodeš na druge j I' a r i z, 80. marca. „Echo de strani !(i Pari«" je dobil iz Kopenhagena vseh garnizij na Češkem, Gornje- !f na vse kra3e v ^jed Prvi razred kajite do Hayre % , J ' UU1UJC države z dobrimi francoskimi 1 ;n avstrijskem, Soluograškem, Tirol- j parniki so dobiti pri F. SAKSER. J7,. * J skem,Štajerskem,Koroškem,Kranj- 109 Greenwich St.. New York, j skem in na Primorskem. i NEW YORK. Iz sodnih dvoran. Dne 9. marca je stala Roza Kuhčič pred Zagrebu radi »o na Ruskem prišli na sled zaroti, V ktero sta zapletena tudi carina mati 111 predsednik svete sinode. Namen zarot« je bil, čaru, opiraje m- na njegovo slaboLno zdravje, odvzeti oblast in isto izročiti njegovemu »tricu in znanemu reakešje-narju. Carova mati, carina, Maria Dag-mar j* hči kralja Denemarkskega in se«trn princenzije VValeske. Starejši »trie čara je veliki knez Vladimir, roj«u 1847 in oženjen z priu-cezinjo Marijo M^klenburg-Sverin- sodnim dvorom v umora. Obtoženka je bila obdol- g žena, da je svojo 6-letno pastorko g obrestuje vlo^e U-n oro a v I__ T- - J o Katico vrgla v potok Grad no, ho-i fgj zločinu žal ter je I teča jo utopiti, a ker so ljudje re- g šili deklico gotove gmrti, da j<>je||g potem brezčutna mačeha zadavila, gj Roza se je omožila z udovcem Mar- i fg kom Kuhčičem, ki je imel z svojo jgj prvo ženo dvoje otrok, deklici Ka- gj tico iu Milko. Njegova prva žena [g mu je bila zapustila svoje premo- i fg] ženje s pogojem, da izplača dekli-cama 4000 gld., ko hodeti poluo-letni. Milka je umrla in Marko se po 4° od prvega prihodnjega meseca H M SI a 1! iS m m m m ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika' St.'-ilenja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g, FRANK SAKSER & CO. („Glas Narod./') posreduje tudi za Slovence. Kaznovana baharija p0-I j® Mvezal> da vzgoji Katico in ji iz-ujegova družina zn njega storila. Marjja škuhic „ Podsitar-i P1"4" 600 g|d- Zn "»"'o «« potem te sinode neasew. B o k areit, 31. marca. Tukaj v obč«- mislilo, da ae Turčija obo r- iuje pr»»ti Bolgariji. Bolgarski komite že od grike vojne agitira v Macedoniji, Porta pa oboroiuje al-lianske rodove. Že nekaj ča«a odhajajo vlaki muoicije proti Adria* nopolu, od tam jih pa raadelujejo na posamezne posadke. Ravno tako naj r w ( Ml J , T 31 Pri Tplivu te družinp' to ae pravi jerca v litijskem okraju je imela hl[ n(k6™° V njegovih sorodnikov bodisi od stotak. Da ga je bila vesela e . , Iržavah. K.r car nima m«. LUCnlllCev, ali Cinna rodu, je biloLmevno, in tld i'to je umevno d I dedna je uj-gov brat Jurij, v isti ni najbolje, d. je tako stori«. | ga j. imela .hranjenega na r.jen 18,1 in že več let bolehen, Komaj je prebil dober teden v svo-pre^ louaaledmk. Predsednik sve-| jej vi]i v 8amoti> ktere ^ ve6 let ni ,e prokurator Pob-Kio- | poznal, kar sta prišla k njemu njegov upravnik in odvetnik, da mu naznanita, da je prepisano premoženje nadkriljevalo v plačanje vseh dolgov in še toliko ostalo, da kot Ciuna lepo Živi, in prične novo življenje, bodisi v vojaškem poklicu, ali višjej državnej toda zaaobnej službi. Poslednje je bilo za kar so se potrudili njegovi sorodniki, in njegov sigurnejšem mestu v svojem stano-vanju, namreč v postelji. Težko je umeti, čemu je ta stotak kazala drugim ljudem. Najbrž iz baharije. A to baharenje se je slabo izplačalo, kajti mej tistimi, ki so bili tako srečni, da so videli rečeni sto- no8ti tak, se je nahajala tudi Katarina Serec, ki je komunističnega mišljenja in se je stotaka polastila, ne da bi bila vprašala za dovoljenje. Orožniki so Katarino Šerec sicer prijeli in izročili sodišču, ali žen- se je oženil z drugo ženo, ki je silno r črtila Katico in sicer radi dedščine. ki je bila odločena deklici. Da se je znebi, jo je vrgla najprvo v rečeni potok, a ko jej je izpodletelo | tu, jo je zadavila. Sodišče je Bpoznalo brezvestno mačeho krivo in jo obsodilo na vislice. Obtoženka, oziroma nje branitelj sta uložila pritožbo nič- R o j a k e opozorujemo na našo objavo glede pisarniškega pomočnika. Mesto je stalno in dobro za pravoga treznega, spretnega in poštenega moža. Le spretni v pisavi io računanju naj se oglasijo. ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljuduo priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes ; a ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vst? skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. ■ TT TTriTfr tl'D CTCQiQ - • TV- " - r ■ ■■..... ';:':.. ■ -■-'■' Vsem rojakom piriporočam moj 1 iftii .-SUl. saloon 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL-, v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO iu DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje roje kom tudi Usiogij isc o - S pozdravom in odličnim spu- JT Stovanjem ANTON ZOR^IČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. Veem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se j^- t pri nas dobila v^ak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni. T' raj Slovenci in Hrvatje v Joilietu in okolici kakor tudi na novo i sli i/, rftar domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas muogokrat. SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! Se spoštovanjem IVI ar tin Bluth & Co., SAI.OONER i ORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL groceriskjo blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lefid- Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek^ lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salouov iu grocerijskih prodajalnic sakovrstne fine s 111 o t k e (Cigars) po jako nizkej ceni. vaakovrstue _ Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga iz\rstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in toči o izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu ville, Colo., in okolici, kakor onim, prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako ae mi gotovi novci, kteri sem pridejo priporočam sv>j Mon^-y Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko od- pošljejo na „GI«s Naroda". Mej naslov je: 400 Elm Str., Leadville, (olo. Vedno točim lino, a veže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam line SMODKE. Pri , meni se Slovenci in Hrvatje shajajo iu dobi v>: k > druščino med nji-: mi. Za obilwi obisk se priporočam z veleštovan jem IGNAC 311 KLICU F. a. DUSCHEK -t 1 3 HOTEL Warenberger G. MARTINI na 5 cesti v Red Jacketu, Mich., 328 E. 70 STR. NEW YorK, CITY. Svoji k svojim ! Svi-etni a^rentj« se spreirao proti ugodnim pogojem HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik AII 130 J. STRE1FF & CO., lastnika Greenwich Street, Keiv York (v bližini tiskarne „Gias Naroda"). in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORMIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vr&t, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. J \ V ua-^ru hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih Cfiiah. KNAUTH, NAGHOO k KUEKNE No. 11 William Street. Predaja >n pošilja ua vne dele *veta denarne nakaeniee, ^nenjice, ii dolžna pisma. Iz poslu j e in iit«rjHje upu-ščine iu tlel^cve. Jolin Golob, izdelo\alec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in S popravo KRANJSKIH HARMONIK. C na najcenejšim 3gla8- j mm od 625 naprej in treba dati So „areu. Boljže vrste od S45 do j • ; ^ Ui-0. Pri naročilih od do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla, trpežni za vee življenje. Delo garantirano in j)r\ a poprava brezplačno. | John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Ma'ija E zek in .m ze štiri leta harmonike na 4 >ve iu zelo zadovoljen J njimi, ler so še sedaj dobre; igrani zelo vehko na nje. Rojaki, net»»jite se. da bi j l>iii prevarani: harmonike so lahkt- za. itjra- I nj^r. lej>> izdelane in dovolj po ceni. To j potrdim. Slika predstavlja srebrno uro z jeduim pokrovom na vijak (Schraube), na kter^m udelana zlata podoba, bodisi : lokomotiva, jelen ali konj, in stan^ z rim, Elgin kolesovjem sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. knteri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najprilinbljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnj^m ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji! Mor tufli vnanjil Mezoij. na 7 kamnov samo. ^13.50 Glasovi ti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel di-plomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Mouakovem, N -w Yorku,Phi- cfr-i cr r\r\ itd- luna 15 kamnov samo t}>l0.UU J« bil rojen v Sa- Na zahtevanje se razp ~iijaji> ch uiki frankovani. Poštena postrežba in robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z V6eru poštova:ijem : . moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško „mstvo za skušnjo, zdravi najtežja in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in Dr. G. IVAN POHEK. TstI'/i/i ^ s>/m bogatim zuan- *J Un.UU OtO/tit/t, jem in skušnja mi H9. K. MADISON STREET, CHICAGO. ILL ^ roJaka Dra- ^jura Ivana Poheka. On j postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vo-denici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-uici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-na rko Teialc imam harmonikf le pet let >xi g. Goloba na. 4 gl isove; veljajo uu- 75 dol.irjev. ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rubiai ilh pa Jejpel let. M. Teschak. Podpirani miaoi harmonikeod g. J. < .^loba ie šest let, za nje sem dal $40 in so še sedaj kakor one i/ stare dežele, kt» re slan -jo najvišjo ceno, rabim j;ti pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet. 111. Podp sani Michael Klobučar potrjujt-nv, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba u vntnn delo, j a. £e na nje : ain 4 leta, c.il za uje ^25 ia še sedaj jih ne dam zaradi ■jib /a $30. Mike Klobučar, Joliet, III. Mat. Frankovič potrjujem, da dela. k: re izdeluje g. J. Golob so fina: jaz sem kupil od fijega harmonike pred 4 leti in dal za nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše i* deiele; dosedaj Se niso potrebovale poprave Math. Frankovicu, Calumet, Mich. Silvester Straraetz, ravnatelj mestne godbe (Citi en Ccnso! lated Band) potrjujem, da harmonike udt-Iane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pn "sakt j ia žice, trobente ali [i.lčalL — Podpisani priporoča vsem Sloveucem BVoj krasno vrejeni jMotel Florence, 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Veduo b >d^m točil razno izvrstno sveže pivo, poseonost pravo importirano piieu-ako pivo, fina viua; izvrstne smodke iu okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo kegljišče - Posebno se priporočam rojakom za razn^ svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar j*-v moji moči. Slovenci obiščete me obilokr&t I Svoji k svojim! foe spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. nevarno >>olnih osnb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati BVojemu rojaku in bratu, po krvi iu rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovaui gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in s^m hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se ne moreni boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blažina, Can ion Ferry, Mont- Dr, G. /V .liV J*OI/BI£ seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk iu otrok: j v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in 011 odpošlje takoj zdravilo in navod, kako I se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, 011 to pove I dotičui osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite 11a: Dr. G. IVAN POHEk, 80. Kast 10. Waliiut Str., .KANSAS CITY, MISSOURI,