Svečan podpis balkanske pogodbe. Dne 8. februarja so se pripeljali v Atene zunanji ministri štirih balkanskih držav, ki so že pred enim tednom v Beogradu začasno podpisale balkanski pakt ali pogodbo. Sveeano in končnoveljavno je bila pogodba podpisana v grški prestolici v Atenah 9. februarja. Balkanska pogodba vsebuje naslednje medsebo.ne obveznosti: Jugoslavija, Grčija, Romunija in Turčija si jamčijo vzajemno varnost vseh svojih balkanskih mej. Obvežejo se, da ne bodo pokrenile nič političnega proti nobeni drugi balkanski državi, ki tega sporazuma ni podpisala, predno predhodno ne izmenjajo svojih misli, in ne bodo prevzele nase nobene politične obveze proti nobeni drugi balkanski državi brez pristanka ostalih pogodbenih strank. Ta sporazum stopi v veljavo, ko bo odobren od parlamentov na pogodbi podpisanih držav. Avstrijski Heimwehr pripravlja prevrat. Po poročilih, ki pribajaj. iz posameznih dežel, pripravlja Heirmvehr slično akcijo, ikakor jo je izvedla na Tirolskem (Na Tirolskem je Heimwehr odstavil deželno vlado in postavil diktaturo.) tudi v vseh ostalih deželah avstrijske republike. Na Gornjem Avstrijskem pri tem ni naletela na poseben odpor in bo akcija najbrže v kratkem izvedena, pač pa je težaven položaj na Štajerskem in Koroškem, kjer so deželne vlade v rokah nasprotnikov Heimwehra. Zato so postavili Heimvvehrovci deželnim glavarjem posebne zahteve. Med drug;m zahtevajo takojšen razpust dcželne vlade in imenovanje vladnega ikomisarja, ki naj se mu dodell sosvet iz vrst zaupnikov Heimwehra. Prav taiko naj se pri vsch okrajnih glavarstvih pcstavijo posebni zaupniki Heimwehra ikot nekaki nadzorniki. Vsi pristaši nasprotnih skupin se morajo nemudoma odpustiti iz držav- ne službe. Dalje zahtevajo razpust vseh takozvanih kulturnih organizacij, za katerimi se skrivajo nasprotniki Heimvvehra, med njimi tudi društvo »Siidmark«. Mnogo govorijo o ukrepih, iki jih je izdal podkancelar Fey. Odredil je delno mobilizacijo pomožne policije, ki se rekrutira iz vrst Heimwehra. Nad 1000 Heimvvehrovcev je zbranih na Dunaju, drugi pa so dodeljeni orožništvu in drugim javnim ustanovam. Za njihovo vzdrževanje morajo skrbeti sovražne skupine v dotičnem fcraju. Ob enem je dal odstaviti vse one javne funkcijonarje, ki se niso brigali za izdane uradne ukrepe. Nova vlada na Francoskem. Kakor poročamo v daljšem članku, je morala radi burnih ter krvavih demonstracij v Parizu odstopiti celokupna Daladierjeva vlada. Predsednik republike Lebrun je poveril dne 8. februarja sestavo vlade narodne blaginje bivšemu predsedniiku republiko Gastonu Dou mergueju, ki je setavil vlado dne 9. t m. in jo je predstavil predsedniku Lebrunu. Nova vlada bo stopila pred pai*lament dne 15. februarja. Doumergueova vlada je sestavljena iz 4 izvenparlamentarnih ministrov, »ki so Doumergue, Petain, Dcnain in Rivolet, iki je predstavnik bivših bojevnikov, iz 4 senatorjev, od katerih pripadata 2 demokratični levici, in 1 demokratični zvezi, 1 pa je neodvisen, iz 12 poslancev in sicer 5 radikalnih socijalistov, 1 novosocijalist, 2 radikalna levičarja, 2 republikanska levičarja, 1 iz republikanske sredine, 1 iz republikanske zveze. Novi francoski vladai predsednik jc izdal ie.?jQt ?o sestavi svoje vlade proglas na narod, v kat.rč__ Jjaglaaa, da nosi njegova vlada znamenje poTififrtfe« ga premirja, narodne sloge in medstrankarskega miru, Iz življenja predsednika nove francoske vlade _;astona D.umergue, ki je sedaj star 71 let. Po poklicu jo odvetnik, a je zgodaj stopil v državno službo in je služboval po francoskih ikolonijah. Prvič je bil poslanec leta 1893. Bil je že večkrat minister, ministrski predsednik in dne 13. julija 1924 je bil celo izvoljen za predsednika francoske republike. Ko je potekla njegova predsedniška doba, se je umaknil v zasebno življenje, iz katerega se je povrnil še le sedaj na prošnjo predsednika Lebruna.