Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 10. avgusta 1921. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K-Posamezne itevilke se prodajajo po 1 K. Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: UpravniStvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Za prost izvoz živine. Minister Pucelj predlagal samo znižanje. Poslanec Ljudske stranke dr. Hohnjec je poslal na finančnega ministra dr. Kuma-nudija sledečo zahtevo slovenskih kmetov: Nad slovenske kraje je prišla velika lesreča: suša. Že nad mesec dni ni skoro nobenega dežja; vse se suši, ne samo travniki, ampak tudi rastline (pridelki) na polju. Ljudstvo obupuje. Ne bo živeža ne za ljudi, ne za živino. Dohodkov ne bo imelo ljudstvo, ki živi v gorej omenjenem teritoriju, prav nobenih. Živino, edini vir dohodkov za leto 1921/22, mora ljudstvo prodati po skrajno nizki ceni, ker ni krme. Že sedaj v sredi poletja se vrši na tisoče zasilnih zakolov živine, ker ni živeža za živino. Ljudstvo na deželi je že skoraj popolnoma brez denarnih sredstev. Gmotni položaj našega ljudstva se slabša do dne do dne, čim bolj pada cena živini in čim manjša je možnost prodati živino. Ta možnost se bo povečala in razširila, če bo porastel izvoz živine. To pa se v sedanjih razmerah vsled konkurence drugih držav ne more zgoditi, ako se izvozna carina za živino popolnoma ne opusti. Ob prilikah gospodarske katastrofe je tudi žc od nekdaj bilo običajno, da se v kmetskih občinah ustavi iztirjevanje davka ter da se odpišejo davki. Kot narodni poslanik slovenskih krajev se obračam do •Vas, g. finančni minister, z vprašanjem: 1. Ali hočete dovoliti neomejen in carine popolnoma prost izvoz vseh vrst živine v živem in zaklanem stanju? 2. Ali ste voljni z ozirom na skrajno kritičen in mučen položaj našega ljudstva nemudoma odrediti, da davčne oblasti in davčni uradi takoj ustavijo izterjevanje davkov ter da se odpišejo davki? Obenem je na ministra za poljedelstvo poslal zahtevo, da se prepove izvoz krmil in razdele odvišna krmila najbolj potrebnim živinorejcem v naših krajih. Istotako sla posredovala za prost izvoz živine poslanca Kranjc in Nemanič. Kakor »Kmetijski list« poroča, je ministrski svet takoj obravnaval o teh zahtevah slovenskih kmetov in da je minister Pucelj predlagal samo znižanje carine. Nr>-meslo da bi se slovenski poljedelski mini- ster toplo zavzel za popolnoma prost izvoz živine v tem za kmeta tako usodepol-nem času, pa predlaga samo znižanje. Ali zastopa poljedelski minister mesar Pucelj kmete ali mesarje? Zopet 15 milijard. Pred par meseci je dobila država od bank na posodo 2 milijardi kron in sicer so ji posodili Hrvati 1060 milijonov, Slovenci 400 milijonov, Srbi 340 milijonov in Vojvo-dinci 200 milijonov kron. Sedaj pa išče vlada zopet posojila in sicer kar — 15 milijard kron (15.000,000.000). Vlada pravi, da potrebuje te vsote za gradnjo železnice, ki bo vezala Belgrad z jadranskim morjem, za odplačilo dolgov pri Narodni banki (kritje bankovcev) in starih državnih dolgov, o katerih niti vlada nima pojma, koliko jih je. Ker pa je ugled države zaradi liberalno-samostojne politike pri vseh državah tako padel, nam nobena država ne-če na kredit nič posoditi, kakor je to sicer povsod običaj, temveč mora naša država sestaviti dohodke, ki jih ima iz svojih podjetij in še to posojilo se bo dobilo le proti najvišjimi obrestmi. Tako bo država zastavila svoje železnice in monopol, ki največ dohodkov prinaša. Kaj se pravi to? Da bodo z našimi železnicami in tobačnimi izdelki in drugim monopolnim blagom gospodarili in delali Francozi, Amerikanci, Nizozemci, in Bog ve, kdo vse, le Jugoslovani ne. To je približno tako, kot če bi vaški oderuh posodil kmetu denar, a zato mu mora izročiti v zastavo vso živino, s katero bo gospodaril oderuh in delal dobičke z njo. Kako more potem tak kmet živeti, je lahko vprašanje. Mi pridemo na ta način v popolno gospodarsko sužnost tujih narodov, ki nas bodo odirali in ožemali še bolj kot nas domači verižniki. Najbolj žalostno pa je to, da ni nikogar, ki bi nadziral, če se bo izposojeni denar res koristno rabil. Vladne stranke ne puste nikogar blizu, da bi gledal v njihove račune. Seveda, če se vodijo računi tako, da podarijo 1200 milijonov turškim veleposestnikom in se še vse druge vladne stranke debele na državne stroške, potem je umljivo, da ne dopuste nobenega vpogleda v računske knjige. Ker bodo vsi stroški in obresti od 17 milijardnega posojila znašali na leto dobro milijardo kron, potem pride na vsako petčlansko družino vsako leto okrog 500 kron novega d.vvka. Ugotavljamo, da so za to posojilo glasovali tudi samostojneži, ki vedno trdijo« da minister Pucelj še ni podpisal nobene postave za nov davek. »Kmetijski list« seveda vztrajno molči o teh »velikih uspehih« samostojnih poslancev. KATOLIŠKI SHOD ZA RIBNIŠKO DE, KANIJ0 SE VRŠI DNE 3. IN 4. SEPTEMBRA V RIBNICI. KATOLIŠKI SHOD ZA KAMNIŠKO IN MORAVSKO DEKANIJO SE BO VRŠIL1 21. AVGUSTA V DOMŽALAH. NATANČNEJŠI SPORED SE BO ŠE OBJAVIL. KATOLIŠKI SHOD ZA RADOVLJIŠKO, KRANJSKO IN LOŠKO DEKANIJO SB VRŠI 3. IN 4. SEPTEMBRA NA BREZJAH. NATANČNI SPORED SE KASNEJB OBJAVI. ZAVEDNI KATOLIŠKI GORENJCI SE ZA SHOD ŽE SEDAJ 0P0ZAR. JATE! Občinski računi in sejni zapisniki. 1. Kdaj so občinski predstojniki v zamudi s položitvijo računov in zamudi s plačilom na podlagi pravomočne razsodbe? 2. Kdaj smejo zahtevati občani prepise letnih računov, proračunov in sejnih zapis-, nikov. Na ta vprašanja hočem odgovoriti kolikor mogoče kratko. Treba je, da se v teh točkah občinskega gospodarstva pouči širša javnost, predvsem pa novoizvoljeni občinski zastopniki, župani, svetovalci in odborniki. K prvemu vprašanju me je napotilo pri zadnjih občinskih volitvah večkrat — hote ali nehote? — napačno tolmačenje še vedno veljavnih predpisov občinskega reda io jja njegovi podlagi izrečenih razsodb dunajskega upravnega sodišča. Odgovor na prvo vprašanje se glasi: 6 tem, da je župan postopal tako, kakor določa § 66 občinskega reda glede letnih računov, je zadostil postavni dolžnosti, pa naj mu je potem občinski odbor odobril račune ne- , v . , . , V konkretnem slučaju se glasi razsodba upravnega sodišča z dne 11. maja 1904, it. 4976, Budw. 2033 A: župan zadosti svoji dolžnosti iglede predložitve računa formalno s tem, da predloži račun občinskemu odboru. . „ . Zgodilo se je, da občinski odbor ni priznal županu (bivšemu županu) kakega izdatka, ali pa da ta ni plačal ali povrnil kakega zahtevanega zneska, pa se dotičnemu ni priznala pasivna volilna pravica po § 6, točka 3 in 4 obč. volilnega reda, — češ, da je izključen od nje, ker je v zamudi s plačilom ; zato ni mogel biti voljen. Ali je bilo to postavno opravičeno? Ne: niti v prvem niti v drugem slučaju. V prvem slučaju, če je predložil račyne občinskemu odboru, je s tem povsem izpolnil svojo dolžnost, pa bodisi da so bili računi pomanjkljivi. V drugem slučaju more bili pravomočna razsodba, ki nalaga županu (tudi bivšemu) dolžnost plačila, — 1 e r a z s o d b a r e d il eg a sodišča ali sodna poravnava, nikdar pa kak sklep občinskega odbora ali morebitna odločba kakega administrativnega (upravnega) obla-stva, četudi ima to oblastvo nadzorstveno pravico nad občinami. Tudi glede tega je več razsodb upravnega sodišča od katerih navajam razsodbo z dne 3 aprila 1880, št. 588, B 741, ki pravi: Končna razsodba o tem, mora li župan in v kaki meri občini povrniti škodo iz nemarnega poslovanja, spada v pristojnost rednega sodnika. Če se je torej v takih slučajih odrekala pravica kandidirati in biti izvoljenim preje omenjenim osebam, je to z ozirom na razsodbo upravnega sodišča nasilno tolmačenje volivnega reda z namenom, podpreti položaj gotovih strank — in če se ne motimo — z nekolikimi uspehi. Nič lažjega ni, nego n. pr. izpodbijati kak izdatek, zahtevati povračilo od župana, med tem pa ga spraviti ob pasivno volivno pravico, ne da bi bila o upravičenosti terjatve izrečena končna razsodba na edino pristojnem mestu. A dovolj o tem. Na vprašanje pod točko 2. veljaj to-le: Določilo, da se morajo vsakemu občanu, ako to zahteva, izročiti na njegove stroške prepisi proračunov in letnih računov, — Ima zadnji odstavek § 66 obč. reda, ki govori o postopanju pri reševanju obeh, zlasti glede najvažnejšega pogoja: pravilne razpoložitve. Da je zahteva po izročitvi prepisov v najtesnejši zvezi z razpoložitvijo je jasno, kakor tudi, da je zakonodajalec hotel določiti Ie v skupni zvezi v istem paragrafu, daje mogoče zahtevati prepise le tekom 14dnevne dobe, ko so računi in proračuni razpoloženi na vpogled. Dokaz temu je vrh tega še veznica >tudi« v. besedilu navedenega zadnjega odstavka, ki bi jo bil zakonodajalec gotovo nadomestil s tem, da bi bil ukazal, se morajo >vselej«, ako to zahteva —. Tega pa zakonodajalec ni storil, ker bi bil sicer dal raznim nagajivcem v roke orožje, da bi prihajali vrstoma 365 krat na leto zahtevat prepise. To pa se je moralo — in se mora preprečiti tudi v prihodnje. Ravnotako je že razsodilo upravno sodišče o tem vprašanju z razsodbo z dne 16. novembra 1889, št. 3390, Budw. 4958, ki je izreklo: »Pravica do vpogleda v proračune in letne račune ne gre občanom vsak čas, marveč le tekom razglašenega najmanj 14 dnevnega roka.« (Tembolj torej velja to glede zahteve prepisov. — Op. por*) »Zahtevek po vpogledu ia prepisu, temelječ na kakem zasebno-prav-nem naslovu (na službenem razmerju ra-čunovodja)se mora uveljaviti civilno-pravdnim potom.« (Tako se more torej občino izven razpoložitvene dobe šele sodnij-sko prisiliti, da izroči prepise računov in proračunov. Ni treba dvomiti, da morajo biti razsodbe upravnega sodišča veljavne tudi v naši državi.) Glede prepisov sejnih zapisnikov je moje mnenje to, da pravica zahtevati jih, sicer ni omejena na gotovo dobo, ker se morajo vršiti seje občinskih odborov večkrat — najmanj štirikrat — na leto. Po § 48 obč. reda mora biti sejni zapisnik na vpogled občanom, vendar pa je pome n te zakonite pravice občanom omejen. Saj imajo itak pravico, prisostvovati javnim sejam (ne pa tudi tajnim!) Izpodbijati sklepe (vlagati pritožbe proti njim), imajo pravico le tekom 14-dnevne pritožbene dobe, torej tudi zahtevati prepise le v tej dobi. — Nikalcega pomena nima torej, zahtevati jih po preteku te 14-dnevne dobe, izvzemši seveda slučaje utemeljene potrebe. V vsakem dragem primeru bi se mogla smatrati zahteva po prepisih sejnih zapisnikov zopet le kot — zlobna nagajivost. Pokrajinski katoliški shod v Novem mestu se vrši dne 14. in 15. avgusta z naslednjim sporedom: V nedeljo dopoldne ob 8. uri sv. maša v Šmihelu. Nato v dvorani šmihelskega izobraževalnega društva zborovanje politično gospodarske sekcije. Na sporedu so trije referati. Ob 9. uri pa zboruje v Rokodelskem domu Slomškova zveza. Popoldne po litanijah zborujejo ravnotam mladinske organizacije in sicer orlovske, izobraževalna društva in Marijine družbe. Ob 3. uri je zborovanje 3- reda v frančiškanski cerkvi, Ponedeljek: Točno ob 8, uri se zberejo pri bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji udeleženci vseh župnij. Nato odhod k kapiteljski cerkvi, kjer bo ob 9, uri sv, maša s cerkvenim govorom. Po cerkveni slovesnosti je slavnostno zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o šolstvu, mladinski organizaciji, tisku in poglobitvi katoliške zavesti. Zatem kosilo in kratek odmor, Ob 2. uri nadaljevanje zborovanja. Po sklepnem govoru pete litanije M, B,; skupna posvetitev S. J. in zahvalna pesem. Iz Št- Janža vozi poselben vlak, ki od- haja ob 6. uri zfuttraj. Vožnja bo polovična Vse župne urade trebanjske, novomeške in semiške dekanije vljudno prosimo, da n« prirede v ponedeljek nobene posebne cer-kvene slavnosti ali pobožnosti — kakor t^ di, da na isti dan opuste patrocinje na poj. ružnicah. Vse gg. duhovnike, naše katoliške lajike pa prosimo, da razpredejo po žu-pnijah živahno agitacijo, dia manifestiramo na najsijajnejši način za katoliško idejo. Pokrajinski katoliški shod v Stični za dskanijo Šmarje in Žužemberk 20. in 21. avgusta 1921 se bo vršil po sledečem sporedu: I. V soboto 20. avgusta od y$.—10. zborovanje odsekov v samostanskem prostoru. 1. Odsek za šolstvo: poročevalec g. Konrad Tekster, soporočevalec g. Janko Polak. 2. Odsek za mladinsko organizacijo; poročevalec g. Janko Pivek, soporočevalec g. Alojzij Zupane. 3. Odsek za tisk: g, Franc l^ešec, soporočevalec g. Josip Šolar, II. V nedeljo 21. avgusta: Ob y»9. zbirališče udeležencev iz vseh župnij na pristavi stiškega samostana. Točno ob 9. i godbo na čelu skupni sprevod v samostansko župno cerkev v Stični v nastopnem redu: a) Moški. Zastave, Orli narodne noše, Marijine kongregacije, izobraževalna društva, Kmetska zveza«, drugi udeleženci. b) Ženske. Orlice, narodne noše, Marijine kongregacije, razne bratovščine, druge udeleženke. Ob y210. sv. maša za dušni in telesni blagor vseh udeležencev, pri kateri po\o združeni cerkveni pevski zbori iz vseh župnij obeh dekanij. Cerkveni govor govori g. dr. Janko Arnejc. Po sv. maši otvoritev shoda s kratkimi pozdravi g. Josipa Mestnik, posestnika iz Stične, g. Antona Lampret, posestnika z Muljave in g. Jožefa Erjavec, župana iz Drage. Nato glavno zborovanje, na katerem govore gg.: poslanec Anton Sušnik, predsednik Orlovske! zveze svetnik J. Pire in poslanec Brotiar, Kratek odmor. Ob 2. pete litanije M. b., posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in zahvalna pesem. — Od 3.—5.: Govorniki iz posameznih župnij in organizacij: g. Ignacij Košak, župan iz Zagradca, g. Jakob Muhič, posestnik iz Ambrusa, g. Anton Zupančič posestnik iz Polja. Govori o poglobitvi ka-< toliške zavesti. Med govori petje in godba. Ob y2Q. zaključek shoda s papeško in narodno himno,JJdeležba za vsq naše cerkvene in prosvetne organizacije je obvezna I Vsi župljani obeh dekanij brez razlik vljudno in nujno vabljeni 1 Snujmo strojne zadruge. Kolo časa se neprestano suče. Z nji® gre naprej napredek. Z napredkom morajo iti vse panoge gospodarstva, ^astl tudi kmetijstvo. ... Niso še tako daleč časi, ko so kmetje delali po načinu, ki ga danes smatTafflO, da je zastarel in ne spada več v nas ca»; Rezanico so si napravljali s koso, kakor se je reklo: »na trugo«; mlatili so s cepci, težko delo, ki se je začenjalo ob štirih zjutraj in z malimi presledki trajalo v prahu in vročini do osmih ali ie dalj zvečer; omlačeno žito so čistili z vevnico itd. Ako danes gledamo na te načine kmetskega dela, se čudimo, da je kmet tedaj sploh mogel izhajati. Sicer tudi še danes vidimo semintja te zastarele načine v kmetijstvu, toda to je že redkost, preostanek stare dobe, na katero gledamo s pomilovanjem in s samozavestjo naprednih gospodarjev. Ostali so pa ti zastareli načini ali pri prav majhnih posestvih, ponavadi v samoti, ali po so jih s trmoglavostjo obdržali stari gospodarji, ki se trdovratno upirajo napredku in nočejo priznati strojem večjih sposobnosti, kot jih ima ročni delavec. Velikokrat je temu upiranju vzrok visoka cena, ki jo je treba plačati za stroj. Tak razlog pač bolj razumemo. Danes vlada veliko pomanjkanje kmetskih delavcev. Pri obči draginji mora kmet tudi kmetskemu delavcu plačevati sorazmerno zelo visoke plače. Ker je kmetijstvo postalo intenzivno in so se nekatere panoge kmetijstva razširile, druge panoge na novo vpeljale, primanjkuje kmetu časa, zato ga razmere nujno silijo k obdelovanju s stroji. So nekatere panoge v kmetijstvu, ki brez strojev sploh ne morejo delati. Za pridelovanje masla iz sladke smetane je 11. pr. neobhodno potreben posnemalnik. So druge panoge, pri katerih zahteva že malo napredno gospodarstvo uporabo strojev, da se prepreči izguba časa in se dobi pridelek boljše kakovosti. Skoro vsak kmet danes seme za setev očisti na čistilniku (trier). S tem se izogne velikemu delu, ki ga je po navadi zahtevala spomladanska pletev; s tem tudi pride za seme izbrano najlepše zrnje, ki je sposobno dati dober pridelek. Kdor hoče torej danes s pridom gospodariti, kdor hoče štediti čas in izhajati s čim manj posli, prihraniti čim več na delavskih plačah, ta ne more delati brez strojev. Stroji pa so danes, posebno po vojni, dragi. In čim popolnejši je stroj in čim hitrejše in boljše dela, tem dražji je. Pomen stroja leži ravno v tem, da dela hitro, dobro in nam glede kakovosti dela popolnoma zameni ročno delo. Vsled visokih cen, katere zahtevajo danes tovarne za stroje, pa malim in srednjim posestnikom ni mogoče nabaviti strojev. Če si že nabavi slamoreznico, vzemimo zraven še mlatil-nico in vitelj, pomeni to za malega in srednjega kmeta veliko obremenitev, na drugi strani pa ti stroji danes za napredno gospodarstvo nikakor ne zadostujejo. Ali naj bo torej mali in srednji kmet prisiljen, da dela brez strojev? Ali naj ravno mali in srednji kmet ne uživa vseh ugodnosti strojev in večjih dohodkov naprednega gospodarstva s stroji, dasi itak že težko izhaja? Vsaka bolezen ima svoje adra\Ho in v vsaki sili se najde svoja pomoč. Za male in srednje kmete je pomoč v težkem položaju, v katerega so prišli vsled zahtev naprednega gospodarstva, strojna zadruga. Ako je treba moderne mlatil; niče, da sama reta in čisti žito, stopi skupaj 30 do 50 posestnikov in osnujejo stronjo zadrugo. Zadruga lahko potom z vplačanim deleži članov in pa še s krediti, katere lahko dobi na jamstvo članov, nabavi ne sarno moderno mlatilnico in slamoreznico, ampak tudi še druge stroje, kakor jih zahteva napredno kmetijstvo. Taka zadruga si lahko omisli tudi motor, s pomočjo katerega se dela veliko hitreje in varneje kakor z živinskim pogonom in viti jem. Pomisliti je tudi treba, da stroj, ki si ga napravi posameznik, leži skoro celo leto brez dela, da n. pr. mlatilnica pri posameznem kmetu dela le 2 do 3 dni v letu, da se vsled tega stroj za posameznika ne rentira. Na drugi strani pa stroj popolnoma lahko zmaguje delo vseh članov zadruge, ako njih število ni previsoko. V splošnem se lahko reče, da naj bi imela vsaka vas, najmanj pa vsaka fara, oziroma vsaka občina svojo strojno zadrugo. Poleg moderne mlatilnice in slamoreznico naj bi imele strojne zadruge tudi čistilnike za žito (trierje) in cirkularne žage za rezanje drv. Kjer ni mlekarske zadruge z modernimi mlekarskimi napravami, naj bi imela strojna zadruga tudi najpotrebnejše mlekarske stroje, zlasti posnemalnik in pinjo. Za zboljšanje naših travnikov bi morale zadruge imeti travniške brane in travniške valarje. Kjer so ravnine in se pečajo pretežno s poljedelstvom, so potrebne se-jalke, modernejši plugi, mogoče s traktorjem, in stroji za žetev žita. Kjer so večji travniki, mora zadruga imeti tu-i kosilke in stroj za obračanje in grabljenje sena. Kjer je dosti sadja in si kmetje izdelujejo sadni mošt, in pa v vinskih krajih, mora zadruga imeti stiskalnice za sadje oziroma grozdje. Izključeno je, da bi si posameznik mogel nabaviti več kot enega ali dva iz vseh navedenih strojev, ako nima velikega posestva. Jasno pa je tudi, da so navedeni stroji pri današnjem pomanjkanju delavcev potrebni tudi za male kmete. Mali kmetje pa si jih morejo nabaviti le skupno, le ako si ustanovijo svojo strojno zadrugo. (Konec prihodnjič.) Sokolsko divjaštvo. Kar Sokoli uganjajo, presega že vse meje. Te dni so sc v Splitu (Dalmacija) se-šli katoliški dijaki, da se tam posvetujejo o lastni verski poglobitvi ter o izobraževalnem delu med ljudstvom. Človek, ki ima le trohico olike in dostojnosti v sebi, tujce — če ne pozdravi — vsaj pri miru pusti. Toda o kakšni oliki in dostojnosti liberalci in Sokoli niti pojma nimajo. Svobodomiselni »Novi list« je pozdravil katoliške dijake s sledečim preklinjevanjem: »Bodi prokletp, črno seme! Bodite prokleti, verni sluge m janioarji sovražnkov našega naroda! Bodite prokleti — izrodki in potu,rice! Bodite prokleti črni in dvoglavi orli!« Gruče Sokolov so se zbirale po cestah — oboroženi so bili z revolverji in ba-tinami, ter napadali udeležnike dijaškega sestanka. Metali so nanje kamenje ter jih do dvajset ranili. Šele ko se je zbrala proti njim večja četa katoliških dijakov, jim je upadel pogum in so se poskrili. Čujemo, da namerava dr- Žerjav tudi v Ljubljani ustanoviti take pretepaške so-kolske bande, ki bodo napadale mirne ljudi. Zato že danes pozivljemo vse pošteno misleče mladeniče, da se pripravijo na kre-. pek odpor, če bo državno varstvo odpovedalo, kot se je to zgodilo v Splitu, Sloven-; skim fašistom bomo prevročo kri kmalu ohladili- Vprašanje podeželski!? gostiln. Menda ne bo odveč, ako spregovorimo v »Domoljubu« tudi o tem vprašanju par stvarnih besedi. Saj sega gostilniško vprašanje globoko v naše javno in zasebno življenje. Beseda »gostilna« prihaja iz latinskega »hostis«, kar pomenja prvotno — tujec. Tujec, ki potuje po deželi, potrebuje po-krepčila: zdrave jedi in pijače ter ležišča, kamor položi svoje trudne u,de. Zato nahajamo v prejšnjih stoletjih gostilne večinoma ob glavnih prometnih cestah, po katerih se je vršila izmenjava obrtnih izdelkov, po katerih so hodili peš ali na vozeh' najrazličnejši trgovci in drugi tujci. Šele tekom časa se je gostilniško omrežje zgostilo tako hudo, da je danes težko najti majhno vas, v kateri bi ne bilo vsaj ene gostilne, če jih že več ni. Tako se je zgodilo, da je zašla današnja gostilna na stran pot od svojega prvotnega namena. Svoje dni so bile gostilne za potrebo: jasno je namreč, da je bil promet po cesti zlasti v dobi ko še ni bilo železnic tako razvit, da so že iz tega ozira morale obstajati več ali manj gosto posejane gostilne po deželi, ki so nudile potujočemu človeku okrepčila v jedi in pijači ter v več ali manj udobnem prenočišču. Današnje gostilne niso v ničemer več podobne svojim predbodnjicam. Želje po zabogatenju, skomine za profitom so spravile današnje krčme v tak položaj, da je dalje nevzdržen, ker nasprotuje koristim posameznikov in celokupne človeške družbe. Današnji gostilničar gre v prvi vrsti za — profitom. Čimprej in čimlažje pride do velikega dobička, tem boljša se mu zdi gostilna. Zato naletiš po mnogih naših podeželskih gostilnah na gramofone in avtomate, vsako nedeljo hrešči iz nje harmonika. Zakaj? Ali za okrepčilo? Ne! Zato, da vabi v sVoje prostore mladino, ki rada poskoči in pozablja, da s tem lahkomišljeno zapravlja čas, denar in zdravje. Avtomat, gramofon, harmonika in na vse načine nafrizirana natakarica pa so eno samo veliko sredstvo: pomagati gostilničarju čimprej do čimvečjega profi-ta, da bo tem lažje živel brez dela. Ali se gostje pokrepčajo ali ne, to je današnjemu gostilničarju deveta briga. Gorkih jedil razun ob nedeljah in praznikih ter semanjih dneh v večini kmetskih gostilnah ni. A tudi če zahtevaš klobas, šunko, sir ali kaj druzega, ti bodo le malokje ustregli. Zakaj? Zato, ker hočejo zaslužiti hitro in kolikor mogoče brez truda! Potrebna bi bila naredba, glasom katere bi bil vsak gostilničar dolžan, postreči gostom s tečnim prigriskom. Ako stopiš v, i1 to ali ono gostilno in naročiš četrt vina in ga pokusiš, tc pretrese po celem životu, pijača ima sto okusov, samo po vinu ne diši In sicer zato. ker prvič gostilničar ne skrbi za snažno posodo in kleti, ker kupuj® najslabša cenejša vina in jih prodajajo za prvovrstna in ker tretjič ta ali oni vina celo »krščuje« z vodo, kateri primešava vsemogoče kemikalije. Tako postopanje nc-le da je krivično in grešno ter mnogokrat go-stovemu zdravju nevarno, marveč je naravnost v nasprotju z namenom gostilne, ki naj bi nudila gostu telesnega pokrepčiia a mu ga celo jemlje iz edinega vzroka, da bi krčmar čimprej prišel do svojega večjega dobička. Odgovorni vladni činitelji bi se morali v ljudskem interesu kar najbolj zavzeti za ozdravljenje1 gostilniškega vprašanja. Od časa do časa naj bi pošiljalo poverjeništvo za socialno skrbstvo v sporazumu s po-verjeništvom za trgovino in obrt po deželi strokovnjake, ki naj bi vina kemično preizkušali. Pokvarjena vina naj bi se zaplenila, krčmarji pa kaznovali. Gotovo je namreč, da to zlo ne sme iti dalje naprej. Nekateri gostilničarji, nc vsi, tudi med njimi jc precej častnih izjem, so danes pijavke na ljudskem telesu. S slabo in pekvarjeno robo delajo ogromne dobičke. Polje jim obdelajo dekle, hlapci in posli, sami pa politizirajo. Nihče nc bo tajil, da imamo danes največ polovico gostilen preveč. V resnici potrebujemo malo število krčem, a tiste naj bodo dobre! Oblast naj bi revidirala vse koncesije za gostilniško obrt, izbrale dobre in poštene, dragim pa naj bi prepovedala nadalnje obratovanje, O tem vprašanju bi se dalo temeljiteje razpravljati v obširni knjigi zlasti z ozirom na pozaciruženje in podružabljenje gesti-len kar so storili že Angleži, Vendar sem se danes doteknil mimogrede le nekaterih točk, morda se ob ugodnejši priliki pomenimo izčrpneje. Josip Kremen, Opomba uredništva: Kakor je iz članka samega dovolj razvidno, zgornja izvajanja niso naperjena splošno proti gostilni-čarstvu, temveč le proti zlorabi istega, s čemer se mora vsakdo, ki ima čut za ljudsko zdravje in pametno gospodarstvo, le strinjati. Slab gostilničar — in takih je žal danes po deželi in po mestih dovolj — ne škoduje samo ljudstvu temveč jemlje ugled in veljavo dobrim in skrbnim gostilničarjem. Zato naj bi se v prvi vrsti le-ti potegnili za pametno preosnovo gostilničarcke obrti. IZ VKLIKIH LASO. Izredno veseli dan smo imeli meseca junija v naši župniji. Dobili smo namreč k našim podružničnim cerkvam, sedem novih, jeklenih ivonov. Med njimi so najmočnejši v na daleč okoli znani podružni cerkvi Velike Slevice. Pripeljali smo jih slovesno na okrašenih vozovih. Domači gosp. župnik, svetnik J. Ramovš jih jc nam blagoslovil. Ljudje so z njimi lelo zadovoljni, ker imajo res lepo ubrane glasove. Zvonove je spravil v zvonik g. Frane Jerman in jim napravil nove jarme, ker «o MU stari gojili. Da smo zvonove tako hitro dobili, smo dolžni se na tem mostu zahvaliti našima res požrtvovalnima ključarjema. Pred vsem pa g. ključarju Antonu Škulj, kateri je imel največ potov in skrbi. Zahvaljujemo sc vsem našim rojakom v Ameriki, ki so nam obilo pripomogli s svojimi darovi k zvonovom. Slednjič bc zahvaljujemo vsem domačim darovalcem, kjer so z veseljem žrtvovali zne-sko za nove zvonove. Bog bodi plačnik vsem skupaj. ZM1NEC. Zavedni volivci iz zminške občine na noge! Dobravski Žagar so je pridušil, da ho z Marjan-čuikom in Malandežcm na vsak način komandi-ral zminško občino. Spravil jo z denarjem in lažjo nekaj svojih kimovcv, ki so naprodaj, kakor »punčke na štantu« in jih vpisal na kandidatno listo. Ker pa v vseh 17 vaseh ni mogel dohiti dot olj kandidatov, sc je zatekel v Hosto, in s pomočjo znanega JernaiSa, trgovca s flrnežem in su-škega preroka Žagarja spravil skupaj s težavo onih 16 ljudi, izmed katerih jo več kot dvo tretjini samih puštalcev in hostarjev in med temi — eujte in strmite — samo dva kmeta — tisti Obršnikov MatJvž in stari Vrbanove. Drugi so pa sami Marjančnikovi gostje, ki sc jim samostojnost pozna na nosu. To je lepa koinpanija samostojnih »kmetov«, na katero je lahko ponosna Smidovka iu Toukovka. S takimi laži-kmeti bomo enkrat za vselej poinetli. Zato pa vsi zavedni volivci v nedeljo, dne 21. avgusta na volišče v Bodovlje. Nobeden naj ne manjka — še drugo pripeljite s seboj, da bomo enkrat naredili konce smradu, ki sc razširja iz dobravske žage. Zapomnite si dobro: Naša skrinjica je druga in njen predstavnik je Matevž Pečnik, po dom. Pevenčan iz Bo-doveij. Možje volivci! Vsi na volišče! Naša skrinjica jc druga in naša zmaga gotova! CERKLJE NA GORENJSKEM. Naš nadučitelj Lapnjnc — državotvorni element — skoraj hi smeli reči — eden prvih stebrov naše države — je zadnjič pri sodišču v Kranju, kakor ste brali, dobil dolg nos. On vsikdar, kjer more zabavlja čez avstrijakanto — nobeden mu ni zadosti vnet državljan. Iu ravno ta La-pajne jo najbolj strastno agitiral po naši občini za vojno posojilo. Vse hiše je oblezel, tudi gorjancev ni zgrešil. Da sc nc bo kje izgovarjal, mu v spomin pokličemo samo nekatere: Spanja v Dvorjah. Kuhar v Uradu. Nace pri sv. Ambrožu, fn če ho hotel še kuj več imen izvedeti, jih mu bomo se našteli. S profesorjem Pirnatoni sta sklicala shod za vojno posojilo v šolo, ker njima g. župnik ni hotel dvorane prepustiti — in zato sta duhro udrihala po njem, ker se nič nc briga za vojno posojilo, ln zdaj hoče prvačiti v jugoslovanski državi! Kaj ne — to so značaji? 1 C'e ho država slonela na takih stebrih — se bo kmalu razrušila. V VEL. rOLJANAIl PRI RIBNICI jc umrl 23. t. m. Anton Andolšek, ki je bil dolgo vrsto let župan in vedno zvest pristaš naše kršč. ljudsko stranke. Pri zadnjih volitvah ni mogel vsled bolezni več sodelovati, zato jo bil tako žalosten vrli mož, in naravnost sram ga jc bilo, da je v Poljanah zmagala s par glasovi nasprotna proti-ljudska stranka liberalcev, samostojnih, socialistov in komunistov — lepa pisana družba! Ali 4 proti 1, to ni nobena častna zmaga! — medtem ko so v sosednih občinah daleč naokrog in skoro po celi Sloveniji zavedni volivci Slov. Ljudske stranke z dvetretjinsko večino premagali vse nasprotnike. Naj v miru počiva blagi mož! Tam ne bo več skrbi, težav in zmešnjav tega sveta. Z Bogom in na veselo svidenje! ST. VID PKl STIČNI. Kot znano bo 21. t. m. v Stični katoliški shod, katerega naj bi se udeležil vsak zaveden katoličan. Ne ostajajino za drugimi, ampak pojdimo na shod polnoštcvilno! Vsak kdor more naj gre. Da bo spored bolj veličasten, je določen sledeči red po katerem odidemo iz St. Vida po prvi sv. maši: 1. Konjeniki (zbirališče pred mežnarijo); 2. Orli (■birališče pred kaplanijo); 3. Narodno noše (zbirališče pred župniščem; 4. možje in Iantje (zbirališče na trgu); 6. Marijine družbe (zbirališče pri cerkvi); 6. Ženo (zbirališče pri cerkvi). V Stični se pridružimo drugim zbranim na stiškem »maro-fu«. Shod je katoliški, ne politični, zato vsi katoličani na shod, posebno mnžie in lantie. Nikdo naj ne ostane doma IZ KOTA PRI SEMIČU. Cenjeni gosp. uredniki Bodite tako dobri in sprejmite še en dopis iz naše občino v Vaš list kol popravek dopisa od nas v zadnji številki giC(ic o]). činskih volitev. V njem je namreč mnogo grdili zavijanj in neresnic. Resnica jc ta-le: naši nasprot. niki so pri prvih občinskih volitvah spoznali, da jim v naši občini nc cveto rožice, pa so bc ustrašili iu Bi sedaj pri drugih volitvah, ki so popolnoma brez potrebe, niso upali postaviti svoje liste. Da hi ljudi prevarili, so hoteli ukrasti ime, ki inm pri ljudeh kredit zaradi dela poslancev za koristi Ijud-stva, imo Slovenske Ljudsko Stranke, notri pa p„. staviti večino po mišljenju nasprotnih ali vsaj nc-zanesljivih mož. Ko so zavedni naši možje to spoznali, so so temu odločno ustavili. Zato so morali sklicati tisto posvetovanje. Ker je na tem itmro-vanju nekaj šviga-švaga-mož zletelo iz kandidatno liste ven tudi po odločnem nastopu zavednega pristaša SLS g. Bukovca, p. d. Smileta, jc bila seveda zamera velika in je nekdo napisal hinavski dopis v »Domoljuba«, katerega Vi, g. urednik, seveda niste mogli presoditi, če jo resničen, ker vsevedni niste. Dopisnik skoro gotovo ni med kandidati za odbornike, ker pravi, da so postavili na čelo občine jp o večini trezne možake«. Oc hi bil on notri, potem bi bili gotovo v s i trezni. Toliko v pojasnilo. Pozdrav vsem čitateljem. — Udelcžnik, IZ NOVEGA MESTA. Nekateri novomeški prenapeteži se nikakor nc morejo privaditi dejstvu, da jc v njihovo sokol-sko gnezdo vtihotapila roka Orla. V«svctem strahu, da bi jim znali sčasoma zrasti Orli čez glavo, sc trudijo v potu svojega obraza, da jim pravočasno pristrižejo peruti. Pa ne bo nič, ne bo nič, vi poslušni otroci Pribičcviča! — Eden novomeških trgovcev si jc v svoji sokolski navdušenosti celo dovolil opazko, češ: če pridejo prihodnjo leto Orli v Novo mesto, jih bomo polili z gnojnico. S takimi pretnjami, ki se jih Orli ituk ne bojijo, je dal naši javnosti dovolj jasno spričevalo sokolski slike, — Zdravo ! GROSUPLJE. V sredo, dno 3. avgusta t. 1. jc bila v nasi cerkvi sv. Mihaela slovesna porok« s sv. mašo. Novi par sta bila g. Andrej Kurent, mizarski mojster v Višnji gori in gdč. Antonija Adamič, doma iz Praprcč pri Grosupljem. Oba sta iz uglednih krščanskih družin. Bog jima daj sreče v novem stanu! Poročil ju je ženinov brat g. Al. Kurent, dekan v Leskovcu. — Prcvzv. naš knezošliof so še leta 1918. dovolili — radi oddaljeno poti v Šmarjo —■ da, ako soseska zida farovž, bi nam poslali stalnega duhovnika in ustanovili župnijo. Za njegovo plačo bi g. knezoško! že sami skrbeli, samo nekaj strehe so mu naj preskrbi. — Clocvk bi mislil, da bi se temu pozivu vsi z veseljem odzvali ter pričeli z delom. Marsikje bi so takemu pozivu z veseljem odzvali, ter bi bil farovž že dograjen. Naši vaščanje in soseska so se pa ustrašili draginje ter čakajo menda boljših časov. To je res, da jc draginja, ali če je ena reč draga, je tudi druga ter so tudi ljudje bolj denarni, kakor pa pred vojsko. Posebno nekateri so pravi kapitalisti. Sedaj pride vsako nedeljo kaplan iz Šmarja ter daruje v naši cerkvi sv. mašo. Ljudi jo skoro vselej polna cerkev tudi iz drugih fara. Ali to nc more biti vedno, ker potreba župnije je bolj in bolj očitna. — Ljudje božji, vzdramite se! S tlako, darovanjem lesa se tudi nekaj naredi; plača naj so Ie to, kar jo nujno potrebno: zidarji, mizjarji, apno, opeka i. dr. Le poguma v srce, v združcuju jo moč! Torej vsi sknpaj na delo! — Vaščan. CERKLJE PRI KRANJU. Ob priliki podoknice v slavo g. kralj, namestnika Ivana Hribarja sc je pojavil zopet lanski L&-pajnetov hlapec, znani nočni razgrajač Janša. I'0 »živijo« klicili na g. ministra je kričal po vasi Jtau-blih« in pel »Ajino mi Sokolovi«. Ali res ni mogoče dopovedati takim fantalinom, da so ob taki« slovesnostih no spodobi nočno razgrajanje? V Cerkljah imamo mir, kadar ni tega razgrajača tukaj; kadar pa pride iz Domžal, pa rogovili, dokler se ne naveliča. To so pač »Sokolovi«. — G a r j c v pes« se jo zopet pojavil v Lapajnctovcm pozdravnem govoru na g. kraljevega namestnika. Ljudje 80 se zgražali nad tako primero. Cc že »Domoljub«-vega« dopisnika imenuje »psa«, mu no zamerimo, ker je g. Lapajne včasih tudi lovec, pri g. ministr® bi pa to primero lahko izpustil vsaj iz dostojno«"-- V Poženku smo imeli lotos že dva poM'»-Koroščcv pod sc je zdel Jurčku za ples ob poro"' premajhen, pa mu je ponoči pred poroko pogorel do tal. Ko je postavil novega, ga je moral mladi Korošec brž požegnati 8 plesom, seveda brez dovoljenja. Zakaj je nekaterim vse dovoljeno? — V soboto 30. julija ponoči je požar uničil vso Krev-sovo domačijo. Sreča, da ni bilo viharja, ker bi sicer vsa vas lahko pogorela. Pri obeh požarih so bili cerkljanski gasilci prvi na mestu, seveda šele potem, ko je domalega že vso pogorelo. V zahvalo in v spomin na tako hitro pomoč so priredili naši gasilci v nedeljo 7. avgusta veselico na Vavknovem vrtu. Godba, 'ples in prosta zabava pri pijači, to je bil pa v spored. Pa bo šo kdo trdil, da pri nas nismo izobraženi! OD KOSIELA. Za Kostelco so se v zadnjem času pričeli živahni dnevi. Zmeraj kaj novega! Sv. Jakob nam jo v Banji loki prinesel živahen shod, na katerem je poročal naš poslanec g. Škulj. Marsikaj zanimivega nain je podal jedrnat govor, s katerim so bili vsi navzoči močno zadovoljni. Obravnavalo so sc tudi naše krošnjarske pravice, ki jih ščiti naš poslancc. Sv. Ana je pa pri Fari ustvarila cel dan živahno kramljanje na podlagi zanimivega shoda, ki ga jo poslanec Škulj imel na prostem po sv. maši. Dolg govor, a če bi bil še daljši, bi bili vstrajali vsi. 21 govorom smo bili vsi zelo zadovoljni, spoznali smo delo poslancev SLS, a tudi grdo početje poslancev Samostojne stranke, ki so jih ob volitvah pri nas precej preslepili, a danes vsi z ogorčenjem obsojajo politiko Samostojne. Brez izjemo vsi navzoči so izrazili Jugoslov. klubu zaupanje in zahvalo. Da niso besedo poslanca zastonj, kaže tudi to, kar nas vse napolnjuje z velikim veseljem, da so ie inženirji tu, ki že merijo tako zaželjeno železnico, ki bo nam rešitev in med dclavci in železnico je bil od početka že tudi g. Škulj. Želimo še kaj takih shodov. Tedenske novice« Politične. p 200 milijonov kupnine? Sarajevski list »Narod« poroča, da so dobili samostojneži od vlade 200 milijonov kron zato, da so glasovali za centralistično ustavo in nas prodali belgrajskim mogotcem. »Kmetijski list« na to grozno očitanje kar molči. Odločno pozivljemo samostojneže, naj izjavijo, kaj je na tem resnice! p Radikalno stranko, kakor jo imajo Srbi, snujejo v Sloveniji. Novi stranki se bodo priklopili vsi oni liberalci in narodni socialisti, ki bi se še radi pririlj k polnim koritom, p Vsi komunistični mandati razveljavljeni Po zakonu državne zaščite bodo vsi komunistični mandati v samoupravnih odborih razveljavljeni. Torej tudi komunistični občinski odborniki. Vršile se bodo za izpraznjene mandate nove občinske in dr-žavnozb-^rske volitve. Vladno nasilje gre — kakor :e vidi — v neskončnost. Pri prvem zakonu, ki so ga sklenili, je vlada kršila ustavo, katero je sama sprejela. p Balkanske manire. Upokojeni slovenski in hrvatski častniki so poslali finančnemu ministru pismo, v katerem ga dolže in mu dokazujejo, da jim namenoma noče nakazati nobene pokojnine. 20. januarja t. 1. so bili vrženi na cesto in odslej niso prejeli niti vinarja. Oslepelemu majorju Antonu Lukancu plačuje ljubljanski invalidski oddelek na svojo roko in \z usmiljenja 2000 kron na mesec. To so vne-1'ovpijoče razmere: ministri si poviša vajo Plače na mesečnih 50.000 kron, milijarde gredo za vojno in mornarico, milijoni se trosijo in razsipajo, upokojeni oficirji pa — ker so slučajno Slovenci in Hrvati — ne dobivajo niti pare, da bi si vsaj kupili vsak dan kos kruha. Gniloba in svobodomiselno človekoljubje, da smrdi do nebal Pa imamo še slovenske in hrvatske ministre 1 p Treba si zapomniti. Bivši demokratski minister, liberalni poslanec dr. Voja Marinkovič je ravnatelj Privredne (gospodarske) banke, minster dr. Vlada Marko-vič pa ravnatelj Izvozne banke. p Velik učenjak je neki samostojuež Ažman iz Lesc. V »Kmetijskem listu« trdi — česar si do danes uiti najbolj lažnivi liberalci niso znali izmisliti — da je završniško električno centralo ustanovilo desetero gorenjskih občin. V kranjskem deželnem zboru se je vršil velik boj liberalcev in sedanjih samostojnežev proti Završnici, dežela je najela precejšnje posojilo za izvršitev tega načrta, skoro 10 let že gori elektrika na Završnici — danes pa pride leški učenjak in malo da ne pravi, da je elektrarno on sezidal. Po Gorenjskem je vzbudit ta njegov humor precej smeha. Domače novice. d Zlato mašo je praznoval v nedeljo 31. julija preč. gospod Anton V e r b a j s , župnik v pok., v zavodu č. sester križark v Mali Loki pri Ihanu. d Železnica Kočevje—Brod. Poroča se nam: Veliko zanimanje cele Dolenjske je za železnico, ki bi nas vezala z Reko. Prerekamo se, kje naj teče, vsak si želi v bližini železno cesto, ki nas bo vezela z morjem. Kot znano, se dela zlasti na to, da se potegne od Kočevja čez Banja loko, in na Brod-Moravice. Glavna seja odbora in vseh, ki se zanimajo, je bila 17. julija. Veliko korist bo dala železnica zlasti siromašnim okrajem od Kočevja do Delnic. Na označeno sejo je prihitelo mnogo interesentov. Pričakovali smo sosebno poslance vseh strank. Obetali so se trije. A glej, na dan seje je zastopal koristi okraja le poslanec SLS g. Škulj. Dočim je poslanec in minister Pucelj imel čas in avtomobil za veselico v Dolenji vasi, ni pa imel ne bencina ne volje za sejo v Kočevju. Tako je navdušenje mož Samostojne za ljudsko korist. d Potne legitimacije s fotografijo mora imeti vsakdo, ki potuje po notranjosti države. Oproščeni so le oni kmetje, ki vozijo živila na trg v mesto in jim je treba le legitimacije od občinskih oblasti pa brez fotografije. Te legitimacije so veljavne za dva meseca, ostale za eno leto. d G. Pesek, ki je bil izvoljen za ljubljanskega župana, ne bo potrjen. Liberalci se namreč hočejo, četudi z najhujšim nasiljem, vzdržati na vladi. d Velika liberalna ljubezen do kmeta. Mestni magistrat ljubljanski je razglasil, da je še nadalje cena mleku 6 K za liter in da bo strogo kaznovan, kdor bo prekoračil to ceno. Kmet je s sušo za milijone udarjen, in edini dohodek bo, kar mu bo dala živina. Liberalci mu tudi tega ne privoščijo. d Obsojena »Domovina«. »Domovina« je prinesla 6. II. t. 1. ostuden dopis iz Sv. Križa, v katerem je dopisnik dolžil Orla najnesramnejših stvari. Orel je tožil »Domovino« radi žaljenja časti. Ker niso mogli dopisnik in njegovi pomagači ničesar dokazati pred sodiščem, je bila »Domovina«, oziroma njen urednik obsojen na 10 dni zapora in povrnitev vseh stroškov. Če bi dopisnik imel kaj časti V sebi, se ne bi skrival za hrbet urednikov. Za svoje grehe nosite nesramni obsojeni obrekovalci sami kazen. Zopet en dokaz, koliko so vredni dopisi lažnjive »Domovine«. Doiični žaljivi dopis izvira od prijateljev Sokola, ki se. na cigansko življenje in popivanje prav, dobro razumejo. d Pismo iz Amerike, Cenjeno uredništvo! Kot zvesta čitateljica hočem opisati kako je tujka j; sicer vem, da pridejo vsake, vrste časopisi tja, vendlar hočem tudi ja«; omeniti, da je tukaj sedaj skrajno slabo* Draginja velika, dela pa nič; industrija popolnoma počiva, sempatam dela kakih 10 ljudi, revščina velika in nekateri tudi stradajo, nimajo tudi stanovanja, ker nimajo s čim plačati ga. Kljub temu, da je tukaj skrajno slabo, pa ljudje kar trumoma drvijo sem. In to radi tega, ker so ljudje pret-malo poučeni ali pa nič, ker morda ne berejo tega ali onega čtiva. Ljudstvo pač ne pomisli, ko se poda na pot, kaj bo tam, ali bodo imeli srečo, da bodo dobili delo alt ne; glavno jim je, da pridejo črez morje. Kaj žene ljudi z domače zemlje, mi ni znano, vem pa, če bi tam ostali, bi imeli vsaj delo in jelo, tukaj pa tega ne bo in tudi se: nič ne zboljšuje, ampak je še z vsakim dnem slabše. Jaz imam vsake vrste časopise in iz njih je razvidno, da tam ljudem ne primanjkuje dela, torej tudi ne jela. Bolje bi bilo, da bi se ljudstvo bolj zanimalo za 7 urah, z vlakom gredo romarji na-6' vadno ob tričetrt na eno iz Ljubljane do Stične, odkoder je poldrugo uro peš do Krke, ravno toliko imajo tudi Kočevarji s postaje Dobrepolje. Tudi v nedeljo zjutraj s polsedmim vlakom iz Ljubljane bi v naglici še opravil božjo pot. Nazaj pride vlak v Ljubljano ob dveh popoldne in ob osmih zvečer. Kdor utegne, naj pride rajši na delavnik v teh 14 dneh med romarskimi shodi. d Požar. V Naklem je v petek dopoldne požar vpepelil gospodarsko poslopje Franceta Černilec v vrednosti 120.000 K. Zaradi suše in pomanjkanja vode je bila vsa vas v smrtni nevarnosti. Že je ogenj oblizoval sosednje strehe, ljudje so jokali in trepetali od groze, toda naporu vrlih gasilcev se je posrečilo, da so razdivjanemu ognju pot zastavili. Kako je ogenj nastal, se še ne ve; sodijo pa, da so zažgali otroci. Torej starši, bodite strogi in ne pustite smrkavim otrokom kaditi! Ker je to letos v Naklem že drugi požar (na Novega leta dan je gorelo pri Antonu Škofic), je gotovo skrajni čas, da se vodovod zanesljivo popravi. Saj veste, v tretje gre rado. d O velikem požaru, ki je upepelil vas Slep-šek pri Mokronogu, smo prejeli naslednje poročilo: Strašen požar je v ponedeljek dne 1. t m. upepelil četrt ure od Mokronoga oddaljeno vas Slepšek in napravil nadmilijonsko škodo. Goreti je pričelo ob 10. uri in sicer pri hlevu posestnika Antona Znidaršiča. Zažgali so zopet otroci, ki so steknili nekje premalo zavarovane žveplenke. V trenutku je bilo vse gospodarsko ]>o-lopje v ognju, kateri se je širil od poslopja do poslopja. Nekako četrt ure potem ko je pričelo goreti, je prihitela na kraj nesreče mokronoška požarna bramba. Tedaj je bila že vsa vas v plamenu. Tej požarni branibi, kateri sta prišli požrtvovalno na pomoč požarni brambi iz Št. Kuperta in Mirne, se je posrečilo po silnem naporu ogenj omejili 111 rešili spodnji del vasi. Kazume, da so poleg gasilcev skušale nesrečne žrtve z nadčloveškim naporom rešiti vsaj malenkosti — vendar je bil ves trud malodane brezuspešen in se je več revežev pri tem nevarno opeklo in pobilo. Od desetih gospodarjev so stale trem močno poškodovane hiše, pravzaprav le še ogrodje hiš, dočim so vsem desetim zgorela vsa ostala poslopja (21) do tal •/, vsemi pritiklinami. Nepopisna je stiska teh revežev; pomisliti treba, 'Ia so ravno spravili svoj edini letošnji pridelek pod streho. Kajti razun žila in skoro odmerjenega sena nimamo v našem kraju letos pričakovati skoro nobenega dohodka več iz zemlje. Nesrečneži nimajo, da bi se najedli zdaj ob žetvi, ko se kmetu dolgo leto pričenja. Kaj pa še bo? Kako naj stavijo svoje domove pri tej strašni draginji, če ne bo priskočila požrtvovalnost darežljivih src z izdatnimi prispevki na pomoč. Dobrodošel bo vsak dar, bodisi v denarju bodisi v naturalijah. Darovi, katerih nesrečni pogorelci težko pričakujejo, naj se blagovolijo nakazati pomožnemu odboru v Mokronogu ali županstvu istotain. d Za pogorelce v Slepšeku. Poslanec Sušnik je vložil na ministrstvo za socialno politiko, notranjih zadev in za kmetijstvo prošnjo za hitro in izdatno pomoč pogorel-cem v Slepšeku. d Trije utopljenci, 26. julija je utonil v Krki v Novem mestu 26 letni delavec Ivan Spiler iz Murske Sobote. Razgret je skočil v mrzlo Krko, vsled česar ga je zadela kap in je našel smrt v hladnih valovih. — 27. julija pa se je v Temenici pri Trebnjem kopala 42 letna Frančiška Jerič, Prijel jo je krč in ker ni bilo v bližini nikogar, ki bi ji pomagal, je utonila. — 9 letni France Červan iz Strelcev se je 29. julija kopal v družbi svoje matere in dveh sester v Krki. Zašel pa je predaleč in je izginil v valovih. Na obupni klic matere je prihitel nek moški, ki pa je izvlekel že mrtvega na suho iz zavratne reke. d Utonila jo v Savi pri kopanju gospa Olga Rant iz Dev. Mar. v Polju. d Napad t nožem. S Kovorja se nuni dom? da ni Jožef Pretnar napadel Janeza Valjavca nožem, pač pa je bilo obratno res. Janez Valiave* je z besedo napadel hčer Jožefa Pretnurja in i" je le-ta proti temu energično protestiral, ga je l«° nez Valjavec z nožem napadel. d Ustreljen medved. Poroča se nam: p08es, nik in lovec Ivan Turšič iz Kožejeka št. 2 je uslrelii lepega medveda-mrharja! Hvala mu, da nas je rešil tega pritepenega tatu ki nam je pobral veliko drobnicel — Izjava. Pred 2 letoma sem kupil veleposestvo Mala vas pri Dobrniču. Moj rajni brat Lovro Lah, tedaj župnik v Sv. Križu pri Litiji, je bil pri kupčiji navzoč a prispeval pa ni k nakupu niti vinarja, ker kot duhovnik ni ničesar imel. Pred pričami je dejal sam: ;>Rad bi kaj pomagal svojemu bratu pri tem nakupu, a nimam. Imel sem iz mirnih časov nekaj prihranjenega, pa mi je požrlo vojno posojilo.« — To izjavo podam v upoštevanje onim, ki ali nevede ali pa iz zlobe drugače govore. — Mala vas, dne 8. avgusta 1921. Mihael Lah, veleposestnik. d Amerikanska. V Ameriki je po novi postavi prepovedano prodajati in piti alkoholne pijače. Nekoč pripeljejo pred mladega sodnika trgovca, ki je na skrivaj prodajal vino. Sodnik ni imel še nobenega takega slučaja v svoji praksi. Kako naj obsodi kršilca postave, koliko dni, tednov ali mesecev naj mu da. V svoji veliki zadregi je telefoniral svojemu starejšemu tovarišu-sodniku: — Pred seboj imam — človeka, ki prodaja vino. Koliko naj mu dam? Kmalo bi omedlel, ko mu je tovariš odgovorili — Ne več kot dva dolarja za kvart (amerikanska inera). Kupi šest kvartov tudi zame. d »Junakinja iz štojrat se bo dobila kot knjiga, kakor hitro izide. d M. Z.: Naj prosi mož-vojak pri svoji komandi. d Vrtec in Angelček. Izšla je št. 7/8. Slarši, ki hočejo res razveseliti otroke, naj pos-žejo po teli listih. Dobe se še vso letošnje številke. Otroci naj tudi med počitnicami dobe primernega beriva, da ne pozabijo branja in si oblaže srce. Vrtec z Angelčkom slane 20 K za vse leto. Angelček sam 10 kron. Naroča se pod naslovom: Uprava Vrtca, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80. Plača se. po položnici. Parni kotel. Ing. Gvidon Gulič. Jugoslovanska knjigarna je priče'a z izdajanjem »Znanstvene knjižice« in prvi vzezek obravnava prednost iz tehniškega sveta. Pričujoča knjižica obravnava na jedrnat način parne kotle. Pisatelju se je posrečilo opisati na omejenem prostoru najznačilnejše sisteme njegove bistvene lastnosti in njegovo najprimernejšo vporabo. V nadaljnili odstavkih se seznanimo s posameznimi sestavnimi deli parnega kotla, s potrebno pripremo in opremo take naprave. Najbolj bodo vstregli odstavki, ki govore o obratovanju, snaženju parnih kotlov, o poškodbah in o eksplozijah, kako sc prepr®' čijo oziroma kaka popravila so možna, lu )e obravnavano res vse, kar je treba vedeti pri praktičnem obratovanju. Za tem so navedena revizijska pravila, predpisi za kurjače m ni)-liovi prestopki. Kakor je razvidno iz vsega, je knjižica mnogostranska in posebno temel|'ta za onega, ki ima neposredno za opra'11! parnim kotlom in naj si je to kurjač, del • vodja ali gospodar. _ (mat Zunanja oprema knjižice je lična, '°rin priporočen. Vezan izvod velja 40 kron in , dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljan. Knjigo moremo prav toplo priporočati. . Jetika je najbolj razširjena ljudska poie zen. Vsak olikan človek mora vedeti vsaJ. najvažnejše o {etiki, posebno javni namesce ci, učitelji, duhovniki i. t. d. Slovenski sPe ;ijalist za pljučne bolezni dr. Pečnik nam podaja v svoji knjigi »Jctika« kratko jedrnato sliko o jetiki ,kako nastane in kako se dandanes zdravi. Vsebina knjige je bogata kljub temu da ima le 48 strani, vsakdo bo našel mnogo podučnega v nji v prvi vrsti seveda jetičniki. Knjiga je izšla v založbi knjigarne Goričar-Leskovšek v Celju, dobi se pa tudi v vseh drugih knjigarnah v Jugoslaviji. Cena izvodu je 8 kron s poštnino 8.80 kron. Denar te pošlje naprej. pr >Sreimi lovec«. Koračnica, zložil za-klavir, enoglasno petje in vijolino Ivan Rozman. Cena 82 kron. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v drugih knjigarnah v Sloveniji. — Ta skladba, prva jugoslovanska lovska koračnica, bo v mnogih glasbenih krogih zbudila precej zanimanja, še posebno pri lovcih, katerim je v prvi vrsti namenjena. Desedaj nismo imeli za lovski šport nobene primerne pesmi, kakor n. pr. drugi narodi. Zato upravičeno upamo, da se bo ta skladba kmalu zelo udomačila. Gospodarski obzornik ooooooooooooooooooooooooooo8o33oooooo^ Vrednost tujega denarja. Denar ameriški dolar avstrijska krona češkoslovaška krona angleški funt francoski frank italijanska lira bolgarski lev carski rubel grška drahma nemška marka rumunskl lej švicarski frank ------ poljska marka ------ niažarskn krona ------ g Razvoj naše valute se vidi najbolje iz sledeče tabele: 30. julija 3. avg. 8. avg. K v K v K v 174 75 174 — 166 - — 20 - 19 - 16 _ _ 2 28 — — 570 — __ 610 — — _ 13 40 — _ 7 32 7 45 -- -- - 21 - 22 2 16 2 16 2 14 2 28 2 25 — — Tabelo čitaj na sledeči način: V prvi vrsti stoji desno»od datuma 28. julija 1920 in pod napisom Dunaj število 40. To se pravi: Za 100 dunajskih kron si dal 28. julija 1920 40 naših kron, 28. julija 1921 le še 18.4 naših kron. Dunajska valuta je torej še slabša kot naša. Čisto drugače pa izgleda rubrika Newyork. Za en dolar si dal 28. julija 1921 samo 74 kron, 28. julija 1921 pa si moral dati 170 kron, torej skoraj 100 K več! Ravno isti proces opažamo pri lirah, markah in čeških kronah. Posledica tega je, da cene blaga, katero dobimo iz tujine, pri nas rastejo. Za čevlje, ki so veljali lani v Ameriki 5 dolarjev, si plačal pred enim letom 5 X 74 = 370 K, danes bi' veljali 5 X 170 = 850 K, torej okroglo 500 K več! pe bi padla cena čevljem v Ameriki na 2 in pol dolarja, bi veljali čevlji pri nas še vedno 2.5 X 170 = 425 K, bili bi torej še vedno zaradi padca vrednosti našega denarja za 60 K dražji kakor pred enim letom. To je vzrok, da mi padanja blagovnih Datum i Dunaj Berlin Pri|t tla N«w-Tork 28. jul. 1920 40 182 151 410 74 13.avg. 1920 40 190 155 474 90 l.sept. 1920 44 200 182 530 1071 15. sept. 1920 ■10 208 165 480 114 15. apr.1921 23 223 190 710 139 17. maja 1921 22 208 194 673 133 17. jun. 1921 22-5 214 202 725 137 15. jul. 1921 21 210 215 714 151 21. jul. 1921 20 216 — 722 158 25. ju!. 1921 19-5 216 214'5 732 162 28. jul. 1921 18-4 219 225 733 170 cen, ki se vrši že po vsem svetu, prav nič ne čutimo. g Nov drobiž. Finančno ministrstvo je prejelo 8 vagonov drobiža za 10 par in po 25 par. Novci po 10 par se oddajo takoj v promet, novci po 25 par pa se bodo nekaj časa zadržali. Zaenkrat pridejo v promet novci po 25 par, ki jih kujejo v Novem Sadu in v Zagrebu. g Češkoslovaška menja srebro za zlato. Češkoslovaški bančni urad je te dni zamenjal na Nizozemskem 6 vagonov srebra za zlato in sicer tako, da je stala vsaka zlata krona 36 srebrnih, CENE. g \inski trg v Banatu. Vinogradi v Banatu kažejo letos zelo dobro. Majhen del vinogradov je poškodovan po teči. Na razpolago je še mnogo neprodanega vina, posebno iz leta 1919. Cene so nespremenjene. Cena vinu iz 1. 1920. 10 odstotnemu 11 K 50 v, 8 odstotnemu 8 K 50 v. g Cene pšenici v Slavoniji. Nova pšenica 100 kg stane v Slavoniji 800 do 860 kron. ŽIVINA. g Nekaj k cenam goveje živine. V Sloveniji so pričele cene goveji živini naglo padati. Goveje živine je dovolj na vsakem semnju, in sicer vsled pomanjkanja krme. N. pr. na zadnjem semnju v Teharjih pri Celju so prodajali vole po 13 do 16 K, težje krave po 8 do 12 K kg žive teže. g Cene pšenici v Bački so 880 do 900 kron, v Banatu 850 do 870 K za 100 kg. g Ljubljanski živinski semenj dne 3. avgusta je bil srednje dobro obiskan. Konj so prignali do 300, goveje živine okoli 230 glav. Suša, katera je uničila skoro vso otavo, je vplivala posebno na cene konj, katere so znatno padle. Cena srednje dobrih konj je padla od 10 do 7 tisoč. Tudi cene goveji živini so padle. Na zadnjem semnju pred 14 dnevi so prodajali vole po 20 in 21 kron kilogram, dne 3. avgusta je bilo le nekaj prvovrstnih pitancev prodanih za 20 ali 21 kron kilogram žive teže, medtem ko so slabše vole in junce prodajali po 14 do 19 kron kilogram žive teže. Cene kravam so padle že na 8 K za 1 kg. Kupčija je bila bolj srednja. Konje in govejo živino pod težo 400 kg so kupovali tudi nekateri italijanski trgovci. Sicer pa na ljubljanskih sejmih dosežene cene živini niso splošno mero-dajne, ker je tukaj navadno cena živini pri kilogramu za 2 K višja kakor na sejmih na deželi. g Goveja živina v Slavoniji je vsled pomanjkanja krme suha ter je zato nesposobna za izvoz. Cene goveji živini so vsled tega znatno padle. DAVKI. g Dohodninski davek. Ministrski svet je pod' pisal zakon za dvanajstine (mesečni proračun), kjer, je rečeno: Davčna dolžnost, plačevati dohodnino^ obsega osebe, katerih letni dohodek presega 4800 kron. Izjemoma se za leto 1921. ne odmerja dohod, nina od dohodka izpod 10.000 kron. g Zanimive številke. V mesecu juniju t. 1. je dobila naša država na užitnini (trošarini): V Srbiji in Črni gori 2 milijona, 415 tisoč, 663 din.; v Sloveniji 2 milijona, 318 tisoč, 962 dinarjev; v Hrvatski in Sla-, voniji 5 milijonov, 661 tisoč, 894 dinarjev; v Vojvodini 6 milijonov, 504 tisoč, 927 dinarjev itd. Pač zanimive številke! g Davčne komisije. Začasni zakon oj proračunskih dvanajstinah z dne 27. junija 1921, »Službene Novine« štev. 154, ustreza že ponovno izraženi želji davčnih, zavezancev, da se vzpostavijo cenilne ko-rnilije za dohodnino in priredbene komisije za pridobnino. Da se pospeši volivno postopanje, so dosedanji predpisi, ki soi bili proračunjeni za povsem druge razmere, kolikor mogoče poenostavljeni. Najvažnejši sta dve izpremembi: 1. Da se uvede ustna volitev namesto pismene, 2, da se v dohodninske komisije ne voli več pol volivnih razredih, marveč v eni sami skupini. Volivci se bodo opozorili na volitve, volivni dan, način in kraj volitev v Urad-t nem listu in po javnih razglasih po občinah. Posebne poverilnice in glasovnice se ne bodo razpošiljale. Volitve se bodo pa vršil'- na nedeljo in na sedežu vsakega davčnega urada in ne kakor do sedaj le na sedežu davčnih oblastev. Ako bi se volitev ne udeležili vsaj trije volivci, preide! pravica izbrati polovico dohodninske komisije na poverjeništvo za notranje zade-i ve in pri pridobninskih komisijah na trgovsko in obrtniško zbornico. Volitev v dohodninske komisije se bo na podstavi teh1 določil izvršila takoj, čim sestavijo davčna oblastva volivne imenike in poteče re-klamacijski rok, tako da bodo priredile dohodnino za 1. 1921 in prejšnja leta, v ko-: likor še ni odmerjena, zopet cenilne koK v isije, PROMET. g Popravljene vagone no nam poslali te dni iz Budimpešte, in sicer 12 lokomotivi in večje število vagonov. g Promet v Češkoslovaški, Češkoslo-i vaški parlament je dovolil železniškemu ministrstvu kredit v znesku 540 češkoslov. kron, katerega nameravajo uporabiti zal popravo starih vagonov in nakup 100 nor vih lokomotiv in okoli 10 tisoč železniških! voz. RAZNO. g Povpraševanje po hrastovih dogali je v celi Evropi veliko, ker se bližamo trgatvi. Francija rabi veliko, enako tudi Italija in Nemčija. Tudi v naši državi bom pais Listek. mm cxjoocxxx>oo8888oooooooooooooooooo Prstan kraljice iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Poljanec. (Dalje.) III. poglavje. Proiesor gre na lov, Z vsega našega strašnega potovanja preko puščave, dokler nismo zapustili gozdov in dospeli do planjav, ki obdajajo mursko gorovje, je, menim, malo dogodkov, ki bi bilo treba z njimi mučiti bravca. Prvi je bil v Assnamu, kjer je kapitana Ormeja dohitelo neko pismo in več telegramov, ki nas je takoj o njih obvestil in mi jih pokazal. Sporočili so_ mu, da jc skrivni deček, ki ga je njegov stric zapustil, nenadoma zbolel in umrl za neko otroško boleznijo; tako je bil on edini dedič velikega premoženja, ki je mislil, da je zanj izgubljeno; zakaj vdova je dobila le letni dohodek iz dela premakljivega premoženja. Voščil sem mu srečo in dejal, da se mi zdi, da ne bomo imeli tega veselja, da bi nas spremljal v Mur, »Zakaj ne7« je vprašal. »Dejal sem, da grem in nameravam iti; saj sem v ta namen podpisal pogodbo.« »Kajpada,« sem odgovoril, »toda okoliščine izpremene razmere. Da tako rečem: drzno podjetje, ki je morda dovolj drzno za mladega moža iz poštenega rodu, duhovitega in podjetnega brez posebnih sredstev, in več kot dovolj dobro za moža, ki mu leži sreča pred nogami. Pomislite kaka sreča ie to za moža vašega rodu, razuma, slovesa in zdaj vas zadene v mladih letih še veliko premoženje. Hj, ni je praiv nobene reči, ki bi je ne moglj s temi sredstvi na Angleškem izvršiti Vi greste lahko v parlament') in vladate deželo, če hočete, lahko postanete peerJ). Vi lahko vzamete katero koli, da le ni kralieve krvi; kratko: z nenavadno majhnim vašim lastnim trudom v4m je pripravljena sijajna življenjska pot. Nikar ne zavrzite bogastva, kakor je pred vami, da morebiti umrjete od žeje v puščavi ali vas ubijejo v boju z neznanimi rodovi.« »,.,«, • »O, ne vem,« je odgovoril. »Nikoli nisem navezaval srca na bogastvo, srebro ali kai drugega, Ko sem ga izgubil, nisem zavpil, ko sem ča sedaj zopet našel, ne bom pel. Jaz grem vse: kako z vami in vi me ne morete prekositi pri naši pogodbi. Samo to menim, da bi bilo bolie, ker moram zapustiti tako premoženj, če bi bil napravil oporoko in jo spravil doma, ker ,e sitnost s tako rečjo.« državni zbor, ) izgovori: pir, to je član najvišjega angleškega plemstva. i .PraX V^l 'e vstopil profesor; sledil ga je neki arabski tatinski trgovec, ki se je poizkušal ž njim pogoditi za neki starinski predmet. Ko smo tnjovca zapodili in Higgsu stanje raz-lozili, je Higds, ki naj ima že kakršne koli na-Pake v malih rečeh, pa je nesebičen v velikih, dejal, da soglaša z menoj in da misli, da bi nas Orme v teh razmerah moral zapustiti in se domov vrniti. »Prizanašajte svojim pljučem, stari dečko,« je odgovoril kapitan, »zaradi tega-le, če ne zaradi kaj drugega,«, in potisnil je preko mize predenj neko pismo, ki sem ga videl kasneje. Da v kratkem povem: bilo je od mlade gospodične, ki je bil z njo dogovorjen, da jo vzame, in ki ga je po izgubi premoženja zapustila. Zdaj se je zdelo, da je svoje mnenje zopet izpremenila, in dasi tega ni nič omenila, je imela novica o smrti tega nepotrebnega otroka s to njeno odločitvijo tudi nekaj opraviti, »Ali ste na to odgovorili?« je Higgs vprašal, »Ne,« je odgovoril Orme, in jezik se mu je razvezal. >Na to nisem odgovoril in ne nameravam odgovoriti, niti pismeno niti osebno. Jaz nameravam jutri zjutraf oditi proti Muru in potovati po tej poti taKo daleč, kot mi hoče usoda dovoliti; zdaj grem pa gledat podobe, ki so pri kataraktu1 vsekane v skale. »Dobro, to je urejeno,« je dejal Higgs poleni, ko je Orme odšel, »in jaz za svoj del sem tega vesel, mislim namreč, da. nam bo pri teh Tungih kakor koli v korist. Čo je šel torej on, bo šel — upam — tudi narednik, in kje naj bi bili brez Kvika, bi rad vedel?« Kesneje sem o stvari govoril z žalostnim Kvi-kom in mu ponovil svoje mnenje, ki ga je narednik poslušal s spoštovanjem, ki mi ga je vedno vljudno izkazoval. »Oprostite, prosim, gospod,« je dejal, ko sem končal, »toda jaz menim, da imata oba prav in narobe. Vsaka reč ima dva konca, ali ne? Vi pravite, da bi kapitan ravnal brezbožno, če bi se dal ubiti, ko ima zdaj toliko denarja, da lahko od njega živi, dasi vidite, da je življenje splošno zelo umazano, dočim je denar dragocen, redek in ga je težko dobiti. Niso kralji, kar mi časlinio, ampak njih krone; niso milijonarji, ampak njih milijoni; toda milijonarji navsezadnje svojih milijonov no vzamejo s seboj; zakaj Previdnost, ki sovraži potratnost kot narava, vč, da, če bi jih, bi skopneli; tako pa en mrtev človek drugemu kruha da, kot pravijo, ali morebiti bi moral v takih slučajih reči: potic. Splošno pa, gospod, priznavam, da imate prav, če trdite, da je zapravljiva sreča grešna. Toda zdaj pride drugi konec. Jaz poznam to mlado gospodično, ki se je kapitan ž njo zaročil, ki bi se nikoli ne bil, če bi bil vpošteval moj opomin. Iz vseh malih ribjekrvnih kač, ki sem kdaj vanje uprl svoje oči, je bila ta najbolj kačja, dasi lepa, priznavam. Salomon je dejal v svoji gorečnosti, da ni našel poštene ženske, če bi bil pa srečal častilo gospodično — eh, kaj nas njeno ime briga — bi bil o priložnosti isto dejal in še nadalje isto trdil. Nihče bi ne sprejel nazaj služabuika, ki je službo odpovedal, nato pa pravi, da mu je žal, zakaj če to naredi, bo žalost na drugi plati, preden bo vsega konec; in še veliko manj sme zopet sprejeti zaročenko, to bi bilo boljo utoniti — jaz sem to že enkrat izkusil, zato pa vem. To je rep pri tej stvari. Toda,« je nadaljeval, »ta reč ima dve plavuti kot tista beštijeva jegulja, ki sem jo ujel v Nilu. Ena je ta, da je kapitan obljubil in se zavezal iti do konca s tem pohodom, in če človeka doleti, da umrje, je bolje, da umre častno kot pa, da prelomi dano besedo. Druga pa je ta, kakor sem vam povedal v Londonu, ko sem podpisal, da ne bo umrl minuto pred svojim časom in nič se mu ne bo zgodilo, razen kar mu je usojeno in zalo prazne marnje o takih rečeh niso niti vinarja vredne, posebno ker je vzhod daleč pred zahodom. Zdaj pa, gospod, grem gledat za kamelami in temi na pol judovskimi, ki jim pravite Abati, jaz jim pa pravim smrdljivi prihuljenci, zakaj če vtaknejo svoje tatinske prste v te zaboje 8 pikritovo' soljo, misleč, da so slaščice, kakor sem jih zasačil včeraj, ko so to poizkušali, se bo v Egiptu nekaj zgodilo, da se bodo faraoni3 obračali v svojih gro- 1 Katarakti so nekaki visoki kameniti pragovi v Nilu, preko katerih z mogočnim šumom pada voda v globino. ' Pikrit je silno močno razstrelivo. 3 Faraoni so se v starodavnih časih impnovali egiptovski kralji. bovih in se bodo desetere egiptovske šibe' zdele nedolžna igrača.« Ko je Kvik tako končal svoj govor, je šel, ia ob določenem času smo odrinili proti Muru. Drugi dogodek, ki se ga je morda vredno spomniti, se nam je pripetil, ko smo dopolnili dva meseca naše štirimesečne poti. Ko biito že tedne utrujeni popotovali po puščavi — čo se prav spominjam, je bilo ravno štirinajst dni, odkar je prešel v Ormejevo last pes Faraon, ki bom imel kmalu o njem dovolj povedati — smo dospeli v oazo,2 ki ji pravijo Zevi, kjer sem se ustavil na svoji poti proti Egiptu. V tej oazi, ki, dasi nima velikega obsega, ima studence izvrstne vode in loge datljevih palm, smo bili ob tej priliki zelo prijazno sprejeti; posebno zato, ker se mi je zadnjič, ko sem bil tukaj, posrečilo ozdraviti njenemu šejku3 neko hudo očesno boleien in veliko teli ljudi z dobrim uspehom zdraviti za raznimi boleznimi. Zato sem se — dasi sem gorel iti naprej — vendar dogovoril z ostalimi, da bi bilo modro pridručiti se zahtevi vodnika naše karavane* — bil je spreten in darovit, pa po mojem mnenju nezanesljiv Abat z imenom Sadrah — in ostati približno teden dni pri Zevih in počivati in napasti naše velblode, ki so se ob pičlih puščavskih rastlinah skoro popolnoma posušili. Tega Šadralia so njegovi tovariši — naj takoj dodani — zavoljo nekega tedaj meni neznanega vzroka imenovali Mačka; bil je zaznamenjan s tremi brazgotinami preko obraza, ki so mu jih zadali — tako mi je povedal — levovi kremplji. Veliki sovražniki tega zevskega rodu so bili levi, ki so ob gotovem letnem času — ko jim je, mislim, pohajal živež — prihajali s pobočij vrste gričev, ki so na vzhod in zapad raztezajo preko puščave, pomorili veliko zevskih ovAc, velblodov in druge živine, dovolj pogosto pa tudi kakega človeka tega rodu, ki so ga mogli ujeti. Ker ti ubogi Zevi niso imeli strelnega orožja in so bili na milost in nemilost prepuščeni levom, ki so postali primerno drzni. In resnično niso imeli drugega pripomočka kot zavarovati svojo živino po noči s kamenitim zidovjem in iskati zavetja v svojih kočah, ki so jih redko zapustili med solnčnim zahodom in jutrom, razen da so naložili na ognje, ki so jih kurili zato, da preženo roparske zverine, ki bi se morda plazile skozi naselbino. Dasi je bil levji letni čas v polnem teku, vendar prvih pet dni našega bivanja pri Zevih nismo videli nobene teh velikih mačk, dasi smo jih slišali v temi rjoveti v daljavi. Šesto noč pa so nas zbudili tožeči glasovi, ki so prihajali od vasi nekako štiri milje daleč; in ko smo šli zjutraj vun gledat, kaj je, nas je srečala žalostna procesija, ki so je bližala od njenega obzidja. Na čelu je hodil sivolasi stari poglavar; sledilo mu je število javkajočih žensk, ki so v svoji razburjenosti ali v znak svojo žalosti opustile običajno odelo in štirje možje, ki eo na pletenih vratih nosili nekaj groznega. Tukaj smo zvedeli, kaj se je zgodilo. Zdi se, da so dva ali trije, lačni levi vdrli skoz streho, iz palmovih vej spleteno v kočo ene izmed šejkovih ženš, katere ostanki so bili razpoloženi po vratih. Za nameček, da so jo ubili, so odnesli še njegovega sina. Sedaj je prihajal prosit nas, bele može, ki imajo puške, da bi ga maščevali nad levi, ki bi sicer, ker so enkrat okusili človeško meso, uničili še veliko več njegovih ljudi. Ker niti Higgs ni razumel posebnega zevskega narečja, je po tolmaču, ki je znal arabski, v razburjenih besedah in brez zveze dopovedoval, da zverine leže ne daleč odtod med peščenimi griči, okrog malega izvirka vode raste veliko ločje. Ali bi mi ne hoteli iti in jih pobiti in si zaslužiti blagosloy Zevov? Jaz na to nisem nič dejal iz preprostega razloga, ker nisem želel, da bi se kdo dal voditi za temi levi, saj smo imeli tako velike reči za vratom, dasi sem sam vedno ljubil lovsko zabavo. Je pafl čas za lov, pa tudi čas lov opustiti, zakaj zdelo se; mi je, neoziraje se na živež, da bo ta naša pot malo pozna. Seveda pa je, kot sem pričakoval, Oli-ver Orme dobesedno planil po tej misli. Prav takff 1 Ker egiptovski faraon (kralj) ni hotel it' pustiti Izraelcev iz egiptovske sužnosti, je Bog po« slal nad Egipt desetero strašnih kazni (šib). 8 Ožza ali zelenica je rodoviten otok v peščeni puščavi, ki ima dovolj vode, drevja, zelenja. / ' Šejki so poglavarji, knezi arabskih rodov. ' Karavana je popotna družba, ki hodi skoB puščavo. fjjmja ki so jc žo davno ukvarjal s jnisko in si začel predodevati strel. Glasno jc vzkliknil, da mu nobena stvar ne more dati večjega veselja, zlasti ker je bil prepričan, da so ti levi v resnici strahopetne in domišljave zverine. 0,1 lega trenutka sem slutil v svojem srcu nesrečo. Vendar pa sem dejal, da tudi pojdern deloma zato, ker že precej časa nisem ustrelil leva, pa sem imel poravnati račun s temi mrcinami, ki so me, naj na to opomnim, skoro umorile v murskem gorovju, deloma pa zato, ker sem poznal puščavo, pa tudi levski rod veliko bolje, kot profesor ali Orme -in sem mislil, da bi mogel biti v korist. In poiskali smo svoje puške in patrone, ki smo jim po premisleku pridejali dve veliki steklenici z vodo in použiii krepak zajutrek. Ko smo se pripravljali za odhod, je prišel k meni Šadrah, voditelj abatskih velblodskih poganjačev, tisti človek z brazgolinastim obrazom in me prašal, kam gremo. Povedal sem mu, na kar mi je dejal: iKaj imate vi, gospodje, do teh divjakov in njih težav? Ce jih nekaj pogine, nič ne de, toda kot bi morali vedeti, o doktor, če hočete loviti leve, jih je polno v deželi, kamor popolujete, saj veste, da je lev malik Fungov in ga zato nikoli ne ubijajo. Toda puščava okrog Zevov je nevarna in lahko vas zadene nesreča.: »Potem pa z nami pojdi,« se je vtaknil pro- IZJAVA. Podpisani Bernik MIha, posestnik v Zg. Besnici, preklicujem in obžalujem kar sem žaljivega govoril o Janezu Kozjek, posestnika sinu 1 Zg. Besnici, ter izjavljam, da so bile moje jbdolžitve neresnične in brez vsakega povoda. Zahvaljujem se mu, da mi je žaljeaje na mojo prošnjo odpustil. Bernik Miha. Resna ženitna ponudba! Priden krojač 47 let star vdovec brez otrok v bližini Leobna, so želi tem potoni seznaniti s priprosto osebo, primerne starosti brez premoženja. Nasl. pove uprava Domoljuba pod 2772. star 16—20 let, vajen kmečkega dela, tudi konj, se sprejme takoj v župnišče. Plača po dogovoru. Kje, pove uprava „Domoljuba"pod št. 2750. Za grad Križ pri KamntUn sa išče prva kuiimfsjka dekla Ravnateljstvo graščine Križ._ ® zajamčeno pri- Britiieo&c v-jast ** nudi na debelo Parna veležganjarna Bobert Diehl, Celje. fesor, ki med njim m Šadrahom ni bilo kaj ljubezni, -zakaj, če boš ti zraven, bomo seveda čisto varui.« ...... v. »Na'a,< je odvrnil, »jaz in moji ljudje počivamo; samo norci gredo lovit ničvredno zverino, ko bi morali počivati. Ali nimamo puščave in njenih nevarnosti že tako dovolj? Ce bi vedeli o levih toliko kol jaz, bi jih v miru pustili.« »Puščave imamo seveda popolnoma dosti, toiia strela prav malo,« je opomnil kapitan, ki je arabski dobro govoril. »Ležite na svojih posteljah, ml gremo pobijat te zveri, ki neprestano vznemirjajo to ubogo ijudstvo, ki je tako ljubeznivo z nami ravnalo.« ___________ Za razvedrilo. Pri bolniku. Prijatelj: >Kako se počutiš odkar ne smeš več piti?« - Bolnik: »Vse bi še bilo — le to čutim, da sem odveč na svetu.« Nasprotno. Tat, ki je pred enim mesecem prašiča ukral: »Pravijo, da tuje blago n? stori dobro — in vendar sem se za deset kil zredili« A: Ali imaš bolhe v srajci? B: Moje so kar brez srajre. Ali so tvoje oblečene? .„ A: Ali si že videl ogla z u&esii B: Ne. Jaz gledam z očmi. Varčna gospodinja rabi edino le ki je najboljše in najceneje. f NOVO dospeli CERKVENI ZVONOVI ^ i pravi iz brona, dosetlctno jamstvo. Na zalogi okoli 50 komadov razno veličine prt tvrdki: cM E T A L i. U M« d. d., ZAGREB Ilica br. 134. Telef. 1-98. Zahtevajte cenike! POZOR! Kdor hoče trpežne čevlje naj se obrne na tvrdko, ki.tcra jih ima po najnovejših najnižjih cenah. — Marija PozniC, Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. H. , ireme in oozOne parcele kupuje Lesna tirušba iiiriia, Ljubljana, Kralja Petra trg Stev. 8, pred sodnijo. JCrasno posestvo naprodaj na Dolenjskem na prometnem kraju tik ob cesti z vsem inventarjem. 50 oralov polja, gozda in travnikov. Vse gospodarsko poslopje v dobrem stanju in vse polje obdelano. Cena K 500.000. Več se izve pri Zupančiču na Dobravi St-1, p. Dobrniče. Tkalke in sukaiKe s;; tenin in tkanin Josip Kune & Komp., Ljubljana, Poljanski nasip Stev. SO. (Cukrarna). 2635 nove žetve kupuje na vagone oz. išče zveze zn dobavo že sedaj. Budolf Knobloch, Klagenfurt.-- za tovarne, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini v zalogi pri — IVAN KBAVOS - Maribor Aleksandrova cesta 13. £Me s firmo, račune itd. izvršuje natančno po naročilu Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Modna in maraufakSurna trgovca „RRI IVANKI" LjuteSJana, Sv. Petra cesta štev. 29 priporoča cenj. odjemalcem razno blago kakor-cofirje in oxfordo za srajce že od 18 K nap™/ raznovrstno hlačcvino, žamot, sukno in volneno za moške in žensko, kotenino belo in pisano kambrike, najfinoji klot v vseh barvah, kotenino za rjuhe in močno rujavo kotenino, cvilh za postelje, odejo, moško in žensko perilo doma čega izdelka vedno v zalogi. -- Cone zelo nizke" postrežba dobra. ' ' Prvovrstne PFAFF šivalne si za Šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle, olje itd. za vsakovrstne Šivalne stroje priporoča Igu. Vok, Ljubljana Sodna ulica St. 7. Zelišia Podleskovo ali prešičkovo seme, lipovo, bezgovo In arnika cvetje, noričuo ali beladona perje, čemerika in sladke koreninice, tršlikovo lubje i. t. d. kupi vsako množino in po najvišji cetii — Ed. Pišler Vrhnika, Slovenija. P®mr, HiSfMrsš! p-tna volnena mlinska s lo znižani ceni, kakor Cl/ifDnA Clti} svetovnoznane tudi prvovrstna atflJKtlu Jilu švicarske znamke .Albert Wydler", priporoča trgovina Avgust Čadež, Ljubljana Kolodvorska ulica St 35, nasproti .Stare TiSier-jeve gostilne". Zahtevajte cenikel Kupujemo suhe pfie priporočamo pa vse vrste semen za poletje in jesen! — Sever & Komp, Ljubljana, Wo»ova ulica Stev. 12. za vse sloje dovršeno, trpežno in ceno, kakor tudi vse vrste š mm sever yff&s7iss& Mula dela Angleška parofcrodna družba CUNARD ■ LINE. Odprava potnikov I., II. in IU. razreda preko TRSTA-REKE in CHERBOURGA v NEW YORK. Sprejema naroČila za prostore na parnikili za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila dajo: CUNARD LINE, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26. t Vajenca za kleparsko ohn zss Korče, kleparski mojster, Cerknica pri Hakeku. ,4IBMl, fHiSf - podgane stenice - ščurki bi vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuš. in splošne? hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12 K, za podgane 16 K, „ ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stcnice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za pri Evini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilul 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-| lenjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljami 10 in 20 K. Preprodajalcem popust. « Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JttNKER, Petrlnjska ul. 3, ZAGREB 1. v krmo, angleški krmilni praSek za živino, po pošti 5 zamotkov po 'I, kg „,„,,„ „ .. » 50 kr°n- Glasom ukaza deželne vlade v Ljubljani smejo prodajati Mast;n lekar-*59°vci> kramarli, kmetijske in konsumne zadruge. - Dalje od teh zahtevajte: 01 AMII hrana M dojenčke, za otroke. Krepek UUHIIIIf f.a utrek za odrasle, daje bolnikom " kri,' "»o«, zdravje. Z njegovo uporabo se prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvalnih pisem. Po poŠti 5 zamotkov po ll4, kg 100 kron. kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri IE u IV. JAX IN SIN j Cosulich-Line l Dunajska cesta St. 15, LJUBLJANA| Šloaini stroji in strnil za pletenje. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. — Ustanovljenfcl I. 1867. — Došlo je ravnokarl večje Število strojev za| vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno.) Pisalni stroji „ADLER". Ceniki zastonj in franko. Kolesa Iz prvih tovarn: Dfirkopp, Sturia, Waffenrsd. Menjalnica Slovenske eskomptne banke LJCJBLJRMR nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute t po najugodnejših dnevnih cenah. : Mi paseben Umi tutim. Prevzema vse bančne posle. Telefon Stev. 3. Iz IME v Mil sil 6 i. Edino najkrajše črte preko HflVRE CHER" BOURGA ln ANTWERPENfl v NEWYORK- Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edino konc. potovalna pisarna IVflN KRAKER v Ljubljani Kolodvorska ul. 41 blizu glavnega kolodvora. (prej flustro-flmerikana) Trst - Amerika prevaža potnike v New-York redno 3 krat B v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojas- a nila in prodaja voznih listov, B Simon Mmetec jj glavni zastopnik zn Slovenijo. — Ljubljana, ■ Kolodvorska ulica 26. " Prvovrstna ES-KA KOLESA Škode in nadloge se obvarujete le ako pokončavate miši navadne! in poljske podgane s „Poginom" škatlja po . , K 6,— stenice z „Rapidom" steklenica po K 12 — Ščurke z „Morinom" škatlja po ... K 6.—* Vsa sredstva preizkušeno najsigurneje učinku-1 jejo! I. C. KOTHR, drogerija, Ljubljana Wolfova ulica 3. Trgovci popust! Trgovci popusM >. NajfinejSe predvojno kvalitetno blago. J. GOREČ, Ljubljana Ooaposvetska cesta 14. Ljnb^ana, &eko7 frg^št. 10 kupufe vse -vrste klavno živino in prašiče po najvišji cenf. Ifellllllllill^lll! Potrebno in koristno le, da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja Iz Hmerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, ln dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari do« novlni in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj Izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno Izplačan, Izgubi spoštovanje ln zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke, Točna postrežba — to je vedno bilo ln bo ostalo naSe geslo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Poroč. prstani Double verižice Stenske u;e Budilke Žev>ne ure Uhani NajstsrejJa trgovina ur,zlalnlne in j srebrnim p# ČUDEN i LJUBLJANA 22, Prežemava t. Zahtevale ponudbe I Fotograf gre iia deželo. Na deželo pride fotograf na zahtevo in ne računa nobenih potnih stroškov, ako se jsvi vsaj pet družin V enem kraju, ter izvršuje najlepše slike v najkrajšem času. Pišite dopisnico z natančnim naslovom na Hugon HibSer, fotograf, Ljubljana Valsazorje v trg štev. 7. nasproti Križanske cerkve. Tovarna Barva vsakovrstno blago Kemično čisti obleke. Svctlolika ovratnike, LfutJljana, PcliansHi nasip 4. Podružnica: Mrion nI. 4. pesmice ;n srajce. PODRUŽNICE; MARIBOR NOVO MESTO KOČEVJE JOS- REICH Gosposka ul. 38. Glavni trg. Stev. 39. finton Kunstek LiuWi7 *• * » »«■» priporoča svojo veliko zalogo a e V 1 I VVt usnja m cevij. potrebščin na drobno in debelo. Agitirajfe za , Domoljuba' ZADRUŽNA GOSPODflHSHfl mmfi D. D. v Ljubljani posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I. Podružnice: SOMBOR, MAR9BOR, DJfflKOV©, SPLIT. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na viožne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk Državne Razredne Loterije. Izplačuje svojim klijentom vsak znesek brez odpovedi d gotovini. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto! SUTTNER Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto! H. Suttner, Ljubljana št. 1 Mestni trg št. 23. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Izdaj* knnvorcfi »Domoljuba* Odgovorni urednik Anton Sošnik v Ljubljani, Tiska Jugoslovanska ti»k«ni«-