Poeamezna številka RM 0,15 I Uprava Klagenfurt, Postfach 115 J Uredalftvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe ____________lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec 6tev. 28. Kramburg, 11. aprila 1942. Leto %. linoua le bilo potopljeoih 136.979 bit Nov velik uspeh naših podmornic v Atlantiku - Uničenih le bilo šest norveških laflil v britanski službi Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne S. aprila objavilo: Na vzhodni fronti se uspešno nadaljujejo lastna napadalna podjetja. Sovražnik je na več mestih ponavljal svoje brezuspešne napade. V severni Afriki smo jugovzhodno od Mechilija zapodili britanske sile v beg. V noči na 7. apfil smo bombardirali britansko mornariško oporišče Aleksandrijo. V napravah doka so nastale precejšnje škode. Zračni napadi močnih skupin nemških bojnih in lovskih letal ter stmioglavcev so bili naperjeni proti pristaniškim in oskrbovalnim napravam v La Valetti, proti skladiščem torpedov v Calafrani in proti britanskim letališčem na otoku Malti v skladiščnih lopah, ladjedelniških poslopjih in tovarniških napravah so nastali veliki požari. V doku nahajajoča se lahka britanska križarka je bila zadeta po bombah. Kakor je bilo objavljeno že po posebnem poročilu, so nemške podmornice v Atlantiku IX)topile 16 -ovražnlh trgovskih ladij s "kupno 104.000 brt, tfd teh 13 pred ameri-riško in 3 pred afrikansko obalo. Lahke nemške pomoraWe bojne sile so v Skagerraku ustavile večje število norveških ladij, ki so bile najete od britanske vlade, ležale v neki švedski luki in pod poveljstvom angleških kapitanov poskušale prodreti na Angleško. Nemški prednji stražni so posegli vmes in potopili pet ladij 8 skupno 26.674 brt, zračno orožje pa je Potopile še neko drugo ladjo s 6.500 brt. Dve ladji sta se izognili zajetju s tem, da sta zopet pobegnili v vodovja švedske oblasti. V minuli noči so nemška bojna letala napadla za preskrbo važne pristaniške in dokske naprave na izlivu Humbera. Opazila So silne požare. Pri uspehih nemških podmornic v Atlantiku se je posebno odlikoval čoln korvetnega kapitana M e r t e n a. V noči na 7. april je Obearleutnant Woltersdorf izvojeval svojo deseto zmago na nočnem lovu. 3000. zračna zmaga MiSIdersovega lovskega zračnega brodovja Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 7. aprila objavilo: Na Vzhodni fronti so bila lastna napadalna podvzetja zopet uspešna. V več odsekih fronte smo odvrnili sovražnikove krajevne napade. Težko topništvo vojske je nadaljevalo napade na v vojni važne naprave v Leningradu. Tekom včerajšnjega dneva smo na vzhodni fronti uničili 29 sovražnih oklopnjakov in 60 sovjetskih letal sestrelili ali na tleh razdejali. V severni Afriki živahno obojestransko izvidniško delovanje. Skupine boj- 60 soTražnih letal sestreljenih nih in lovskih letal so napadle britanska letališča v Marmariki in v egiptovskem obrežnem ozemlju ter razpršila zbiranja avtomobilov jugovzhodno od Mechili..V zračnih bojih so nemški lovci sestrelili šest britanskih letal. Močne skupine nemških bojnih in lovskih letal ter strmoglavcev so podnevi in ponoči nadaljevale napade proti vojaškim napravam na otoku Malti. Nek v doku nahajajoči se rušilec je bil zažgan. Na angleški južni obali so nemška bojna letala dosegla bombne zadetke na neki radiooddajni napravi. Britanski bombniki so v minuli noči napravili motilne polete proti zapadnemu ozemlju Reicha. Civilno prebivalstvo je imelo male izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo tri izmed napadajočih bombnikov. Moldersovo lovsko zračno brodovje je doseglo včeraj svojo 3000. zračno zms^o. Velilli uspehi japonske mornarice Potopila je dve Iirižarki in 140.000 brt trgovske tonaže Tokio, 10. aprila. Cesarski glavni stan je v četrte!k ob 17. uri objavil, da so japonske bojne sile v IndijsHem oceanu do 7. aprila potopile v teku mornariške operacije neko britansko križarto tipa London z 9850 tonami in neko drugo britansko križarko tipa Cornwall z 10.000 tonami. Dalje je bilo potopljenih ali poškodovanih 44 trgovskih ladij in 60 sovražnih letal sestreljenih. Potopljenih je bilo 21 trgovskih ladij z ladijskim prostorom približno 140.000 brt, ostalih 23 ladij s približno 102.000 brt je bilo poškodovanih. Poročajo tudi, da so pri teh operacijah bile resno po^kodUstašev«. Pri tej priložnosti se je bolgarska mladina udele- Stalinova nesramna lažniva poDlHsa Tako ]e Moskva uprizorila zimsko volno proti Finski - Bol]ševlško topništvo le obstreljevalo lastno melno postajo, da je ustvarilo vzrok za intervencilo na baterija in da se finsko topništvo sploh ni nahajalo v dosegljivi daljavi. 2e prej so sovjetski ujetniki opisali dogodek. Vendar takrat kakor sedaj z ozirom na njihove svojce niso objavili njihovih imen. Finski tisk objavlja sedaj vse podrobnosti iz teh izpovedb. Helsinki, 10. aprila. Po sovjetskih ujetnikih, ki so bili očividci dogodkov, je sedaj na^ novo dokazano izzivanje — tako zvanih »sedemstrelovnaMainilo« — ki so v zimski vojni dali Molotovu povod, da je napadel Finsko. Molotov je takrat finskemu poslaniku izročil noto, v kateri je Moskva najostreje protestirala proti namiSljenemu finskemu obstreljevanju mejne postaje v Mainili, pri katerem so bili ubiti trije graničarji in en podčastnik ter dve drugi vojaški osebi poškodovani. Kakor izpovedujejo ujetniki sedaj, je takrat v resnici neka sovjetska baterija streljala na Mainilo ter povzročila navedene žrtve. Obstreljevanje je bilo najskrbnejSe in točno pripravljeno, da so lahko s tem utemeljili napad na Finsko. S pomočjo svojih pri četah nahajajočih se politrukov se je potem odgovorni komisar delal, kakor da bi Finci kršili mejo. Vendar je, tako izpovedujejo ujetniki, vsak vojak natanko vedel, da je ta dogddek uprizorila neka last- V Argentiniji eo po doilem poročilu severnoameriške in britanske družbe zakrivile velika verižnlštva. V Argentl-nlji je vrhovni državni tožilec uvedel kazenski postopek proti tovarnam avtomobilskih obročev Firetone in Co, Goodyear, Michelin in Dunlop zaradi pregreška proti argentinskemu monopolskemu zakonu, ki so ga te tvrdke kršile nepretrgoma že od leta 1029. VeriŽDikom so rabile vse židovske zvijače, da so svoje proizvode monopolizirali v Argentiniji in jih potem prodajali po oderuških cenah. žila velike hrvatske mladinske prireditve. Na grob Ante Starčeviča ter na grobove hrvatskih mučenikov so Bolgari položili vence. Kakor poročajo iz Zagreba se nahaja ta čas okrog 100.000 hrvatskih delavcev in delavk na delu v Reichu. Kakor pravijo, so že okrog 100 milijonov kun prihrankov odposlali v domovino. Zaključek zimskega zasedanja bolgarskega parlamenta. Sobranje ali bolgarski parlament je zaljučdlo svoje zasedanje zimske sezone. Rešilo je celo vrsto zakonskih predlogov. Parlament bodo poleti zopet sklicali k izrednemu zasedanju, da bo rešil važne zakonske osnutke, ki bodo do tedaj pripravljeni. V Ankari je bila podpisana nova trgovinska pogodba med Turčijo in Bolgarijo. Pomanjkanje papirja je turško vlado prisililo, da je izvedla najstrožje ukrepe pri racloniranju časopisnega papirja. V turških vodovjih pridobivajo tri- do štirikrat toliko rib, kakor jih pa morejo doma potrošiti. Da se dvigne Izvoz, bodo Izgradili konzervno industrijo. Tudi priprave za lov bodo modernizirali. K pospeševanju pridelovanja tobaka v Romuniji je monopolska uprava izdala različne ukrepe. Cena tobačni žetvi 1942. bo povišana, monopolski urad nudi sadilcem tobaka predujme in jim stavi brezplačno na razpolago pluge in drugo orodje. Najvišji znesek poštne nakaznice v Slovaško je določen od 1. aprila na 200 Ke. Neki črnogorski minietieki dekret določa, da morajo črnogorski poštni uradniki v bodoče uporabljati italijanske znamke s pre-tiskom v cirilici »Cmagora« in na Jonskih otokih vrednotnice s pretiskom »Isoli Jo-nie«. FUhrer Je v svojem glavnem stanu spre-je šefa kraljevskega romunskega generalnega štaba, generala Stefleo. General Steflea se je nahajal na potovanju skozi Nemčijo in si kot goat nemške vojske ogledal dele čet in naprav oborožene sile. Izredno velik uspeh darov na »Dan oborožene sile« izkazuje bojna ladja »Tirpitz«. Posadka je darovala nič manj nego 78.653 RM. Kakor poroča vrhovno poveljstvo oborožene sile, je neki odred nemških bojnih letal javil na prvi vrlikonočni praznik svoj 5000. polet na vzhodni fronti. Finsko vojno poročilo javlja, da so Finci s pomočjo zračnega orožja zavzeli otok Suur-Tytarsaari, ki leži južno od otoka Suursaarija v finskem morskem zalivu. Otok Suursaari so bili Finci pred kratkim osvojili. Med velikonočnimi prazniki je iz več španskih provinc odrinilo nad 2000 novih prostovoljcev k modri armadi. Bolgarski vojni minister je pozval bolgarsko armado, naj bo v orožju vedno nosilec narodnega duha. V Sofiji so v velikem obsegu pokrenill priprave za zatemnitev. V času od 6. do 19. aprila se vrfi bolgarski velesejem v Plovdivu, na katerem je nemška država uradno zastopana po razstavi državnega prehranjevalnega ministrstva. 68% bolgarskega izvoza gre danes že v Nemčijo in dve tretjini njegovega uvoza prideta iz Nemčije. Pod predsedstvom japonskega poslanika v Berlinu, generala Oshime, se je vršila dne 11. aprila v Sofiji konferenca japonskih diplomatskih zastopnikov v jugovzhodni Evropi. Japonski glavni stan je v torek opoldne objavil, da so se dne 27. marca vdali ostanki sovražnikovih sil na Sumatri. Vsled tega se nahaja celokupno ozemlje Sumatre pod kontrolo japonskega vojaštva. Cesarski japonski glavni stan je objavil, da so zračne bojne sile japonske mornarice od nedelje sem izvršile močne napade proti britanskemu vojaškemu oporišču v Indiji, Colombo (Ceylon), ^ povzročile veliko škodo. _ / 2 . Japongki pohod proti Burmi se nia,da%je. Pod močnim japonskim pritiskom je moral nasprotnik sedaj zapustiti tudi svoje položaje pri Prome v dolini Iravadi in se umika proti severu. V preteklem letu so izgubili Kitajci po poročilih japonske agencije Domej 231,800 padlih, razen tega pa še 167.223 ujetnikov. 12.500 kitajskih vojakov, med njimi veliko število častnikov, je zapustilo Cangkaj-škov tabor ter so prisegli zastavi narodne vlade v Nankingu. Japonci so e svojimi operacijami uničili 110 Cangkajškovih divizij, t. j. polovico čet, e katerimi razpolaga Cungking. Amerikanski časopis »Saturdy Evening Post« zahteva od Amerike uporabo sile proti irski nevtralnosti, da bi tako tudi to deželo zapleli v vojno. Član reprezentančne dwmjoe USA Gore je pred mornariško komisijo ugotovil, da so nekatere tvrdke, ki delajo za amerikan-sko oborožitev, v številnih primerih dosegle dobičke v visokosti 700 odstotkov. Iz Waehingtona javljajo, da je severnoameriški konteradmiral I. W. Wilcox padel raz krova svoje ladje in utonil. Mornariški derpartma k temu kratko izjavlja, da se je nesreča pripetila 60-letnemu i^dmiralu med vožnjo. Izgube severnoameriških držav na trgovskih ladjah znašajo, kakor poročajo uradno iz Washingtona, v teku prvih štirih vojnih mesecev 83 edinic. Uradna meeta previdno zamolčijo številko tonaže teh 83 uničenih trgovskih ladij. Eden izmed najožjih Rooseveltovih so-t rudnikov, Harry Hopkins, je prišel v London skupno z vrhovnim poveljnikom severnoameriške vojske. Njih prihod spremljajo zamišlieni komentarji tiska USA o vodno resnejšem položaju ladijskega prostora. V nekem kinu v Belfaetu, ki je namenjen britanskim in severnoameriškim četam, so izvršili bombni atentat. Hkrati so došla poročila o sličnih incidentih iz cele dežele, tako da je upravičena domneva, da gre tukaj za val ogorčenja severno irskega prebivalstva proti vsiljeni mu britanski in sevemoamerikanski zasedbi. VerlMC und D ruck: NS.-GauverlaK und Drucker#! KHrnten. GmbH . Klueenfurt - Verlagalelter: Dr.Emll HettJan. — HmuDtecbrUtlelterl Frledrich Hontnuaa. Zurzelt IBI AiuKiitenllBte Nr, 1 KtUtiC g- aprOa 1942. KARAWANKBN-BOTE stran 3. — бЦт. 28. Armada VSA/ Zijajoče vrzel* т izobrazbi vodij Oborožena sila brez zadostnega orožja У nekem razgovoru z nevtralnimi diplo-pfcti je padla beseda, ki izvrstno označuje ^pjaško^litični položaj Zedinjenih držav: jRooeeveltovi ljudje se v tisku in radiu ve-^jo prav tako, kakor, da bi razpolagali z temiko oboroženo silo. Govore o svet obse-l^jočih strateških načrtih, četudi nikomur Hi treba Ђо1ј vedeti, da potrebuje armada Kdruženih držav še zelo dosti časa, preden ђе sploh osnuje. In tedaj mora šele najprej dokazati, kaj zmore.« Resnično so pričele Združene države vojno brez uporabljive armade. Njihovo zračno orožje se šele poraja. Kajti natanko gledano, sestoja zaenkrat samo iz generala Bretta in njegovega štaba, ki v Surabaji pričakuje, da se Kongres zedini o osnovanju samostojne zračne sile ter dokončata krojno in mornariško ministrstvo svojo papirno vojno v tem, koliko moštva in materiala naj vsako odstopi novemu rodu vojske. Pearl Harbour je karakteriziral slabost mornarice USA in celo tako bahavi Knox je moral v svojem zadnjem govoru priznati, da Se dolgo časa ni računati s kakšno morsko ofenzivo proti Japonski. Verodostojna poročila o pogajanjih med Rooseveltom in Churchilom soglašajo v tem, da je vojna proti Nemčiji ostala na prvem mestu sklepov. Roosevelt sam je že povedal, da so severnoameriške čete pripeljali v pripravljena taborišča v UIstem, ki lahko sprejmejo 500.000 mož. Yankeeji so prišli v Evropo. Torej si malo pobližje ogledamo tega nasprotnika. Armada v izgradnji Preteklo leto je prineslo Zedinjenim državam splošno vojaško obveznost. Armada je bila od okroglih 250.00 mož povišana na 1,2 milijona. Koncem novembra je del njih odšel zopet domov in vpoklicali so novi letnik. Ako danes vse skupaj seštejemo, vra-čunavši zastarelega nacionalgardista, ki ob vhodih Metropolitan-opere v belih' rokavicah in bleščeči se galauniformi pregleduje vstopnice, pridemo na 1,7 milijonov vojakov. Za sredo februarja je naročil Roosevelt nova rekrutiranja. Seveda razpolaga dežela, ki ima 130 milijonov prebivalcev, nad krepkimi rezervami k orožju sposobnih Rtož, od katerih pa seveda razen onih nekoliko stotisočev, ki so jih v novembru odpustili, še nihče ni vojaško izvežban. Kratko pred božičem sprejeti vojni zakon je razširil splošno vojaško dolžnost na letnike 18 do 64 medtem ko se je stari zakon omejeval na letnike 21 do 36. Vsega skupaj je novi zakon zajel 41 milijonov ljudi. Z nabori in vpoklici, ki so se pričeli 14. februarja, naj se armada po izjavah vojnega ministra tekom tega leta dvigne na 3,6 milijonov. Ne da bi se vdali napaki, da bi bodočega sovražnika še vnaprej podcenjevali, nas vabi vojaška situacija, ki se zrcali v teh številkah. Se k nekaterim pripombam. Veliki manevri v Arkanzasu, ki naj bi v preteklem letu preizkusili srca in pljuča nove ljudske vojske, so dokazali, da se ni bil posrečil eksperiment, majlmo poklicno armado v nekaj mesecih Številčno popetoriti. Prav posebno se je pokazalo, da tisoči ponovno nastavljenih rezervnih oficirjev iz svetovne vojne niso bili dorasli nalogam moderne borbe. Pač lahko vtaknejo kovboja z divjega zapada, pristaniškega delavca iz New Yor-ka, rudarja iz Cincinnatija in tudi farmarja z obal Mississippija v uniformo in lahko mu stisnemo tudi puško v roko, toda ne moremo od danes na jutri vzgojiti s trate-gično in taktično izšolanega štabnega častnika, ali pa frontnega oficirja, ki naj v napadu in obrambi uspešno uporabi moderno orožje. Vrzeli v izobrazbi vodij, ki so jih ti jna-nevri odkrili, so dale generalu Marschallu povod k postopanju, kakršnega do sedaj še ni poznala vojaška zgodovina nobene dežele. Nad 30 procentov armadnih oficirjev je naenkrat odpustil, v nekaterih divizijah celo nad 60 procentov in med generali približno 40 procentov. Kriza v armadi, ki je takrat odkrito izbruhnila, še ni minula; nasprotno, nadalje se priostruje, kajti armada naj bi letos svoj stalež podvojila. Del odpuščenih častnikov so morali ponovno vpo-klicati in delajo v močno narasli vojaški upravL Trajanje šolanja v vojaških šolah so do polovice skrčili in uredili po novih načelih. Sposobni oficirji preskočijo pri napredovanju različne stopnje; toda kljub temu ostane nerešen problem, kako zasesti približno 200.000 oficirskih mest v nekaj mesecih z uporabljivimi kandidati. Narod USA proti vojaški službi. Pri vsem tem ne smemo pozabiti mora-lične in politične situacije, v kateri živi armada. Zelo veliki del severnoameriškega naroda je v svoji' notranjosti proti vojaški službi. To se je čisto zadostno pokazalo pri podaljšanju roka v preteklem novembru, ko je v nekaterih divizijah grozil pravcati vojaški štrajk, ki so ga mogli preprečiti edino le s tem, da so se poslužili najstrožjih disciplinskih kazni. K temu pride še to, da USA državljan ne živi v duševnem dosegu kake vojaške tradicije, ki ipožlahtnjuje rokodelstvo z o-rožjem in napravi iz vojaka najvažnejšega služabnika dežele. Nasprotno, v USA so vojaški poklic smatrali vedno kot nekaj manjvrednega. Mogoče se bo na tem marsikaj izpremenilo. Toda značilno je, da vodijo časniki m časopisi svoj pohod za zbu-ditetv in ojačanje vojaške miselnosti edino le z materiel-nimi argumenti. Pripovedujejo rekrutom, da je njhova plača občutno višja kakor jo Ima kakšen ang'leški vojak, koliko dolarjev izdadržava za njihovo opremo In iz koliko različnih jedi obstoja kosilo in večerja. Da bi razveselili monotono življenje, ki se ga bojijo vojaki v meetdh iz šotorov, v katerih prebiva zaradi pomanjkanja kasarn armada tudi pozimi, prirejajo plesne večere; časopisi, ki jih moramo vzeti za resne, opozarjajo na dvoumne učinke takih plesnih večerov in velike in vplivne ženske organizacije v USA proti temu burno pirotestirajo. Branilci takih prireditev pa navajajo strahotno visoko število o razširjenju spolnih bolezni v armadi, kakor tudi dejstvo, da se v bližini takih taborišč naravnost automatično osni-vajo prostitucijske beznice, katere dostikrat krajevne oblasti ne samo trpijo, temveč čeatokrat celo pospešujejo. Oboroževalna produkcija. Končno še nekaj besed o političnih In upravnih težko-čah, proti katerim mora voditi armada prav tako trdovratno kakor brezuaipešno papirno borbo. Naročila o-preme, ki jih hoče vojno ministrstvo po načrtih oddelka G IV. generalnega štaba (GeneralmajOr Diok Moore) dati industrijam, morajo imeti dovoljenje sledečih u-pravnih central: 1. novoustanovljena War Production Board (Donald Nelson), 2. Officeja of Production Management (Knudsen In Kallmann), 3. Economic Defense Board (podpredsednik Wallace, 4. Office of Price Administration (Leo Henderson), ako so v zvezi z uvozom surovin: 6. direktorja surovin in trgovskega ministra Jesse Janes, in če imajo kakorkoli opraviti z bencinom; 6. direktorja olja in notranjega ministra Ж:!и . 1 e&lijJS« <" jPSl^iAoV' • >> ^Хј °1ј^ &&К) :Ж% k.tAV ..... ..... SECURITY . ri:m*gg шшм mWim m Brez sex-appeal a ni vojnega posojila Nabiralni strokovnjaki v USA poznajo takozvani okui svojega občinstva in vedo, da dajo Amerikanci svoj trda zasluženi denar še enkrat tako radi za vojno posojilo, čet jih k temu poziva »dražestno* dekle. (Presse Hoffmann M.)J Hardldlckee, Radi tega »Waahiagrtonekega blodišČa«, kakor imenujejo washingtonskq centralno upravo v armadi, lahko razumemo, da Zedinjene države kljub svoji jaki in moderni industriji njpo v stanju niti kvalitativno niti kvantitativno spraviti svojo oboroževalno produkcijo v soglasje z načrti generalnega štaba. Tudi danes nima USA armada še nobenega težkega oklopnjaka, ker se različne eoodločujoče instance niso mogle zediniti o modelu, ki bi se naj gradil vi serijah. Kakor že povedano, nočemo narediti te napake, da bi novega nasprotnika podcenjevali, toda te kratke opombe k splošnemu položaju, v katerem se nahaja armada Zedinjenih držav, nam že dokazujejo, da v nobenem slučaju ne more v doglednem času stopiti z modernimi vojskami v areno, V; kateri pade sedaj odločitev. H. B. United Press poroISa Iz New Уогкл, da ima amerikanska armada sedaj tudi zamorca kot generala, ki mu torej pristoja zapovedovalna pravica nad belimi đmerikanskimi častniki. Preizkainfa mo6l »Gospod general, dajte vendar vaiemu belemu pribočniku brco — le tako za šalo.* (Will Halle, Zander-M.) Na Japonskem je sedaj končan že veS desetletij trajajoč epor, ali ee naj vodoravno pieane japonske črke v bodoče pišejo od desne na levo ali od leve na desno. Ja< ponski minister za vzgojo se je izrekel za pisavo od leve na desno. Za tako pisavo bodo izdali zakonita določila. Vodoravna pisano pisavo upoštevajo predvsem pri denarnih pretiekih, označbah postaj, reklamnih izveskih, časnikarskih geslih in sličnilj pisavah, ki hočejo aibujati pozornost. Pogovor s poglaTnikom dr. Ante РатеН^ет „Hrvatska |e bogale|$a, kakor smo pa misllir' Uradni prostori hrvatskega državnega šefa Paveliča so v prvem nadstropju stare banovske palače na Markovem trgu. Pot k delovni sobi poglavnika vodi skozi nekaj manjših dvoran, katerih plemenite mere in sl<^ovite oprave ustvarjajo ozračje, da se človeku zdi, kakor da je doma, ki je pa Vendar istočasno tudi nekoliko svečano. Pač fedko se najdejo tako lepi uradni prostori kakor baS v hrvatskih ministrstvih. Mnoge starih zgradb, v katerih so sedaj nastanjena ministrstva, nam dajo razen vtisnjenega hrvatskega načina spoznati tudi Vpliv odličnih južnonemSkih gradbenih slogov. Vse te palače in njihovi notranji prostori niso ne premajhni ne preveliki, ne preskromni № ne bahaški, v sebi imajo mero '— prav tako kakor mci, ki se sedaj v svoji pisarni dvigne izza pisalne mize in mi gre Qekaj korakov nasproti, da bi me pozdravil. Soba državnega poglavarja je preprosto, toda lepo opremljena. V kotu plapola ogenj v kaminu, raz zidov pozdravljajo slike ^"(^вгја in Duceja in skozi obe okni zre pogled na Markov trg, ki je videl že toliko hrvatske zgodovine,, na Markovo cerkev z ejeno js grbi okrašeno streho iz barvastih je tO! cerkvena etWto, fan; sem jih kdaj videl — in na po kameni plošči označeni prostor, na katerem so 1573 na najbolj grozni način umorili vodjo hrvatskega kmetskega upora, Matijo Gubca. Na dojemljiv način se vežeta v poglavnikovi delovni sobi hrup borbene in na krizah polne sedanjosti z lahnimi, toda dojemljivimi glasovi zgodovine, čije kamenite priče so zgradbe na Markovem trgu. Poglavnik govori v dobri, ponekod nekoliko trdi nemščini. Prvi vtis je vtis brezpogojnega miru. Zaprosim poglavnika po splošnem pregledu nad časom, ki je potekel, odkar je bila ol^licana nezavisna hrvatska država. Odgovori s krepkim poudarkom: »Vse je šlo bolje, kakor smo pa sami pričakovali.« Ako stojimo pred tem možem, tedaj čutimo, da to niso besede kakšnega plehkega optimizma, temveč iz izkušnje in zavesti lastne moči pridobljeno mnenje. Poglavnik nadaljuje: »Seveda se čuti, da Je bila vojna, toda kljub temu se nam Je posrečilo zagotoviti mir in red, pred vsem pa tudi prehrano. Do sedaj je imel Se vsakdo kaj jesti in bo imel tudi vnaprej. Sabo-tažni poizkusi četnikov v Bosni so sicer ne-prijetid, toda niso nevarni; govoriti o kak-W nevarno## W Mo pmtWWk MWw# težav smo imeli pri uradniitvu, ki je v nekaterih slučajih, bilo obolelo radi jugoslovanskega sistema, ki je poznal dosti političnih diekuzij a malo dela. To se ne Izpre-meni v petih minutah, toda počasi in gotovo.« »In kako vidite Vi, poglavnik, letoinjl prehranjevalni položaj?« »Tudi tu moremo samo reči: Hrvatska je bogatejša, kakor smo si pa bili sami mislili! Čeprav imamo tudi pasivna ozemlja v deželi, je še vedno zadostovalo. Sajenje krompirja je deloma nemogoče, na drugi strani vlada tudi odpor pred uživanjem krompirja — občutni preostanek iz turških časov. Preskrba mest e krompirjem se bo v kratkem izboljšala, ker bodo sedaj kmetje odprli jame, v katerih so shranili velike zaloge. V ostalem mislim, da bosta v prihodnjem letu vsa Evropa in z njo tudi vsa Hrvatska rešeni skrbi za prehrano.« »Kakšna rešitev, poglavnik, naj ae najde k vprašanju srbske manjšine na Hrvatđtem, In ali smatrate kot možno, da razlika v verah ustvari notranjepolitične probleme, kot je n. jpr. baš sedaj slučaj na Norveškem?« Opazim, da pretehtava poglavnik pri tem vprašanju vsako besedo. Sožitje Hrvatov tn Srbov — oz. pravoslavnih, kakor jih ofici-Jelno fanenujejo — je ^kđnd рроЦет mlade g;## M*#* te imfef nestrpnosti so se udarili, pri čemer je teki« tudi kri. Tu nastaja naloga, ki zahteva naj« višjo politično modrost, mož in osebno delovanje. Poglavnik meni k temu: »Da se dotaknem mo verskega vprašanja, ne vidim Jaz v tem пШ sedaj niti v prihodnjosti težav. Srbski problem so dostikrat razblinili in tudi šte* vilčno pretiravalL Na našem ozemlju imamq mogoče 1 milijon Srbov ali pravoslavnih« Položaj se Je med tem umiril. Komunistični propaganda je v zadnjih letih podpirala rop goviljenje drhali. Ta propaganda Je pa bolj zajela inteligenco kot pa delavstvo. Sem ponosen na to, da z izjemo Bosne nimamo r deželi skoraj nobenih sabotažnih aktov. To je preizkušnja za delavsko organizacijo, ki sem Jo že leta 1922. ustanovil.« Poglavnik se peča nato še z nekaterimi vprašaji, katerih rešitev odvisi od časa, opozori na uspeh saborovega zasedanja, * katerim so pokopali staro strankarsko boiw bo, in potem ncuialjuje: »Mnogo, če ne vBe^ zavisi od odločitve na Vzhodu. Verujemo in vemo, da bo Nemčija zmagala! Hrvatska bo svoj kontingent prostovoljcev Se oja-jSUa, enkrat zaradi časti in svoje zahtev« т novi Evropi, drugič pa, ker si š tem pridobi Se več discipliniranih mož icot nosilni sloj naže države.« ' DBtatit F«6ir i t ф stran 4. — jStev, 28. KARAWANEEN-BOTE IVemška imena tudi v Oberkrainu Stara nemška pkava pride zopet do velgave Da se upošteva napredovanje pcmemčenja na zasedenem ozemlju Koroške in Kranj-eke in da dobijo rodbinska imena, ki jih je bivša jugoslovanska uprava mnogokrat okrnila, zopet svojo staro nemško pisavo, je načelnik civilne uprave, Gauleiter okrnila, zopet svojo staro nemško i^avo, je načelnik civilne uprave, Gauleiter dr. Rainer, izdal naredbo* ki jo tukaj ponavljamo. Po tej naredbl se mnejo rojstna (krstna) imena v besedi in pisavi uporabljati samo v njihovi nemški obliki. Rodbinska imena (priimki) se smejo pisati samo v nemški pisavi Sloveuska rojstna (krstna) Imena, ki jim ustreza nemško rojstno ime, se smejo uporabljati samo v nemški obliki. Katera nemška oblika da v vsakem primeru ustreza slovenski je razvidno iz imenika, ki sledi na koncu. Uporaba drugega imena in druge pisave kakor one, ki je razvidna iz t%a imenika ni dopustna. V vseh posedaj v slovenskem pravopisu pisanih rodbinskih imenih" (priimkih) je v nemškem pravopisu neznane črke nadomestiti z onimi, ki so običanje v nemški pisavi in sicer: aj — ei; n. pr.: Majster — Meister, Gaj-šek — Geischek, C po samoglasnikih — tz; n. pr.: Kac — Katz, Kovačec — Kowatschetz, C v naglasu po soglaanikih — z; n. pr.: Svarc — Schwarz, Jarc — Jarz, б — tsch; n. pr. Ciček — Tschitschek, Deučer — Deutscher, h v notranjosti ali na koncu besede — ch; n. pr.: Lah — Lach, Gliha — Glicha; toda HraSovec — Hraschowetz, ij — i; n. pr.; Furijan — Furian, 1 j — 1; n. pr.: Ljubeč — Lubetz, nj — n; n. pr.: Vošnjak — Woschnak, š — sch; n. pr. Fišinger — Fischinger, Segula — Schegula, št — st; n. pr.: Stajnbah — Steinbach, Stepec — Stepetz, Krištan — Kristan, v — w; n. pr.: Cemovšek — Tschernow-schek, Veingerl — Weingerl, 2 — s; n. pr.: Verzel — Werael, Zemljič — Semlitsch, ž — sch; n. pr.: Znuderl — Schnuderl, Blažek — Blaschek, V nemški pisavi običajna rojstna imena je pustiti neizpremenjena. V onih primerih, v katerih so bivše jugoslovanske upravne oblasti v obeh zadnjih desetletjih dokazano še nadalje popačile imena, kakor Seršen iz SehrschBn, Henig-man iz HSnlgmann, Tišlar iz Tischler, Dajč-man iz Deutschmann, Stojnšek iz Stoin-schegg, je tedaj uporabljati prejšnjo pisavo, če se to da dokazati v krstnih in rojstnih listinah nosilca imena ali njegovih staršev, ki so bile izstavljene pred letom 1318. Pisava, ki se je uporabljala v teh svedočbah, je merodajna v prihodnje. V rojstne, mrtvaške in družinske knjige se sme vpisati samo še nemška rojstna in rodbinska imena samo še v nemški pisavi. Pri izstavitvi izpiskov iz rojstnih, mrtvaških in družinskih knjig se smejo vsa slo- venska rojstna imena, katerim ustrezajo nemška, navesti samo še v nemški obliki, isto velja glede nemške pisave rodbhiskih imen. Vobče se smejo v vseh uradnih svedočbah, spisih, objavah na deskah z imeni, kakor tudi pri podpisih s strani nosilca imena samega uporabljati rojstna in rodbinska imena samo še v pisavi, ki ustreza tej odredbL Nedopustne so spremembe slovanskih rojstnih in rodbinskih imen, v katerikoli si bodi obliki, ki ne ustrezajo tem določilom, ker v teh primerih ne gre za obnovitev nemške oblike imena, temveč za spremembo imena, ki se mora pridržati poznejši zakoniti ureditvi. Ta odredba se uporablja za vse bivše jugoslovanske državljane na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske. Ne velja za osebe, hrvatske narodnosti. Kdor krši to odredbo, bo kaznovan. Edino dopustna oblika moških rojstnih (krstnih) imen je v bodoče sledeča: Aleksander, Alež, Saša — Alexander Alfonz — Alfons Alojzij, Slavko — Alois Andrej, Hrabroslav — Andreas Antonij, Tone — Anton Avguštin, Avgust — August Blaž — Blasius Bogdan — Friedrich Bogomir — Gottfried Bolfenk, Volbenk — Wolfgang Boltežar — Balthasar Božidar, Božo — Theodor Branko — Rudolf Caharija — Zacharias Ciril — Cyrill Cvetko, Florijan — Florian Danilo — Daniel Davorin — Martin Drago, Dragomir, Dragoslav — Kari Edvard, Edo — Eduard Emerik — Emmerich Emilijan, Milan, Milko — ЕтП Erik — Erich Evgenij, Evgen — Euger Evzebij — Eusebiua Feliks — Felix Filip — Philipp Florijan — Florian Franc, Frančišek, Franjo, Fran — Franz Friderik — Friedrich Gabrijel — Gabriel Gašper — Kaspar Gregorij, Grega — Gregor Henrik, Hinko — Heinrich Herman — Hermann Hrabroslav — Andreas Ignacij, Igo, Ognjeslav — Ignaz Ivan — Hans ali Johann Janez, Janko — Johann ali Hans Jaroslav — Engelbert Jernej — Bartholom&ua Josip, Joško, Jožef, Jože — Joeef Julij, Ljuboslav, Ljubomlr — Julius Jurij, Jurko, Jurček — GeoTg Karel, Karol, Drago — Kari Kilijan — Killan Kornelij — Komelius Krištof — Christoph Ksaver — Xaver Ladislav — Ladislaus Lavoslav, Leon, Polde — Leopold Lenart — Leonhard Ljudevit, Ludovik, Ludvik — Ludwig Lovrenc, Lovro, Lavrencij — Lorenz Ljuboslav, Ljubomlr, Ljubo — Julius Luka, Lukež — Lukas Matej, Matija, Matevž, Tevie — Matthias Marko — Markus Makso, Maks — Max Miklavž, Nikolaj, Niko — Nikolaus Milan, Milivoj — Mirko, Miroslav — Friedrich, Fritz Miha, Miško — Michael Nace, Ignacij, Igo — Ignaz Nikolaj, Niko — Nikolaus Ognjeslav — Ignaz Oton — Otto Otokar — Ottokar Ožbold, Ožbald — Oswald Pavel — Paul Polde — Leopold Radoslav, Radomlr, Rado — Jak* Rajko, Rajmund — Raimund Rihard, Riko — Richard Rok — Rochus Saša — Alexander Sebastijan, Boštjan — Sebastian Slavko — Alois Srečko — Felix Stanislav, Stanko — Stanislaus Simon, Sima — Simon Stefan —• Stefan Tine — Valentin Tomaž, Tomislav — Thomas Tone, Tončec — Anton Ulrik, Urh — Ulrich ' Vaclav, Vencealav — Wenzel Valter — Walter Vekoslav — Alois Vid — Veit Viljem — WUhehn Vilibald — Willibald Vincenc, Vincencij, Vinko — Vinzenz Vojteh — Adalbert Volbenk — Wolfgang Zdravko — Valentin Zmagoslav, Zmago — Viktor Žiga, Zigmund — Siegmund Edino dopustna oblika ženskih rojstnih (krstnih) imen je v bodoče sledeča: Adelajda, Adela, Dela, Delica — Adelheld Albhia — Albine Alenka, Alenčica — Helene Aloj^ja, Lojzka — Aloisia Ana, Ančka, Anka, Anica — Anna 8 Alexander pi. Thayer z ladje mrlm^ Iz resničnega življenja posneta povest Nato je zarožljala veriga sidra. Preden je nastopil mir na ladji, sem slišala strel. Zamolklo je zadonel, kakor da je prihajal iz prostora za premog. Ali Bta se Pattsy In Sanley sprla? Slišala sem na hodniku pred mojo. sobico korake. Nato glasno vpitje. Pattsy in Sanley sta se prepirala o tem, ali me naj vzameta seboj. »Morava jo umoriti ravno tako, kakor Steffensona,« je rekel Pattsy. »Izdala naju bo, da sva zginila z zlatom.« »Ne dopustim, da bi jo umoril,« je vpil zopet Sanley, »veliko prelepa je zato, da veš. Moja je.Samo moja! Ce spregovoriš še eno besedo boš...« Tukaj je moral nek ropot preplašiti oba moža. »Nič nI,« je rekel Pattsy, »Steffensona sem ustrelil v hrbet, premog pada v bunker ... « BOJ ZA ŽIVLJENJE IN SMRT Nato so se vrata moje sobice naglo odprla, Sanley mi je velel, naj grem z njim in se je vrinil med mene in Pattsy«^. Z eno roko se je oklenil moje pazduhe in me vodil pa kfov, kjer me ЈА dvignil т &)ln. Bolj mrtva nego živa sem se zgrudila v čoln, ki sta ga oba moža spustila v vodo. Poleg mene je stal kovčeg z zlatom. Na nekem zakotnem mestu pristanišča smo s čolnom pristali. Pattsy Je izvlekel čep na dnu čolna, položil nekaj težkih kamnov v čoln In ga sunil, da je v globokem vdrla voda vanj in se je čoln potopil. Sanleya je poslal Pattsy naprej, da bi v neki krčmi poizvedel In dognal najboljše zveze iz Makaa v Ameriko. Brez moštva pač nI bilo mogoče več tvegati s »Treasury« dolgo pot preko oceana. Pozneje sva v neki ozki ulici naletela na Sanleya. »Ako kričite ali poskusite pobegniti, je po vas,« mi je rekel Pattsy. Zdi se mi, da se me je hotel na vsak način Izme-biti, le ker se je bal Sanleya, si doslej ni upal podvzeti kaj zoper mene. Pattsy je nosil kovčeg % zlatniki. Tu je Sanley nekoliko zaostal in mi šepetal na uho: »Počakaj, na tega lopova se ne zanesem, on ti hoče nekaj žalega storiti, najprej moram ž njim stvar končati, potem se bova midva sama peljala z obrežnim pamikom т Hongkong.« Se preden sem mogla kaj reči, se je pričel boj med obema možema. Bil je bolj za življenje ali smrt. Slišala sem grozen krik, nato se je Sanley zrušil. Videla sem bleščati svetilko v noč in slišala človeške glasove. KONEC SPOVEDI. 2e se je približalo nekaj mož. Tu je Pattsy spustil težki kovčeg na tla in ib*-lal« da al rett žt^enje. Zaeledaralot m njim. Videla sem, da je poleg umirajočega Sanleya nekaj ležalo na tleh. Pripognila sem se in pobrala njegovo mornarsko izkaznico. Nato sem vzela kovček in se iz te ozke ulice mučila v stran, kakor je pač šlo. Nihče ni posebno gledal na mene. Skitelo me je sedaj samo to, d» bi s svojim kovčegom neopaženo zapustila mesto. Vedela sem, da prebiva v Tsingtauu dober prijatelj mojega strica. Ta bi ml pomagal, da bi kovčeg predala pravemu lastniku. Za nobenq ceno me niso smele dobiti oblasti, sicer bi bilo izgubljeno zlato, ki Je bilo po zakonu japonska lastnina. Ravnokar je bila izbruhnila vojna med Japonsko In Kitajsko. Povrh sem hotela rešiti zakoniti delež mojega strica za njegovo rodbino. Zategadelj sem pobegnila, zato sem pilotu dala nalog, naj se obrne. Videla sem, da vlada na letališču v Kantonu razburjenje in da nekaj ni v redu. In sedaj ste me ustaviM, kakor divjačino, ki so jo podili na smrt. In vse to zaradi razpoke v vodu olja!« POLET DOMOV Ш V SREČO Ute je bila končala svojo pripoveet »Blagoslavljam to razpoko v vodu olja,« je rekel sedaj nadzornik Agulla. »Nikar se ne bojte, ljuba, preljuba Ute! Portugalec sem. Ni moja naloga, da bi komu ugra-bil nj%ovo zakonito lastnino. Vojna med Japonsko in Kitajko se mene ne tiče. Zasledujem zgolj zločinca s .Treasury', morilca vašega strica. Uver jen modo, da ima ta kBoi BA sMtl i« dvof« m#, _Robota, 11. aprla 1942. Apolonija, Polona, Polonka — ApoUonia Avrelija, Zlata, Zlatka — Aurelia Bara, Barica, Barbka.— Barbara Bogdana — Friderike Bogomila — Ehnilie Bc^oelava, Slavka — Alolsla Božena — Natalie Breda — Friederike Brigita — Brigitte Cecilija, Cilika, CUka — C&cilie Cvetka — Flora Danica, Dana — Danlela Dela, Delica — Adelheld Dora, Dorica — Dorothea Dragomira, Draga, Dragica — Karoline Elizabeta, Lizika, Spela — Elisabeth Emilljana, Milica, Milka — Emilie Frančiška, Franja, Francka — Franzbka Greta — Grete Hedvika, Hedvlga, Jadviga — Hedwig Helena — Helene Hema — Emma Ivana, Ivanka — Johanna Izabela — Isabella Jadviga — Hedwig Jaroslava — Berta Jelena, Jelka — Helme Jera, Jerica — Gertrud Jožefa, Josiplna, Jožica — Joeefine Julijana, Julija, Julka — Juliana Karolina — Karollne Katarina, Katica — Katharina Klotilda — Klothilde Kristina — Christine Lavra — Laura Lenka — Helene Lizika — Elisabeth Ljubica — Amalie Ljudmila — Ludmilla Lojzka — Aloisia Lucija — Luzia Malka, Malčka — Amalie Marija, Marica, Micka, Minka — Maria Marjeta, Meta — Margarete Marta — Martha Matilda — Mathilde Melanija — Melanie Miroslava — Friederike Neža, Nežica — Agnes Otilija — Ottilie Pavla — Paula Pepca — Joeef ine Polona, Polonka — Apollaoia Reza, Rezika — "thereeia Roza, Ruža — Roea Rozalija, Rožica, Zala — Rosalia Slava, Slavka, Slavica — Aloisia Silva, Silvija — Sylvia Sonja — Sophie Spela — Elisabeth Stanislava — Aloisia Štefanija — Stephanie Suzana — Susanne Terezija, Rezika — Theresia Tončka, Tonka — Ant'ooia iJršula, Urša, Urška — Ursula Vekoslava — Aloisia Viljemina — Wilhelmine Zala, Zalika — Rosalie Zlata, Zlatka — Aurelia Zefa, Zefka — Josefine Zofija, Zofka — Sophie Zvonka — Anthonie spremljajte me v Macao. Na svojo častno besedo vam zagotavljam, da kitajske obla* sti ne bodo ničesar svedde o zlatu. Ali s« čutite dovolj močno, da bi s^ še danes ж menoj vrnili v mojem letalu v Macao 7« Ute mu je dala roko. Čutil je, da je dobU, Ne samo na svojem lovu za zločincem, amipak tudi v ljubezni Veliko sta si še imela povedati ta dan. Sedela sta drug poleg drugrega v izrazitem, malem letalu in gledala v neizmerni svet. Aguila je vzel njeno roko v svojo In jI pripovedoval iz svojega odgovornega živ« Ijenja, bogatega z delom. Tudi kako je sa* meval v Macau. Kako je hrepenel po domu, po ljubi, zvesti ženi! Nato je zopet ona njemu pripovedovala, kako si je dala priskrbeti letalsko vozovnico z momarško izkaznico umrlega Sanleya, kako se je Skrivala v Macau in kako osamelo je bilo njemo življenje na Palau. »In zdaj?« ji je Aguila rahlo Šepnil Ж uho, »zdaj ne bova več osamela, oba skupaj?« Tu mu je dolgo pogledala v oči in svoja usta nagnila k njegovim. Cisto nič nista videla, da je baš v tem hipu letel mimo letala strakoš in radovedno zrl v kabino... DIVJAČINA JE VSTAVLJENA.., Lov za zločincem Pattsy-jem je bfl več kot razburljiv. Ni se mu več posrečilo, da bi bil zapustH Macao. Na podlagi točnega opisa morilčeve osebe je Aguili uspejo, da je vedno bolj in bolj zoževal zanko okro# OW" ^ &*o4a, 11. aprila 1042. KAFAWANTTRN-BOTE Strnn 5. — §*cv. 28. Uvedba dolžnosinega lela za dekleta Povečana uporaba ženskih delovnih sil v kmetijstvu In gospodinistvn Da ee zmanjša primanjkljaj delovnih tnofii v kmetijstvu in gospodinjstvu je Gaifleiter dr. Rainer kot načelnik civilne uprava izdal naredbo, ki bo v omenjenih poklicnih panogah omogočila ustvaritev boljših prilik. Ta uredba določa sledeče; Samske ženske delovne moči pod 25 leti, ki do 1. marca 1942 še niso bile zaposlene kot delavke ali nameščenke, smejo zasebni in javni obrati in oskrbništva le tedaj nastaviti kot delavke ali nameščenke, če so bile najmanj eno leto s privoljenjem delovnega urada zaposlene v kmetijstvu in goepadinjetvu ter je to od delovnega urada, v katerega okraju se izvršuje kmetijski ali goepodinjaiki posel, v delovni knjigi pravilno potrjeno. Delovne moči z dežele bodo morale svoje delovanje odslužiti na deželi. Potrdilo ni potrebno pri nastavitvi v kmetijstvu in gospodinjstvu. Pri sklepu učne pogodbe se sme dolžnost-no leto službe dokončati tudi neposredno po učni dobi. V dvomljivih primerih odloča za sedež obrata (uprave) pristojni delovni urad, če spada nastavitev pod to odredbo. Ta odločba je obvezna za sodišča. V dolžnostna leta službe se zaračunajo delovna služba, služba na deželi, pomoč na deželi, dvoletni uk hišnega dela na deželi, leto hišnega " gospodinjstva,, obiskovanje kmetijskega in gospodinjskega učnega te- čaja, ki ga je priredil ali pospeševal delovni urad. Delo v hiši staršev ali sorodnikov, za katero ne obstoja dolžnost delovne knjige, se zaračuna na leto dolžnosti službe, če se tiče družin s 4 alf več otroci pod 14. letom in se to verjetno dokaže. Letu dolžnosti službe je enako dvoletno redno delovanje v -zdravstveni službi kot pomožna moč za podporo sester In v dobrodelni oskrbi za podporo žensk, ki oskrbujejo ljudstvo in otroških vrtnaric, v kolikor se to delovanje vrši v Nemčiji ali pa na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske. v posebnih primerih more delovni urad dovoliti izjeme. Delovni urad mora to v delovni knjigi izrecno potrditi. Za delovanje v kmetjstvu in gospodinjstvu, ki se je pričelo pred 1. marcem 1942, se smatra privoljenje delovnega urada kot podelj^o. Ta odredba velja s 1. marcem 1942. Samo še „Oberkraln" Kakor objavlja načelnik civilne uprave, je v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske za področje deželnih okrožij Radmannsdorf, Krainburg in Stein kot pokrajinsko ime uporabljati odslej le Se o;6iačbo >Ober-kradn«. Za dele zasedenega ozemlja, ki jih upravljata deželna okrožja Volkermarkt in Wolfsberg, je uporabljati pokrajinsko označbo »Miesstal«. ZagožoTiiev prehrane Poučni sestanek ekonomov v Radmannsdorfu Pred dnevi je sklical okrajni ekonom sestanek vseh občinskih ekonomov v okraju Rodmannsdorf. Kot uvod je podal poročilo o že storjenih ukrepih za zagotovitev prehrane v poslednjih mesecih in smernice o uvedbi cenitev konj namenjenih za prodajo. Pred vsem je poročal občinskim ekonomom o možnosti dobave semenskega žita za spomladansko setev in potrebnih umetnih gnojil. Ugotovljeno je bilo razveseljivo dejstvo, da je letos povpraševanje po umetnih gnojilih mnogo večje kot prejšnja leta. Poudaril je, da mu je uspelo zadovoljiti že sko- Veseli ledni za mladino Oberhraina Dva domova za oddih mladine v Veldesu in Kronau Poleg urejanja otroških vrtcev in pomožnih mest »Mati in dete«, se NSV v Ober-krainu posebno briga za oddih mladine. Ne potrebujeta samo dojenček in otrok posebne nege in oskrbovanja, temveč, tudi šolar, ki ima že dosti dolžnoeti, katere si lahko razvijajoče mlado telo samo tedaj brez škode naprti, ako je v zadostni meri poskrbljeno za počitek in oddih. Kje bi se pa mogli bolj opomoči, kakor baš v domovih NSV, celo če ležijo ti v tako krasnih in zdravih zdraviliščih kot so Veldes in Kronau. V teh dveh biserih okrožja Radmannsd6rf je uredila NSV domove za oddih mladine, ki lahko sprejmejo vsakikrat za štiri tedne po 90 otrok. Pri dnevnem sporedu v takem domu za oddih mladine se gleda na to, da se doseže po možnosti trajen uspeh. Obilno prehrano, za katero so dovoljeni posebni dodatki, določajo sodobni vidiki. Sadje in zelenjava, ki jih mlado telo tako nujno potrebuje, sta pri tem posebnega pomena. Deset do enajst ur spanja ponoči in dve uri počitka opoldne je najboljše sredstvo, da se otroci trajno okrepijo. Telovadne ure in dolgi izprehodi skrbijo za gibanje in bivanje na svežem zraku. Ni čuda, da pričajo o zelo zadovoljivem uspehu prirastki na teži in še bolj pa cvetoča zunanjost in živahna svežina otrok ob koncu vsake kure. Mladinska nega se nikakor ne omejuje samo na poletje, ko nudi naravno topli letni čas najbolj idealne možnosti za dolgo biv&nje na prostem, za igre in šport, izlete in kopanje. Toda izkušnje so pokazale, da posebno oddih pozimi zelo ugodno vpliva na organizem in da odlično odvrne predvsem spomladi nastopajoče nagnenje k boleznim in utrujenosti. Poleg ukrepov, ki služijo telesnemu usf o-sobljenju, je dom za oddih mladine nepod-cenljivi vzgojni faktor. Tu se otroci v nekaj dneh znajdejo v samoobsebi umevnem tovarištvu, in celo najbolj trmasti med njimi, ki zadostikrat delajo svojim staršem težkoče, se ob vzgledu ostalih učijo vklopiti se v zapovedani red. Seveda se dosti poje, posebno deklice se navdušeno vadijo narodnih plesov; pri slabem vremenu vršijo različna koristna opravila, ki izobražujejo spretnost, in vmes se neopazno naučijo dosti nemščine, tako da se mogoče zamujeni šolski pouk zopet izravna. Voditeljici doma BO razen gospodarske voditeljice pozneje redno na razpolago nekaj otroških vrtnaric, katerih naloga je nadzorstvo in zaposlitev otrok. Otroci, ki so bili doslej nastanjeni v obeh domovih za oddih, Izhajajo skozi Iz novih pokrajin Gaua, Mnogi med njimi so prišli Iz ABllnga, ker se mora NSV ravno s to ustanovo spomniti najprej delavskih dru- žin v Industrijskih krajih. Mestni otroci, ki so v Industrijskih krajih često izpostavljeni vplivom slabega zraka, so najbolj potrebni temeljitega oddiha, kakišnega jim starši dostikrat ne morejo nuditi. Od vodstva doma za oddih v Veldesu Izvemo, da .so starši za ta ukrep NSV zelo hvaležni. V začetku je sicer trebalo premagati marsikatero nezaupanje, toda kakor hitro so starši enkrat obiskali svoje otroke v domu, za kar nudijo priliko obisKbvalne nedelje, se je vsa plašnost spremenila v svetlo navdušenje. Otroci sami so srečni v domu in še dolgo potem, ko so se zopet bili vrnili domov, prihajajo njihova nebogljena zahvalna pisma iz vseh delov Oberkraina. t —ey Upraviteljice DAF iz Oberkraina v deželnem središču pouka 42 upraviteljlc nemške delovne fronte Iz Oberkraina, ki jih je vodila Gaufrauenwal-terln T o r k a r, je dobilo v večdnevnem tečaju navodila za delo. Kreisfrauenschafts-leiterin Pgn. Gorltsch'nig Iz Rad-mannsdorfa je govorila o podvigu ženstva v Oberkrainu in o sodelovanju z nemško delovno fronto. Z velikim razumevanjem in z očitno dovzetnostjo so žene poslušale predavanja In obljubile zastaviti vse sile za Nemčijo. Zadnjo nedeljo je prišlo iz Spittala devet deklet mladinske skupine, ki so udeleženke tečaja razveseljevale z narodnimi plesi In mnogimi koroškimi pesmimi. raj vso potrebo po umetnih gnojilih In semenskem žitu v okraju Radmannsdorf. Do sedaj je bilo dobavljeno In razdeljeno že 100 ton Tomaževe žlind#, 100 ton apnenega dušika, 240 ton kalijeve soli. Sporočil je, da bo v kratkem času dobavljeno za izboljšanje slabih ozimnih setev še 80 ton amonij-skega solitra In nekaj vagonov kalijeve soli; s tem bo potreba po umetnih gnojilih vsekakor krita za letošnjo pomlad. Do sedaj so kmetje uporabljali umetna gnojila le v manjših množinah. Zato bo letos povečan dodatek hranilnih snovi potom umetnih gnojil zelo ugodno učinkoval za povišanje poljskih pridelkov. Semenskega žita je bilo že razdeljeno: 15.000 kg jarega ječmena, 11.000 kg priznanega semenskega ovsa. Nadalje je okrajni ekonom sporočil ugodno vest, da bo v kratkem času razdeljeno med kmetska gospodarstva 245 ton semenskega krompirja priznane sorte. Dodatno k temu prejme še K. I. G. v ABllngu 2 vagona semenskega krompirja v svrho razdelitve med svoje delavstvo, ki ima po večini svoje vrtičke od tovarne v najemu. Ko se, bo med kmete razdelilo Se 3.000 kg semena krmilne pese, lahko rečemo, da bodo letošnja spomladanska dela (setve itd.) popolnoma Izvedljiva. Radi večje uporabe umetnih gnojil in sitematlčne izmenjave semena je pričakovati vidno izboljšanje samopreskrbe v prehrani v letošnjem letu. Po obsežnem in izčrpnem poročilu okrajnega ekonoma je kmetijski svetnik kmetijske posvetovalnice v Krainburgu pripomnil, da naj kmetje zaradi pomsuijkanja semenske koruze za silažno setev se jejo kot med-sadež več poletne grahorične mešanice, katere seme se bo lažje dobavilo. Končno je izjavil, da naj se kmetje v večjem obsegu poslužujejo dovoljenih prispevkov za nakup kmetijskih strojev (obračalnih plugov, osi-palnikov, okopalnikov) in gradnjo silosov. K zaključku sestanka je okrajni ekonom pozval vse občinske ekonome, da naj polagajo čim večjo pažnjo na zagotogitev prehrane v letu 1942. Naglasu je, da naj bo dobavljeno seme pravočasno posajeno, in da bodo vsa pomladanska dela na polju vestno in pravočasno izvršena. Smoter, da dosežemo letos čim večji pridelek, ki nam bo zagotovil prehrano v letošnjem letu, bo le na ta način dosegel svoj namen. ' Brnqgen |e dosegla kvolo 7.87 Ш na osebo „Dan oborožene sile" ]e dal 555.000 RM - Steinsko okrožje na tretjem mestu 2e uspehi zadnjih cestnih zbirk za vojno zimsko pomoč so bili izvanredno visoki. »Dan oborožene sile« je pa zopet pokazal, da to niso slučajni uspehi. Tudi pretečeno soboto in nedeljo je bilo zopet nabranih 555.178.87 RM, s čemer je začasni izid tega leta prekosil končni izid lanskega leta že za več kot 100 odstotkov; najbrž pa se bo Se povečal za nekaj tisoč Reichsmark. Posamični uspehi, razvrščeni po vratnem redu, kažejo sledečo sliko: r. &lasipuix fUw dSrillevi Dipl. Optiker C. KronluB Ж1ж*еж1иг1, Bahiui»iitra«e is LlB I KTOti nt омко RM V Rpf. Spittal 68.000.— 123.38 Llenz 39.210.10 123.07 Stein 65.700.— 108.03 Wolfsberg 50.681.25 104.94 Klagenfurt 115.700.— 103.94 VUlach 75.800.— 96.30 St. Velt a Gl. 46.145.85 82.75 Volkermarkt 30.771.30 60.39 Hermagor 11.000.— 59.42 Radmannsdorf 23.470.37 47.64 Krainburg 28.700.— 37.93 555.17 8.SY 8V.20 Izboma služba pri oabbanju, številne prireditve, ki jih ]« izvršila oborožena mila. Izboma služba pri oabbanju, številne prireditve, ki jih ]« izvršila oborožena mila. predvsem pa povezanost celokupnega prebivalstva dežele z vojaki, so skupno pripomogle za dosego tega visokega zneska za vojno zimsko pomoč. Najboljši dokaz za požrtvovalnost KJLrntnerjev daje deželna kvota na oeebo, ki presega 87 Rpf, medtem ko gospodinjska kvota dosega 3.69 RM. Okrožje Stein je tokrat s prav vzornim izidom presenetljivo zavzelo tretje mesto v vrstnem redu okrožij, kar se mora pri tem oddaljenem in razmeroma revnem okrožju dvojno vrednotiti. Vzorne so bile tudi zbirke v okrožju Spittal, ki zopet prednjači in čigar krajevna skupina Bruggen je z izidom ,4.140.27 RM dosegla doslej najvišjo kvoto na osebo 7.87 RM. Med najuspešnejša okrožja je treba uvrstiti Se Lienz in Wolfsberg. Podatki okrožij VSlkermarkt In Wolfeberg vsebujejo tudi uspehe v Mies-stalu odnosno v Unterdrauburgu; to ozemlje samo bi ж 13.289.24 RM zavzelo oemi vrstni red. Okrožje Klagenfurt je javilo zopet iz Feldkirchna nadpovprečni izid z več kot 4.500 RM, kar ustreza kvoti 1.97 RM na osebo, iz mesta Klagenfurta* samega pa visoko vsoto 86.162.48 RM, kar bi ustrezalo kvoti na oeebo 1.80 Ш1, Gaolelter V deželni gasilski šoli v okvir redarske policije vklopljenih 700 prostovoljnih požarnih bramb K&mtena z Oberkralnom je odposlalo svoje okrožne In odaekove vodje k spomladanskemu zasedanju v deželno gasilsko šolo. Zaključek je tvoril kratek vojaški apel, pri katerem je Gauleiter In Relchstatthalter dr. Rainer med kratkim opozorilom na telovadni Izvor zamisli prostovoljnega gasilstva in na vodilno vlogo Kiimtna na tem narodnoobčem oskrbovalnem polju poleg gospodarskih nalog te prostovoljne policijske organizacije orisal njen politični smisel v današnjem času, posebno v Oberkrainu. Gauleiter si je podrobno ogledal zgradbe za vaje in bivališča. Kmečko delo ob nedellab in praznikili Berlin, 10. aprila. Ker je zima trajala tako dolgo, je za pomladansko obdelovanje Izrodno malo časa. Istočasno so se nakopičila tudi ^metijska okrbovalna in druga dela. Zato so, kakor sporoča državni minister v odloku, vse delovne moči v kmetijstvu in vrtnarstvu dolžne, da po navodilih obratovodij delajo tudi ob nedeljah in praznikih. Za ta dela ne velja prepoved iz uredbe o zaščiti nedelj In praznikov. ОзЧо-srčma razdaga predpisov ne sme ogrožati ljudske prehrane. Kokoši za naše ranjence Okrožni kmetijski urad Spittal je daroval 1935 komadov Na pobudo deželnega kmetijskega urada je okrožni kmetijski urad v Splttalu s pomočjo mesta za označevanje jajc »mlekarne Spittal«, v mesecu marcu izvedel akcijo za dobavo kokoši lazaretom. Vsi krajevni kmečki voditelji In nablralnice jajc v okrožju so krepko pomagali, da je akcija Imela velik uspeh. Rejci kokoši so darovali» 1575 komadov In 360 prodali po nizkih cenah, tako, da je okrožje Spittal dalo skupno 1935 komadov. S tem odličnim uspehom je kmečko prebivalstvo v splttalskem okrožju zopet dokazalo, da zvesto izpolnjujoč svoje dolžnosti vedno misli na naše hrabre vojake. Razveljavljenle živilskih kart za dogustnike Da ne bo nesporazuma in nejasnosti, opozarjamo na sledeče: Državno ministrstvo za prehrano je izdalo nove državne kart^ za dopustnlke, ki so prllagodeme od 6. aprila 1942. leta nastoplvšim izpremembam otrokov In ki od Istega dne opravičujejo do prejema blaga. Da ne nastanejo prehodne težkoče, ostanejo doslej Izdane karte za dopustnlke v veljavi do poteka 31, maja 1942. leta. Zinamke za potovanja In gostilne so ostale neobremenjene In dajo tudi preko 31. maja 1942. pravico do prejemanja blaga. . Vesli iz olirožja Radmannsdorf Meistern-Lengenfeld. (Prosvetno delo.) Pred kratldm smo imeli priliko videti In slišati pevski zbor iz Klein-Klrch-helma, ki je v nabito polni kino dvorani v Lengenfeld-u predvajal pevske, glasbene in baletne točke, za kar je žel viharno odobravanje In burni aplavz. Po končani prireditvi se je razvila animirana zabava, kjer so se stiki med tukajšnjim prebivalstvom In našim rojakom iz Altgau-a še bolj poglobili. Želeli bi še In še takih prireditev. Meistem-Lengenfeld. (Kino predstave.) Gaufilmstelle NSDAP iz Villacha nas mesečno trikrat obišče. Tako smo pred kratkim' Imeli priliko videti film: »Peter-mann ni zato«, kateri je zelo užgal, in film: »Nesmrtni valček« o delu In življenju največjega komponista, najslavnejšega dirigenta Wiener valčka Johann Strausa. Meistem-Lemgenfeld. (N ablralni dan oborožene sile.) Nabiralna akcija za Wehrmacht se je zelo dobro obnesla, nabralo se je skoro 550 RM. Habem. (Zborovanje.) NSDAP je priredila nedavno v Podnartu svoje drugo javno zborovanje. Izvajanja Pg. Lukanz-a 80 vse zborovalce močno navdušila. Dežela Kamten je lahko zadovoljna z Iz-bomlm uspehom »Dneva oborožene sile«. Tudi tokrat se bo nahajala med najboljšimi deželami Reicha. Vsi, ki so si prizadevali za uspeh zbirke, posebno pa oborožena sila sama, zaslužijo najvišjo pohvalo. SONNTAOS- UND NACHTDIBNST der Apothekien In Krainburg von 11. bls 18. April MR. M. BAUCH \ BtTan (?. — Stev. 28. KARAWANKEN-BOTE Sobota. 11. aprila 1942. Nezgodno zavarovanje požarne hrambe Vova ureditev za Oberkraln In Mlefital, vellavna za nazal od 1. lannarla 1942 članom prostovoljnih požarnih bramto v bivši jugoslovanslti državi je manjkala zaščita zaJconitega zavarovanja zoper nezgodo. Zato so jih z uetreamimi zavarovalnimi pogodbami zoper nezgode v gasilski službi zavarovali pri zasebni zavarovaJnih podjetjih. Te zavarovalne pogodbe bo pa ugasnile po zasedbi odnoeno po pravni preureditvi požarnih bramb. Zakonodaja nemške države predvideva v državnem zavarovalnem redu nezgodno zavarovanje tudi za osebe, delujoče v elužibi požarne brambe. Obstojala je želja, da postane okroglo 5000 članov približno 200 požarnih bramb v zasedenih ozemljih — ki so bili v emielu državnega zaikona za gasilstvo prevedeni v ctočinske naprave — deležnih zakonite zaščite proti posledicam nezgod. Ta želja je načelniku civilne uprave dala povod, da je z naredbo, ki bo v kratkem objavljena v naredibenem in uradnem listu, proglasil (kot dopolnilo) k naredbi o ureditvi socialnega zavarovanja v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjce), da so člani prostovoljnih požarnih bramlb zavarovani zoper nezgode in to veljavno za nazaj od 1.1. 1942. Na ozemlju nemške države imajo občinske zveze za zavarovanje zoper nezgode dolžnost izveeti nezgodno zavarovanje članov požarne hrambe. Ker je v zasedenih ozemljih samo en zavarovalec za celokupno socialno zavarovanje delavcev in nameščencev, namreč socialna zavarovalna blagajna v Krainburgu, je tej izročeno tudi zavarovanje članov požarne bramlbe zoper nezgode. Predmet in otaeg nezgodnega zavarovanja Predmet zavarovanja zoper nezgodo je odškodba za vso Škodo, ki je nastala oto izvrševanju gasilske službe vsled izgube ali zmanjšanja pridobitnosti ali vsled smrti. Zavarovanje obsega nezgode, ki so zadele člane požarnih bramb pri izvrševanju njihovega celokupnega službenega delovanja pri stiskah zaradi ognja ali povodni, pri stražah, pri vajah in pomoči pri nezgodah, pr potovanju k gaeilskipi Zborovanjem in drugim prireditvam, eploh v vseh primerih, v katerih prične delovanje požarnih bramb po splošnih ali vsakokratnih posebnih nalogih pristojnih meet. Zavarovalna zaščita #e rasJteza tudi na nezgode, Id ве pripetijo na potu od etano-vanja odnoeno od delavnice do službeni delavnosti in od tod na potu domov odnoeno k delavnici, v kolikor ta pota niso bila prekinjena v laetni stvari. Nezgodam enake so tudi telesne poškodlbe, ki so dokazljivo posledica vplivanja dima o priliki kakšnega določnega požara. Poboljšana oenora preračuna Odredba predvideva glede ugotovitve letnega delovnega zaslužka kot osnovo prera* čunavanja za primer rentnega zahtevka, da je smatrati za letni delovni zaslužek zavarovancev, ki BO zaipoelenl v službi požarne brambe, ne da bi ta bila njih poklic, dohodek enega pridobivanja, ki so ga imeli v koledarskem letu pred nezgodo, najmanj pa 1800 RM. Ako pa ta pridobitni dohodek presega 7.200 RM, se ga ne upošteva. Ako poškodovani v koledarskem letu pred nezgodo ni pridobival iz glavnega poklica, se določa letni delovni zaslužek po pravičnem preudarku. Pri tem se jemlje v ozir njegova izobraziba in njegov položaj v družabnerii življenju ter, v kolikor nI bil zaposlen proti plačilu, istovrstna ali primerljiva pridobitna zaposlenost. Ako se je poškodovani ob času nezgode šele izobraževal poklicno ali v šoli, je za preračunan je njegovegfi letnega delovnega zaslužka merodajen oni pridobitni dohodek, ki bi ga poškodovani dobil po končani izobrazbi. Ako poškodovani ob času nezgode še ni bil 21 let etar, se ravna, ako je to zanj ugodnejše, letni delovni zadužek od dovršenega 21. leta naprej po onem zaeđuž-ku, ki bi ga imel istovrstni nad 211^ stari pridobitnik. Zagotovljena je tudi bolniščina Clan požarne brambe, ki postane med izvrševanjem te službe delanezmožen, dobi tudi bolniščino. Ta znaša dnevno polovico na en koledarski dan odpadajočega dela letnega delovnega zaslužka, ki ga je ugotoviti v smislu te uredbe, vendar najmanj dnevno 5 RM. Samo po sebi umevno, da je za dobo lečenja poskrbljeno tudi za zdravniško po-moč, po^bn* cdrayila Md. Socialna m- varovalna blagajna dovoli tudi po smislu obstoječih določb oakrix) v bolnišnici, ako je ta potrebna. Ce prejemajo poškodovani ali njegovi svojci kakšne dajatve na podlagi dolžnost-nega zavarovanja, počiva v istem obsegu zahtevek po tej uredbi. Mogoče je namreč, da bi bil kak po tej uredbi zavarovan član požarne brambe zavarovan pri socialni zavarovalni blagajni ali kakšnem drugem dolžnoetnem zavarovanju (n. pr. bratovski članici) kot nesamostojen delavec. V takih primerih bi mogoče Iqdo za eden in isti zavarovalni primer zahteval dvojne dajatve, kar bi pa nasprotovalo namenu zakonite zavarovalne zaščite. Zato določa uredba, da v takih primerih počiva zahtevek iz tukaj obravnavane odredbe do visokosti zahtevkov proti drugemu dolžnostnemu zavarovanju. To velja tudi za takrat, ako prejema oseba, ki se je ponesrečila v službi požarne brambe, zaradi kakšnega drugega bolezenskega primera dajatve od bolniškega zavarovanja. Prispevki 25oper nezgode zavarovanim članom požarnih bramb seveda za to zavarovanje ni treba plačati nobenih prispevkov. Pač pa morajo občine eoclatol zavarovalni blagajni odvajati letno doklado treh Rpf na vsakega prebivalca. Seveda tudi ni treba nobene poeebne prijave poedinlh članov požarne brambe kakor tudi ne nobenega naznanila o spremembah v etaležu taistih. Prijave nezgod Ako nastopi nezgoda, za katero mora so-cišlna zavarovalna blagajna akibeti ali plačati odškodnino, je dolžnoert za prietojno požarno brambo (požarno stražo) odgovornega vodje požarne brambe, v izjemnih primerih župana, da jo takoj prijavi socialni zavarovalni blagajni na fonnularjih (prijavi nezgode), ki jo dobi pri njej. Seveda je treba prijave nezgod skrbno izpolniti in morajo vsebovati zlasti podatke o poteku nezgode. Za zahtevo zdravniške pomoči se morajo uporabiti takoezvani bolniški listi za člane socialne zavarovalne blagajne, ki jih tudi izdajajo službena meerta tega zavoda. Podrobne informcije dobijo župani občine odnoeno krajevni vodje požarnih bramb Se posebej. V povzetku M lahko ugotavlja, da pSečema«. Glavnica te družbe skupno 50 milijonov kun se sme prenesti samo fll pristankom gospodarskega^ ministra In sli cer zgolj na hrvatske državljane in družbe^ Naloga te družbe je, da v določeni dobi poveča na Hrvatskem proizvodnjo sladkor^ ja do take mere, da ne bo več treba sladkorja uvažati. Doslej je obstojala na Hrvatskem samo ena tvomica sladkorja v Osi-jeku, ki ima kapaciteto proizvodnje okroglo 20.000 ton sladkorja na leto. Potrošnjo sladkorja na Hrvatskem cenijo na pristojnem mestu na 40.000 ton na leto. Po zgledu drugih držav na Jugovzhodu si prizadeva tudi Hrvaška pospešiti proizvodnjo sviloprejk in povečanje proizvodnje svile. Tvomico svile v Osijeku, ki je zmogljiva, a je že več desetletij propadala, bodo s stroški 1.6 milijonov kim (80.00Q RM) zopet stavili v obrat. V Puerto Rlcu sta dve sevemoamerišjd In dve angleški petrolejski družbi od leta 1931. naprej ogoljufale državni finančni urad za skupno 4 milijone dolarjev. Dftftbi sta podkupili celo vrsto poslancev. Zopter vse družbe je vložena obtožba. Dr. F. J. Lukas Izrežite! Hranite! Qlenuilna melediin^ in prakUm e Q)puIsjpJi mjdh&disjeh and џеакШек 62. STUNDB Werter A'bgabe (w) — oddaja, predaja (Steuer. davek) amtlich — uraden AngehSriger (m) — pripadnik anmelden — prijaviti auQerhalb — zunaj BehSrde (w) — oblast (gosposka) beibehalten — pridržati, obdržati bejahendeaifalle — če pritrdi Bekenntnie (rellgiSsee) (ej — veroizpoved Berufstatigkeit (w) — poklic, služba Bezeicbnung (w) — označba daneben (auBerdem) — zraven, vrhu tega Dauer (w) — trajanje, doba eigenhandig — lastnoročen Familienstand (m) — stanje, stan glaubensloB — neveren goittgiaubig — bogoveren HauseigentUmer (m) — hišni lastnik hiesig — tukajšnji Kreis- (Bezirk) (m) — srez, okraj Ifd. Nr. (laiifende Nununer) — tekoča številka MeldebehSrde (w) — priglaševalni urad Mieter (m) — najemnik polizeilich — policijski Religionsgemeinschaft (w) — skupnost ljudi iste vere Reichšarbeitsdienst (m) — državna delovna služba * Rufname (m) — ime, g katerim se kdo kliče selbstandig — samostalen, samostojen Schiffahrt (w) — plovba Schlafstelle (w) — spavališče Staatsangehdrigkeit (w) — državljanstvo Untermieter (m) — podnajemnik Verwalter (m) — oskrbnik, upravnik Vorname (m) — ime (krstno) Wanderschaft (w) — potovanje Wehrdienst (m) — vojaška služba WeltanschaujingBgemrfnachaft (w)—skup" nost ljudi istega Svetovnega naziranja Wohnungsinhaber (m) —» imetnik Btano-vanja zuziehen (ich zog zu, ich bin zugerogen) — priseliti se Znzug (m) — priseljevanje Zweck (m) — smoter Redewendiuigen 1st zu unterstreichen (muB unterstrichen werden) — se mora podčrtati , AbkUrzungen verb, (verheiratet) — poročen verw. (venvitwet) — obvdovel(a) geech. (gesehieden) — ločen (a) hies, (hiesig) — tukajšnji Siir amflic^t ^nmelbung ole — knitter — Untermieter Gette %oi)nung: . 19 ifl — linb — }ugt}ogen поф „„ 6ct)IofIteUe — ©lenft — 9(|иф — be! "(блГ (Rttb) 6tro6t %r. •PIQIJ Cagisjttmp«! 6м ?tte(bebcf)i5t6t "^обпппјј Strop . ele ^nieter bj| Untermieter -»oker oont ^tetcbgarbeltsbienft 1 s 3 4 5 i T « 4 10 II It IS Samilienname (bi! Stautn шф e«bui1«namc unb gigibninifalle %ami ous bit litit«! (tiibntn Stil) ^omamen ?tufname Itt |u untnltrtiiben; 5e-milien« Itanb (iibifl, onb, SRD., К|ф.^ 9)»ruf igmoui Фтјфштд bn ^D) Sibuttwrt b) KW* e) &taat ' ^iim ^Uulonb) Slcat*. oigtborlg-ktit bts »(U gidltn 9)|К«т1||Ш| (ob 'đngibiitign iiiin 'Л|Лд1ош- obn ^iltanlibauungt* gimrinfiboft, gottgldubig obtt gl(iuben«los) ®o(mort iitib Wobuung (Ott, ftnl«, btroli, ђашт nummtt) %l 3u)ug ■) gabn 6lt tnb«nfail<, '.Bonn m* net ion autnbalb: b} 5lk but 3»ll ba( bil sbffi ongigtb. Фођпшт (anibtn bribibalim oltb, 3m«k u. ooi<>u.Mitbtl. vam b VluWWl* in btc blif. ®«mtin6t ЧМ Зчша au» b«m 'Bus-lanb, oon %«ilra, SBonbicr roaft, 6(biffabil obn %*l(b*«b»it»blm# unb %«brbhn]l, ФлдаЦ rncnn irab no 61* )ul($l itn Ontonb pflljfilid) nimilbrt KKtctn Oq, Knit, бкаЦ«, gau«-%t.l • * Gette %oi)nung: 6tro6t %r. •PIQIJ . ele ^nieter bj| Untermieter -»oker oont ^tetcbgarbeltsbienft Za nradne opazke Dnevni pečat priglaSeralnega oraJa Dne Za nradne opazke 19 Prijara kot— najemnik — podnajemnik — spsTaliiče — Zadnje ^ stanovanje t & «%: ii" InoSimitw tudi d^faViif "" 1 se Je — ee M — priseliKa, I) služba — poBet — pri (kraj šter,. Trt. itoT. Rodbinsko ime (pri ženah tudi dekiliko ime In po potrabl tudi im« ▼ ud-njero cakonn^ tTR Krstno ime (Tat Imena; podčrtati ime, I katerim H kdo kliče) Stan (Itm-iki, po ročen, obT fdoTeL lOČttt) Poklic (Točna označba poklic« in (poročilo, ali ]• iiTlJeni MrnoftOlM al) naitaTltanee, delarac itd) . kot najemnik prf podnajemnik (okroijej" Dnevni pečat priglaSeralnega oraJa (iUnoTinJe) cesta gtev. trg Rojstni ."Д a" t) Rojitnl kraj b) irez <4 (iriaTB (če Inozem-•frol Drfarljen-■tro ; *11 od državne delovne slnžba od vo}«Ske službe Oznaibt TaroizpoTedi (pripadnik gknp-Dosti iite Ter#, skupnoiti •TetoTnec* naziranja. bogoveren. breisTeren) 10 Biralll«« in itanoTanJe (Kra). irei, cesta, hiina iter.) 11 12 C# pride kde ii dragega kraja b) Ce obdržite gori navedeno atano-Tanje Tnapiej Tirok bivanja T tukajšnji občini. Kako dolgo bo AU it« %# pre) ▼ tej obWnl . itanovali Г Ce, kdaj In kjef Ce pride kdo iz ino-cemitTa, « potoTanja, vožnje z 1& jo, iz dr-lavne delovne alnžbe aH I* Tejaike einžbe; Kdaj in kje ite le v tnzemstvn zadnjikral polic, javili (kraj. area entfa, hiiins itev.) 8. — Ste% ЗД. KARAWANKEN-BOTE Sobota, 11. aptfla 19П. ^^erawjiflu bolgatflkega kme#M(ega ml- Ж#л»(та bo nemški sindikat za dužik od-jbtlal v Bolgarijo 8.000 ton dušičnih gnojil; od teh bo en del že v prihodnjih flneh d<*g)el v pristan na Donavi. goepodaiBlko poelanetvo, oteto-Цввв iz vrhovnih tajnikov finančnega, gospo-,^teiBlcega in prehranjevalnega ministigtva predsednika narodne banke, je imelo od |2в, do 28. marca v Berlinu raizgovore o tekočih vprašanjih gospodarske in finančne prirode. 3z vseh krajev sveta ^pori Razvoj Športa v Oberkralna In MieBlalu ■ Rlagenfnrt, 10. aprila. Tako glede usme-'irttve kakor strokovno, je šport v Miefitalu i* Oberkrainu v polnem razmahu in s polno {>aro delajo na tem, da ustvarijo vse pogoje ва gojitev zdravega in življenjsko zmožnega športa. ^prava že obstoječih in gradnja novih Ipprtnih igrišč, kopališč, teniških igrišč itd. ee, je v krajih Krainlburg, Radmannsdorf, etdb, Veldee, Laak, Littai in Neumarktl že sačela, ia s pričetkom spomladi bodo za zmogljivo gojitev športa že lahko izkoriščali velik del teh naprav. V več krajih so že ustanovljena telovadna in športna društva narodnosocialne državne zveze za telesne vežbe. Ustanovna rfx>-rovanja kažejo povsod izredno živahno zanimanje prebivalstva, ki sploh zelo ljubi šport. Poeebno dobro podlago ima storitveni Iport v Oberkrainu, saj je tam še na tem I^olju nekaj državnih mojstrov iz prejšnjega Jugoslovanskega športnega udejstvovanja. Telovadna in športna društva narodnoso-elaln« državne zveze za telesne vežbe sesto-jijo te nemških rojakov, ostalih domačih športašev in športašic ter službujočih nemških nameščencev in uradnikov. Pogoj za ćlanetvo pri narodnoaocialni zvezi za telesne v^be in s tem tudi pri novo ustanovljenih športnih društvih je članstvo pri K&m-tn«r Volksibuntdu. Oblikovanje dosedanje go^tve športa v Oberkrainu in MieBtalii in športni stiki z Altgauom so dokazali, da je Spertgau K&mtea s temi noVimi pokrajinami dano novo delovno polje, ki bo gotovo dobro vplivalo na celokupno šiportno delo v I Gauu. Neobičajna zbiraleka straet. Učitelja Grulisa le Halbendorfa pri Wildenachwertu v Sudetengau bodo gotovo nuiogi kadilci zavidali. Ima namreč Zbirko več sto cigaret veeh vrat, barv in velikosti. Večinoma so to posebnosti iz Evrope, je med njimi pa dosti iz prekomorja in celo nekaj zelo starih cigaret iz Indije in Južne Amerike, ki jih zbiralec najbolj ceni. Grulis ima od vsake vrste po dva primera, od katerih bi enega rad zamenjal z drugimi zbiralci. Nad vse redko naravno prikazen so imeli pred kratkim v Bagdadu. Tam je namreč v petdesetih letih prvič snežilo. Celo odrasli so se tej prikazni zelo čudili, ker še nikoli niso videli v svojem življenju snežink. Na Madžan^eim se je ustanovilo združenje reform-upepeljevanja. Skuša doseči tako popolnost upepelitve, da niti pepela nič ne preostane. Ali se bo ta refonna mogla uveljaviti, bo pokaaal šele čas. Oriieeter je bil zamrznil. Orkester telesne garde je hotel te dni v Hillerodu (Danska) prirediti opoldne koncert na prostem. V ta namen je prišel preko Frede-rikssunda. Med mestnim prebivalstvom je ta napoved izzvala veliko veselje in v velikem številu so prišli k temu promenadnemu koncertu. Godbeniki so nastopili in dirigent je dvignil taktirko k prvemu komadu. Vendar so pa toni izostali, ako ne upoštevamo nekaj cvilečih zvokov. Izkazalo se je, da so ventili instrumentov zamrznili, tako da glasbila niso dala od sebe nobenega glasu. Morali sp ves koncert prekiniti. Vodo so паШ v Sahari. V osrčju Sahar-ske puščave v Afriki, 500 km južno od Reggane, ob nekem majhnem stajališču za karavane, so izvršili vrtanja, da izsledijo vodo. Sedaj poročajo preko Pariza, da so v globini 160 metrov naleteli na vodo in odkrili izvirek, ki daje dnevno sto kubičnih metrov vode, ki je po svoji sestavini podobna morski vodi. Mrlič ga je z nogo brcnil. V Salernu se je dogodil zanimiv slučaj. Nastavljenec pogrebnega zavoda je čuval nekega mrliča, ki je ležal v krsti, postavljeni na nekoliko zvišanem prostoru. Čuvaj je sedel na nizek stol in sicer tako, da je" imel hrbet obrnjen proti mrtvemu. DcVbro uro pozneje so stanovalci dotične hiše slišali krik ter izne-nadeni in ra^dburjeni pritekli gledat za kaj gre. Našli so čuvaja pogrebnega zavoda v nezavesti in s krvavečim Ucem ležati v veži. Ko so ga spravili zopet k zavesti, jim je pripovedoval, kako je na stolu sedeč napol zadremal, nakar ga Je mrlič s tako silo brcnil v hrbet, da je iz strahu skočil v vrata, da bi zbežal, pn čemer se je tako hudo udaril v glavo, da je omedlel. Svojci pokojnega so se v strahu previdno približali rakvi, kjer so opazili, da je odeja na nogah nekoliko premaknjena in da gleda noga iz rakve. Poklicali so zdravnika, ki je objasnil, da ne gre za navidezno smrt. Udarec z nogo je bil sicer nekaj nenavadnega, ampak nič nenaravnega. Slo je za trenuten popust živčne odrevenelosti v nogi, kar se pri spremembah, ki se vršijo v mrtvem človeškem telesu, lahko zgodi. Vrtali so luknje v zrak. Pri nekem napačnem alarmu je ameriško protiletalsko topništvo na Long-Islandu, ki leži pred New Yorkom, celih pet ur streljalo v zrak. Sele ko so končno ustavili ogenj, se je izkazalo, da je šlo za nepotreben alarm. Strah ima pač velike očL Zvezde Napisal K. H. Wagged Mali David sam sedi v temi pri ognju. Hladna, brezmesečna noč je. Molk stoji za njim in se dotika njegovega hrbta; zato mora malce žvižgati in poriniti svežo vejo v ogenj. Neki pes tuli v daljavi, včasih prinese veter šumljanje potoka, kakor da bi se nenadoma odprle v temi kakšne duri. Iskre se dvigajo, plavajo med vejami in se pomešajo med zvezde, ki lesketajo iz brezdanje črnine neba. Kako daleč je neki do njih, misli David, kaj so pravzaprav — samo zlati prah na poti angelov? Ali so duše pokojnih, svetleče zveličane In odrešene vseh krivd in tegob? Učitelj pravi, zvezde so sonca, in sijejo nekatere mogoče zopet na kak zeleni svet, sllčen našemu. Tega David ne verjame. Bog ne naredt niti ene travnate bilke enake drugi, če natančno opazujemo. Vsaka etvar v evetu je samo enkrat tu in se od vseh drugih razlikuje, to je David že zdavnaj dognal. Bog ni tako otročji, da bi delal samo sonca, in nič kot sonca, kakor kura vali jajca, vse nebo polno. In čemu? Učitelj se bo Čudil, ko sodnega dne opazi, da nebo le ni nare> jeno po poštevanki. Saj on tudi trdi, da je mesec krogla. To bi Se bilo, tako dolgo, dokler je poln, toda, saj ima različne oblike, enkrat ima podobo maslenega rogljička, drugič pa izgleda kakor neposrečeni sir. Ne, tako enostavno vse to ni, nikoli si ne ve David s temi ugankami pomagati. Tu čepi v prostrani noči, črviček, privezan na zemljo, majčken stvor, s svojimi utrujenimi mislimi, vsak trenutek ga more požreti črno brezdno nad njim. David ima dober razum in spretne roke. Ako hoče zabiti kak žebelj, ga zadene tudi strokovnjaško. Toda hkrati je nekaj posebnega na tem, to ni običajni žebelj iz železa, temveč živa stvar, ki pod kladivom trepeta in vpije. Tudi v šoli se razodeva mlademu Davidu vse nekam čudno. V svoj zvezek je napisal n. pr. zgodbo o mogočnem vojskovodji Wallensteinu. To je zelo lepo, pravi učitelj, ko je tako Walenstein spal v svoji krasni kamri, brez strahu pri odprtih vratih, in so se morilci trepetaje prikradli k njegovi postelji. Toda kdo neki na vsem svetu ti je pripovedoval, da je nenadoma planil kvišku in jih sedem zmetal v smrt, dva ob zid, dva skozi okno in oetale doli po stopnicah, preden je zagrabil za svoj meč in svojim sovražnikom tisto noč strašno na-mlatil glave? Mogoče bi bilo dobro, če bi imel prav, meni učitelj, toda to nI res, oni so ga sramotno umorili. Tako? Od kod je pa vedel učitelj to tako natanko? Ali je poznal Wallensteina? David ne razume, da morajo stvari vzeti svoj predpisani potek, on bi jih rad na svoj način uredil in malo predrugačil, da bi postale lepše in bolj tolažljive. Mogoče pripada David oni vrsti ljudi, ki jim je Bog pomotoma vpihnil angelsko dušo, ki je sicer polna blažene slutnje brezkončnih in božanstvenih tajnosti, je pa v isti meri slepo in dvojno mučno ujeta v temni teenoti . telesa, tako, da se ti ljudje nikoli ne znajdejo in ne morejo postati nič rednega, tem« več samo igralci ali pratlkarjl. Orthoplfclische Stieffel- und Goiserer Erzeufung JOHANN KURENT Schuhmachar MANNSBURQ Geschenkarlikel Herbst Klagenffurt, Fleischmarkt 16 0#*en llnkaufschelii«! Sperrplatieni Buche, Erie, Fidite und - Edelfurniere. PaneelpioHeii — Eldisfelder SperrMren Ohm# Blnkaufachaln i Furniere 0.6 bis mm inlKnd. und auslond. Herkunfl flir dussen und innen sowie Absperrfurniere 2 bis 4 mm ANS TRANINGER KlagMfurti VlHkeraarkfflfslrait MnObersehuia. Fenmf 1595 SUume! Pohlitra yloiena, rezljtnt ali iliktn«, #Uke, lesene figure, clnasto posodo, prishie preproge, sfare котаосе kupuje vedno Antiqiiit&tenhandlaiig FRITZ PMllSE,Klagenlnrl Futterćlampfer aller GroQen mit 2Mwe{eunjiackein vom EmUlirun^šami nur /ur Krain erhakliJi hei DIPL ING MIKIAU Kla^enfurt, Dom^atte 16 KOLESA, moška in damska, kakor hidi pneu-matike in reservnc dele, nudi 5isjak Alois Moste FAHRRADHANDLUNO Seheraunitz • Oborkrain HiSni koledar ffwo Ucdati Da zadostimo velikemu povpraševanju in živahni želji prebivalcev, smo se odložili, da ie enkrat imdamo koledar** Vse interesente, ki so koledar Se prej pismeno ali ustmeno naročili, a ga še niso sprejeli, prosimo, da ga ponovno naročijo. Oni, ki so koledar že prej plačali, a kljub temu ne dobili, naj nam to čimprej sporočijo. 6to velja za raznašalce časopisov in tr^ikante. Prodajna cena je prav tako kakor do sedaj RM 0.50 po komadu. RaznaSalci »Karawanken Bote« in preprodajalci nam plačajo samo RM 0.40 po komadu. Vsa naročila in pla@la je poslati Izključno na IVS.'GauTerlag Karnten, ZweigverXag Krainbnrg in l£raiiibiirj|f, Yeldeserstrafie Nr. 6 i i umi— нзии PREDNOSTI IMA JuLali oglas^ v „karawanken-bote- Badi Tieoke naklade dfalJnoteinoBi Je hitrejša kot vsako pismo po ■/2 de 4 PS mofam islesmeroi molar lakoi u dobro ohranjen za-pravljlvtek (brek). Ponudbena Kara*. Bole, Krainburq, pod Sliro „Ober-krainerwagen". Službo dobi limekka služkinja dobi službo. Biti mora zdi a vain po-Stena ter vajena živine in dela na polju. Ponudbe na Karawanken Bote, Krainburg pod SlalBOslvWodieInu 1561-1 (iospodinisho po-motnito, staro 17 do 26 let, za vsa hižna dela, iščem takoj. Zmožne vsaj nekoliko nemščine imajo prednost. Ponudbe s sliko na Hotel Belzian, HI. Kreuz, P. Assling. _ 1574—1 ženitve Gospod srednjih let, javni uradnik, želi spoznati go spodično, ki ima hilo ali nekaj po hiJtva v svrho ženitve. Ponudbe s sliko poslati; .Srečna bodočnost' — Karawanken Bote, krainburg.1584—21 UeUela in vdove kje ste? Osamljen Oberkrainer si želi tovarišice in čaka naVažodgovor.Pi-šite ood „Slu planin" na Karaw. Bote, Krainburg. 1500-21 PoznonMva želi z dobrosrčnim upokojencem posest niča, vdova. Ženi-tev nj izključena Le „sveži" naj pošljejo ponudbe na upravo Karaw. Bote Krainburg pod „Sama". 1573—21 MlajSi gospod se želi seznaniti z gospodično do 20 let starosti. Le resne pon udbe s sliko poslati na Karaw. Bote Krainburg, pod šifro „ljubezen". 1571-21 Izgubljeno Une 31. marca sem Izqnbil nd žel. poslale iiralnburq do Kralnburqa 2 alu-minllasll meri od Esso - bencinskega voza. od kalerlb |e ena kazala 21(10 Ilirov, druga П40 Ilirov. Poilen nai-dlleli se naproša, da Isll odda proli nagradi na Tnnk-slelie (iorianz v liralnburgu. 1559—83 Razno Kar je Vam nemogoče, to premore „Mali oglas" Desettisočem pove, kaj Vi hočete! Kdo je lastnik lepega prstana? „Mali oglas" nam pove, kdo ga je izgubi!! .,eVy AO««*'' Vf ' K ^ vr \ 1» t p • t ta • 1 f k Oil* a. • ud Orogcfl«« •• hobtn Bronchien und Cuffrohre ^исф J&uflenrm, ЗЗсгГфМтипо cbn 3((?га1>сГф1Рсг^гп on, ca0 »ttoaš шф1 in Drbntmg <(1. Cafi(T6^mita(arrt», ^orfnAffige 0сопф:(!е, фгоп^Тф# 23ггГф[птш1д, qudlmber ^ujlrn tmb ZHbrna tprrben Uit Oa^tcn ml( Or. виф in alfcn 9&Пгл. 1гго1дгг{ф b«famptl 2)ire bejidtigtn bit oarlicgrnben off oerabrju braciHnltn вопЗЗккгаифет. Xit.Sof&eti ZabkHm Џи............... 3= Л1Л1 пп» ад4. 3n(ne|ffflit> &ofi&ik# (oflmtiif — »шф МЕООРНЛКМ. Jltfinitta 62/N . Nu0-. Ahorn- und Kirschrund-holzer kauft Gebriider Mostdgl FURNIERWERK WIEN XI1/82 Murlingengasie2t РРГ Karawanken Bote spada v vsako hišo v Oberkrainul UekkoMieuu BEUUCHTUNGSKDRPER Installationen von F. Czernowsky čleklromelstei - KlagetlluM Д^arhe Neroen ^chaffenskraFh £ebensFreu6e Wenn thr% Nerv#n rasdi mnUssen, die allg#meine L^lstungskraft xurOckgaht, SI« unter NarvosHAt, leichfer Erregbarkeit. Obarempfindlichkaif* Arbalfiunlust, l«{ch< ter Anfeillgkalt gegenCber Erkrankunger USW. telden — ^nn solMen auch Sle dl« vlfanrtInehalttgeZeH« und Nervennahrung \?i_qropxin nehmen. EnthSH neben Leclfhin unc anderen bewShrten Nervenaufbausfoffer dat nervenstericende Vitamin Bt und dar leUtungsteigernde Vitamin C, belde Ir relner Form. — 60 Tabtetten M. 235 Ir Apotheken. Farblg lllustrlerte BroschOr« ■ Freude am Leben" kostenlos durch MEDOPHARM^ MOndien 42/W. 7. Deuticbe Reichslotierie Reichfte Cewione .'.500000 300000 3 fU. 18 sa #md vtci« MUtelh4rff«r к6»ма meh 91« gewtae«« PROKOPP SUAllldi« Lotterlt*ElM»fcA« v len VI, Mariabilferitr. 29 je К1м#» v. 3.- V. 6,- v, 24. • Ш Zlchong 17. unH 18. April ,200000 10O0O0 Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinnerei, Weberei, Oarnfarberei u. Bleiche, Stuckbleiche und Appretur /' ј|\ ■di'ljiiilljlnniiiijliiibt тшшт Zahvala Zahvala Veem, ki ste hodili kropit in spremili izmučeno telo mo jega brata, našega dragega Vsem, ki so spremili našo predobro mamo, staro mamo, gospo Edler von Altenfels na njeni zadnji poti, in za vse izraze sožalja izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo poslednjega svojega imena iz Neumarktla, na njegovi zadnji poti, bodi izrečena tem potom iskrena zahvala. Krainburg, 8. 4.1942 Lom, Neumarktl, v aprilu 1942. Eidina sestra ter rodbina Primoschitscheva. žalujoče rodbine: Petechnik, Wranek, Fister.