Uhaja vsak Četrtek UREDiNISTTO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzt 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, F.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 25lir NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir (500 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna Ht 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizionie in atib. postale I. gr. ŠT. 108 TRST, ČETRTEK 14. JUNIJA 1956, GORICA LET. V. O SOVRAŠTVU MED ŽIDI IN ARABCI Nevarno žarišče mednarodnih sporov Že sedmo leto so v vojnem stanju - Mir je odvisen od sporazuma med vzhodom in zapadom V vzhodnem detlu Sredozemskega morja, v rojstni, deželi Kristusovi Palestini, leži majhna država Izrael, kii povzroča velesilam velike skrbi. Napetost med ondotnimi Židi in obdajajočimi jih arabskimi narodi je zavzemala v zadnjih časih že tako ostre in nevarne oblike, da »o Združeni narodi bili prisiljeni poslati v tiste kraje svojega glavnega tajnika Šveda Daga Hammarsikjolda mirit razdvojene sovražnike. To, se je zgodil!® zavoljo tega, kor je žlidlovsk o-,arabski spor grozil potegniti s časom v svoj vrtinec tudi velesile in s tem ves svet. V začetku tega meseca se je Hammarelkjold vrnil v Ameriko in predložili poročilo o' svojem posredovanju Varnostnemu svetu, kateremu je slučajno predlsedoval zastopnik Jugoslavije Slovenec Brilej. Ha bod®, naši bralci razumeli, za kaj gre, Jim moramo stvar na kratko obrazložiti. OD RAZPRŠENOSTI DO SAMOSTOJNE DRŽAVE Kdor je brali evangelij, ve, kako je Kristus napovedal, da bo sovražnik vdrl v Palestino' ter porušil do tal Jeruzalem, tako da ne bo ostal »kamen na kamnu.« Prerokba, se je dobesedlno izpolnila. L. 70 so Rimljani spremenili Jeruzalem v prah in pepel in odgnali prebivalce v sužnost. Kdor je mogel, je bežal, in tedaj so se Judje razkropili: po vsem svetu ter živeli dolga stoletja kot tujci med drugimi narodi. Njihovo število je v sk.oro dveh tisočletjih narasti® na 10 do 12 milijonov, toda bili so kljub svojim, i.zrednim sposobnostim do konta svetovne vojne 1. 1918 edini narod na svetu, ki ni imel lastne domače zemlje. V Palestini jih je ostala le brezpomembna peščica, njihovo zemljo so naselili mohamedanski Arabci. Palestina je bila od 1. 1516 sestavni del turškega cesarstva. Že pred prvo svetovno vojno je pa nasta- lo med Židi gibanje, ki je zahtevalo, naj svet prizna tudi Judom pravico do lastne domačije, in sicer v deželi, njihovih praočetov, v Palestini. Prvi, ki s®, to zahtevo podprli, so bili Angleži. Krasna priložnost, da .se ta misel uresniči, se je nudila, 1. 1919, ko je Turčija ležala premagana na tleli pred zapadnimi zavezniki. In res je bila I. 1920 Palestina proglašena za ozemlje pod oblastjo Zveze narodov in Angleži so bili pooblaščeni, da deželo, upravljajo. Od tedaj se je začelo množično preseljevanje Židov iz vseli delov Evrope, Amerike in Azije v Palestino. Podjetnim in sposobnim Judom se je med drugo svetovno vojno posrečilo še več: dosegli so, da je 14. maja 1948 bila proglašena v Palestini neodvisna država Izrael. Zaradi tega je izbruhnila sicer med Izraelom in sosednimi arabskimi deželami, vojna, toda bolje oboroženi Judje so, svoje neorganizirane sosede premagali in država Izrael e je obranila. Zdlruženi narodi so I. 1949 prisilili Izrael in sosedne arabske dežele, da sklenejo premirje, ki traja, do današnjih dni. Med njimi še zmerom ni bila sklenjena mirovna pogodba. LOČI JIH BREZNO SOVRAŠTVA Za časa vojnih dogodkov je iz Palestine zbežalo nad 1 milijon domačih Arabcev, ki ?e danes b,edino životarijo, po raznih taboriščih v. sosednih deželah in se ne morejo, vrniti domov. Medtem se država Izrael na vse načine trudi., da bi na izpraznjeni, arabski zemlji naselila čim več Zidov iz vseli delov sveta. Po izraelskem štiriletnem načrtu iz 1. 1950 bi moralo vsako leto, priti v Palestino približno 200 tisoč novih Židov. In res je Izrael štel I. 1950 e,n milijon im 200 tisoč prebivalcev, 1. 1954 pa že 1 milijon 676 tisoč. In od česa naj vse te množice' prišlekov živijo? S podporami bogatih Judov iz vseh dežel na svetu, posebno pia še 'iz Amerike, je v Izraelu nastala moderna industrija in se je razvijlto tudi mehanizirano poljedelstvo. S pomočjo strojev in naprav za namakanje so Židje spremenili že velike dele puščave v njive in kjer je bil doslej sam pesek, nastajajo, vasi. Vztrajno prodiranje v golo pustinjo se neutrudno in načrtno, nadaljuje. Izrael si je izgradil tudi že, veliko trgovsko mornarico, Ikli šteje nad 1 milijon ton, ter ši ustvaril prvovrstno, zelo, udarno voj-dko'. Pold orožjem, iimia, danes 50.000 miož, mobilizira jih pa lahko 250 tisioč. Sosedne arabske države imajo pod orožjem 247 tisoč mož, a tem manjka enotno poveljstvo in so slabo opremljeni ter brez rezerv. Izraelski glavni stan je izračunal, da hi v slučaju vojne židovske čete lahko zasedle Kairo v 10 dneh. Ravno tako hi bila po njegovem judovska, vojska v kratkem tudi' v prestolnicah ostalih arabskih diržav. Razumljivo, da je tako, stanje za Arabce žaljivo in ponižujoče. V Palestini — tožijo — pred nekaj desetletji Židov tako rekoč sploh ni bilo, danes so tam neomejeni gospodarji. Domače arabsko prebivalstvo so domala izgnali, in povrhu ogrožajo še sosedne mohamedanske dežele. Egiptovski državnik Nassier je označil Izrael ikioit »trn v živem telesu Islamu, ki, g,a, je treba brezpogojno izdreti!« Cilj vseiarabske politike' je uničenje Izraela. Ta država bi morala zginiti z obličja zemlje. Od tod smrtno sovraštvo med Židi in Arabci. Razmere se naglo spreminjaj« Izrael je, kakor smo videli, gospodarsko in vojaško talko močan, da se miu trenutno ni treba ničesar bati. Toda odkar so I. 1949 Združeni; narodi vsilili sprtim sovražnikom premirje, so, s« razmere v onih krajih precej spremenile. Arabski nacionalizem je medtem mogočno na rast el iin namesto kralja Faruka je zavladal v Egiptu častihlepni polkovnik Natsser, ki de-a na, tem, da zdiruži vse Arabce od Maroka do Perzijskega zaliva v mogočno borbeno enoto proti Izraelu in njegovim zapadnim pomagačem. L. 1949 je bila Velik/a, Britanija še vodilna sila v vzhodnem Sredozemlju. Medtem je izgubila Sueški prekop in izpraznila Sudan, umakniti je morala svoje posadke iz Iraka, prišla je ob ves vpliv na vodstvo vojske tako zvane Arabske legije, v Jordaniji in v Saudski Arabiji jo, čedalje bolj izpodrivajo iz njenih gospod a,rslklih in političnih postojank Amerikancl. Angleži se, kakor vsi vemo, le z največjimi napori branijo, še na otoku Cipru. Njihov imperij se neizbežno, približuje svojemu zatonu. Amerikanci, ki prevzemajo povsod po svetu polagoma dediščino, Britancev, gledajo pa na vprašanje kolonij in zaostalih narodov s posebnimi očmi. Zanje je osamosvojitev zaostalih ljudstev neizogibna in zato ji nikjer ne nasprotujejo. Pod takimi pogoji se bodo tudi Arabci s časom prav gotovo, zedinili. Kaklo se bo tedaj Izrael, ki šteje nekaj več ko poldrugi milijon ljudi, branil pred 40 milijoni Arabcev, ki ga od vseh strani obkrožajo? SOVJETSKA ZVEZA V SREDOZEMLJU Razmere so se pa zapletle tudi iz naslednjega razloga. L. 1949 se je Sovjetska zveza prav malo brigala za Sredozemlje in za ži-dovsko-arabski spor. V temu delu sveta so imeli odločilno besedo le Angleži in pioleg njih Ameiriikanei ter lahko Arabcem in Judom, vsiljevali svojo volj®'. Po Stalinovi smrti se je pa, Rusija pojavila tudi v Sredozemlju. Sklenila je trgovinske pogodbe s Sirijo, in Libanonom, pomu- (nadaljevanje na 3. slrani) NOVICE Z VSEGA SVETA DVA PALAMAROVA ODLOKA V ponedeljek sila izšla v Uradnem vestniku dva važna' odloka generalnega komisarja Palamiare. S prvim je dobil na Tržaškem ozemlju zakonsko veljavo 6. člen londonskega sporazuma, po* katerem ne sme nihče biti klican na odgovornost zaradi (kateregakoli »političnega dejanja«, ki ga je izvršil do 5. oktobra 1954 v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja. Na podlagi tega odloka bi morali biti takoj puščeni na svobodo naši Škedenjci, ki sede že skoro dve leti po krivici v tržaških zaporih. Z drugim odlokom je dr. Palamara raztegnil zakonsko veljavo mirovne pogodbe z dne 15. septembra 1947 na Tržaško ozemlje. V pogodbi je med drugim tudi 16. člen, ki praivi, da ne sme noben državl jan biti kaznovan zavoljo 'tega, ker se je med vojno in po vojnii do podpisa mirovne pogodbe boril na strami zaveznikov in njim priključenih držav. Tudi na podlagi tega člena bi morali Ške-denjci biti nemudoma izpuščeni. Ravno tako je vsakomur jasno, da je po besedilu mirovne pogodbe nezakonit proces, ki ga vodijo v Italiji zoper člane Beneške čete. Skrajni čas je že, da se ta proces ustavi! Da je dr. Palamara izdal oba odloka, je prav, toda nujno potrebno bi bilo, da da za-konsiko veljavo tudi vsem ostalim členom londonskega sporazuma, v prvi vrsti Posebnemu statutu o zaščiti1 slovenske narodne manjšine. Saj sta od podpisa pretekli skoro dve leti, a sporazum na Tržaškem še vedno ni bil niti — objavljen. Ali bodo z objavo čakali, dokler ne izbruhne tretja svetovna vojna? EISENHOWER JE| IZNENADA ZBOLEL Predsednilk Združenih držav je konec minulega tedna začel naenkrat tožiti; da čuti silne bolečine v drobovju. Vsa javnost se je prestrašila, misleč, da je to v zvezi z njegovo srčno hibo. Takoj je bilo' pri roki 11 zdravnikov, ki so odredili, da je treba predsednika brez odlašanja prepeljati v bolnišnico. Tu so ugotovili, da se mu je vnelo tenko črevo, srce pa da ni prizadeto. V soboto so' ga operirali. Odrezali so mu 20 cm čreva in izjavili, da je Eisenhovver izven nevarnosti. Čez dva tedna bo lahko spel delal. Smol a je le bila, da je bolezen padla ravtno v volilno borbo za predsednika republike in da so nasprotnilkli iz Demokratske stranke stvar takoj politično izkoristili. Ei* senlioweir — so rekli — je bolan človek in ne bo več kos težkim naporom, ki jih nalaga predsedniška služba. Kdor zanj glasuje, mu 'le šikloduje, ter ga spravlja pred časom v grob. Vedeti pa je treba, da je Eisenhovver edina oseba, kli jamči Republikanski stranki ponovno zmago pri jesenskih volitvah. On je v očeh ljudstva zmagovalec v drugi svetovni vojni in rešitelj domovine. Če bi odpadel EiscnliO'wer, bi sko-ro gotovo prišli: zopet na površje demokrati. Da bi nasprotnikom onemogočil sleherno uspešno propagando, je EisenJhower takoj po operaciji vstal s postelje ter hodil s pomočjo dveh strežnikov po solbi. Dva dinii po operaciji je pa že prevzel predsednišlkle posle. Sprejel bo tudi nemškega kamcierj« Adenauerja, ki je pravkar odletel na politične razgovore v Ameriko. SPET VSTAJA V ARGENTINI Prejšnjo soboto je spet tekla kri v Argentini. Pristaši pregnanega predisednika Perona so se v več mestih hkratu uprli Araimbu-rovi vladi. Najhujši boji so bili v La Plati blizu Buenos Airesa. Vladne čete so šele po enournem bombardiranju iz zraka in z ladij ukrotile ondotni sedmi polk. Še isti dan je vlada ukazala postreliti 40 višjih častnikov. To so bili pristaši Perona, ki čaka v Panami, kdaj pride njegova ura. Kakor kaže, ima še res dosti privržencev in v Argentini še zlepa ne bo miru, čeprav se je Aramburi za sedaj posrečilo upor zatreti. Vzrok go težke gospodarske in socialne razmere, ki se ne dajo premagati s topovi, temveč s>amO' s pametno, pravično in odločno politiko. AVSTRIJA ŠE ZMEROM BREZ VLADB Od zadnjih volitev v avstrijski parlament so že minili tedni in eelo meseci, toda država je še vedno brez nove vlade. Kršč. social-ci, ki so pri volitvah zmagali, in socialisti se še nikalkor ne morejo zediniti. In vendar je jasno, da se bodo morali. Dokaz, kako so še sprti, nam nudi Bergen-land ali Gradiščansko, dežela nedaleč od Dunaja, kjer živi manjšina tako imenovanih gradiščanskih Hrvatov. Deželni glavar je bil tu doslej Hrvat dr. Lovro Karal, dolgoletni zvesti prijatelj primorskih Slovencev, ki je zaradi svojega značaja in sposobnosti pri vseh stranlkiah priljubljen. Sedaj ko je sklenil zavoljo rahlega zdravja odstopiti, sc stranke ne morejo sporazumeti glede na njegovega naslednika. Novi list je že obširno razložil, 'kako je na Južnem Tirolskem pri občinskih volitvah v Hrixenu odvetnik Dander razdrl enotni nastop svojega naroda, in kako sta nato južno-tirolskla poslanca Tinzl in Ebner naslovila na načelnika vlade vprašanje, zalkaj je odpadnik Dander dobil med volitvami iz Rima — 5 milijonov lir. Poslanca sta medtem prejela od Segnija pismeni odgovor, ki sta ga zahtevala. V njem je rečeno, da »ni predsedništvo' vlade nakazalo nobenega zneska v korist odvetnika Danderja«. Poslanca se s takim odgovorom seveda nista zadovoljila. Ponovno sta 7. junija naslovila na Segnija — in to pot tudi na ministra notranjih zadev in zakladnega ministra — vprašanje, iki je zelo' zanimivo in poučno. Če znesek ni bil poslan — poudarjata poslanca — izrečno »v korist« odvetnika Danderja, je pa bil prav gotovo »na njegovo im e«. Za vsakega človeka, ki zna prešteti svojih pet prstov na roki, je to seveda ena in ista stvar. Da bi bil zastopnik tujerodne manjšine kjerkoli predsednik pokrajinskega sveta, je v Italiji nemogoče. TITOVO POTOVANJE PO RUSIJI Maršal Tito je sedaj na potovanju po Sovjetski zvezi, da> si ogleda podeželje. Ko je prispel v Stalingrad, je trajalo pol ure, preden si je skozi nepregledne množice ljudstva prebil pot do avtomobila. Zaitem si je ogledal največjo' električno centralo na svetu VodesJk, ki bo 1. 1960 proizvajala 2 milijardi 300 milijonov kilovatov 'letno. Navdušeni sprejem ruskih množic je vzbudil na zapadu sum, da se bo Jugoslavija' vrnila v naročje Moskve, četudi Tito poudarjat, d'a hoče njegova država; ostati neodvisna ter zvesto izpolniti vse' obveze, ki jih je sprejela do zapadnih velesil. V Ameriki je Mac Oartihv predlagal, naj Združene države ukinejo vse podpore Jugoslaviji, češ da je postala nezanesljiva. Temu predlogu sta se Ei-senliower in njegov zunanji minister Dulles odločno uprla in ameriška pomoč Jugoslaviji ostane nespremenjena'. Nekateri menijo; da bo Titovo potovanje v Rusijo koristno tudi za Ameriko, tker bo pomagalo izgladiti spore med Vzhodom in Zahodom. Njegovo posredno posredovanje je zato dragoceno. Kmalu bo svet videl, kaj je na teni Tesnice. SAARSKO VPRAŠANJE REŠENO Francija in Nemčija sta se sporazumeli, kako naj se reši usoda nemšfklega Posarja, ki leži na meji obeh držav. Dežela bo do 1. januarja 1957 spet politično' priključena matični državi Nemčiji, v treh letih bo' združena z njo tudi v gospodarskem pogledu. Zato 'bo Francij,a imela pravico, da dobi iz sa'arskih rudnikov okrog 90 milijonov ton premoga ter da se zgradi vzporedno z reko Reno nov prekop ob reki Moselli, ki naj služi njenim prometnim potrebam. Rešitev je pravična, zakaj vsak narod ima pravico, da Ise združi s krvnimi brati v eno državo. Gospodarske koristi sosednega naroda tega ne 9mejo preprečevati! KAM GRE DENAR^ NAŠIH DAVKOPLAČEVALCEV Zakaj — hočeta poslanca vedeti — je bilo Dander ju sploh poslanih omenjenih 5 milijonov? Obenem želita, naj jima vsi trije člani vlade objasnijo, kalko so bile podrobno »uporabljene« vsote, določene v državnem proračunu »za propagando italijanstva zavoljo posebnega položaja v nekaterih obmejnih pokrajinah«. V zadnjih 5 letih je rimska vlada potrošila v ta namen 4 milijarde ali 1000 milijonov davčnega denarja. Vprašanje, ki ga Tinzl in Ebner slavita, močno zanimata tudi tukajšnje Slovence. To pa ne le zato, ker so k 4 milijardam »za propagando italijanstva« v obmejnih krajih morali prispevati tudi slovenski davkoplačevalci, ampak tudi zategadelj, ker ni izključeno, da žive med nami različni slovenski Danderji, ki pod narodno zastavo razdirajo edinost našega ljudstva. Zelo potrebno bi bilo, da se ta stvar temeljito razčisti. Ponovno vprašanje napredsedniha Segnija SPOMINSKA PLOŠČA GREGORČIČU V gledališču v Tolminu so 7. junija odkrili ploščo v počastitev 50-letnice smrti Šimom« Gregorčiča. Slavnostni govornik je orisal goriškega- slavčka kot pesnika, ki je čustvoval s trpečimi in zatiranimi, a pri tem vzorno opravljal svoje duhovniške dolžnosti. ČUDNA BERAČICA Prejšnji 'teden je policija prijela pred relikvijo Sv_ Antona Novega v Trstu beračico Vincenco Fabjančič, ker je prevsiljivo nadlegovala mimoidoče. Kjo so jo preiskali, so našli med njenimi cunjami 100 tisoč lir v bankovcih, povrhu se dve hranilni knjižici, glaseči se na več koit en milijon. »ZVEZA ZA SVOBODO CIPRA« Ta organizacija je povzročila minuli teden veliko razburjenje na sedežu Združenih narodov v iNjujoriku. Že prej so prihajala razna grozilna pisma, sedaj je pa nekdo te- oiMral, (l‘l je »Zveza za svobodo Cipra« položila v palačo peklenski stroj, /kli bo ob določeni ur.i pognal velikanski nebotičnik v zrak. Policija je prihitela, toda bombe ni našla. Ljudje so pa vendarle v strahu, ali ne ko nekega dne zares počilo. V SPORU S STRANKO župan v Florenci L/a Pira, znan tudi izven mej države kot socialno globoko čuteč in svetniški človek, je pri zadnjih volitvah dobil veliko število glasov, toda Kršč. demokracija, 'kljub temu ne more sama vladati v _čdm.i. La Pira se zato pogaja z Nennijevi-mi ®oclalisti, da bi z njimi sestavil dela zmožno večino. Glavno glasilo stranke »H Po-po-lo« ga je zategadelj napadla, češ da ruši strankarsko disciplino, po- kateri bi se ne smel vezati niti na desno niti na levo. NEZNANI DOBROTNIK V Ivatamiji na Siciliji je te dni več oseb prejelo po pošti po 100.000 lir, a' brez imena onega, ki pošilja. Eden srečnih prejemnikov se je ustrašil in je šel n« kvesturo, ki jc p« pri ba-nlkah zvedela, da so čdki pravilni, le ne vedo, kdo jih je nakazal. Medtem ®o še drugi dobili denar od neznanca. Dobro bi bilo, ko bi se taki neznanci pojavili v velikem številu tudi v naših krajih. TRGOVINA Z DEKLETI V francoskem parlamentu je poslaniki Lefevre dvignila glas proti kupčiji z mladi-mi dekleti ter dokazala, dia jih zgine iz Francije vsako leto nad 10 tisoč. Posebni agenti jim obljubljajo, .kako bodo postale filmske igralke in podobno, potem jih pa OVICE prodajo v hareme ali javne hiše Bližnjega Vzhoda in Južne Amerike. Talke trgovce so izsledili tudi v Italiji. ZA SLABE ŽIVCE Ameriški zdravniki so dognali, d« zelo slabo vpliva na živce, ko se oglasi telefon s svojim -drin-drin. Na zahtevo občinstva bodo sedaj vstavki v telefon posebno pri pr .vo in namesto drin-drin bo slišati klarinet ali flav-to. Kdor želi, Lahko čuje tudi milega slavčka. SEVERNA TRIGLAVSKA STENA Triglav (2863 m) je najvišji vrh Jugoslavije. Dviga se v Julijskih Alpah nad dolinami: Vrata, Krma, Voje in Trenta. ,Zelo znamenita so Sedmera Triglavska jezera, Severna Triglavska stena in Triglavski ledenik. Na njem so številne planinske koče: Kredarica, Staničeva koča, Planika in Koča na Dobiču. Prvi, bi se je povzpel na Triglav, je bil Bohinjčan Willonitzer leta 1778. Zdaj ga vsako leto obišče na tisoče izletnikov. Najlažji dostopi so iz Bohinja, Mojstrane in Trente. NI HOTELA POKLEKNITI Angleška Iklraljica Elizabeta, je prišla na uraden obisk v prestolnico Švedske Štok-holm. Po dvornih predpisih so med sprejemom tudi ministri pred njo pokleknili in ji poljubili roko. Le mi-nistrka Ulla Li-ndstrom, mati 7 otrolk, tega- ni naredila. Kraljici je samo prisrčno in krepko stisnila roko. Ko so ji -pozneje -to očitali, je rekla, da ona niti pred lastnim vladarjem ne poklekne, kaj šele pred Elizabeto-, ki je 40 let mlajša o-d nje. Klanja se samo pred starostjo. Moški odgovor ministra v krilu je Elizabeti us Nevarno žarišče mednarodnih sporov Nadaljevanje s 1. strani diLa, Egiptu posojilo z-a izgradnjo- velikanske električne centrale ob Nilu pri Assua-ni ter stavila- Egiptu i-n vsem dirug-im -arabskim deželami na razpolago svoje tehnike in strokovnjake. Razen tega so začeli poleg nemških tudi sovjetski častniki' vežbati -poediiine ,arabske vojalkie, Rusija, je obenem jela dobavljati Araboem najsodobnejše orožje, .med -drugim tudi letala na reakcijski pogon. Tla. nov« .ruska politika je imela za. posledico, da so se Arabci- osvobodili dotedanje popolne gospodarske in vojaške odvisnosti od Anglo-Amerikaneev. Arabci so- -sicer že zaradi svojih globoko verskih življenjskih nazorov že po svojem bistvu antikomunisti, ven- z NAKUPOM DOBREGA BLAGA PRIRRANITE DENAR! Prodaja na debelo in na drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH. O&iHčite Magazin angleškega blaga SKLADIŠČE: Trst-Ul. S. Nicold 22 Telefon štev. 31-138 I • j llliifjiizziiift hn§lt>bi j GSAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/NAAAAAAAAAA/ Obračajte se na nas osebno ali pismeno. Prinesite ta oglas, imeli boste poseben popust. dar so jim sovjetske ponudbe s čisto narodnega stališča zelo- prav hodile. MIR JE ODVISEN OD SPORAZUMA MED VELESILAMI Če jim zapadnjaiki v tej ali oni stvari nočejo ugoditi, se -danes lahko brez strahu obrnejo za pomoč na Sovjetsko Rusijo. Ker se sedaj čutijo za hrbtom zavarovane, nastopajo neprimerno bolj čvrsto in samozavestno, kot so se v prejšnjih časih. Dana. jim je tudi možnost, dia s tako- zaslombo t-u-di do dna izkoristijo izredno važen zemljepisni položaj svoje -domačije. Naši navadni ljudje namreč ne vedo, da prihaja -nad 90 odstotkov vsega, petroleja ali bencina, ki ga potrebuje industrija Velike Britanije in vse Evrope iz arabskih dežel. Če bi Arabci -te potralovode zaprli, bi bilo angleško gospodarstvo uničeno- in Atlantska zveza, na -kateri slonu v.sa varnost zapad-a, bi zgubila 60 -d-o 70 odstotkov svoje obrambne moči. Teh dejstev se Arabci zavedajo in jih danes s pomočjo Moskve lahko tudlii izkoristijo zoper Izrael. Kako -dra-go-cena priložnost za komuniste v svoji -borbi proti zap-ad-nemu svetu! Iz spora med Žiidd in Arabci se lahko izcimi spopad med vzhodom in zapa-dorn, ne da bi se ruski komunisti pri tem sami odkrito izpostavljali. Ta splošna nesreča za človeštvo se lahko prepreči samo, če pride med zap-adniini velesilami in Sovjetsko zvezo, do sporazuma, kar mora vsak miroljuben in pošten človek iz srca- želeti. h TfoZiafphetfu NABREŽINA Devinslko-nabrežinska občina bo tudi letos Organizirala počitniško kolonijo v Karniji. Udeležili se je bodo Ijudskošolski otroci, ki jih bo zbrala posebna komisija po priporočilu učiteljev in šolskega zdravnika. Kolonija se prične 2. julija in bo. imela dve izmeni. Prvi odidejo dečki, ki bodo ostala nai počitnicaih približno' mesce dni. Nato pridejo nai vrsto de/klice, ki se bodo vrnile domov konec avgusta. Skupno pojde letos na počitnice 200 otrok. Vse stroške bo- plačala prefekt ura iz posebnega sklada za kolonije. SESLJAN PreR/ek-lio- nedeljo -popoldne je iimelia se-sl jamska šola zaključno -prireditev, ki sie je je udeležilo mnogo ljudii iiz naše vasi kakor tudi iz bližnjih naselij. N® sporedu sla bili dve emodejainlkli (Igrica o številkah ter Mutast muzikant), ki sta ju zelo lepo izvajali nižji tor višji razredi, kar pomeni, da so- bili učeniciij breBjhjibnio priipravljhnfil Ploh v al ifci mionaimo vse otroke, 'predvsem p® Kovačičevo, Tutovo tor Blažinovo. Na- prireditvi smo slišali tudi razne recitacije, zborno petje ter občudovali, kclkio se učenci ztnajo> pridno sukati v baletih. Občinstvo je pridne in požrtvovalne otroke -nagradilo- z burnim ploskam jem. V soboto im nedeljo je bila v šoli tudi razstava ročnih del, ki pričajo, dia so učenci vsestrari:Tdo napredovali, kar je brez dvoma v ponos staršem, učiteljem p«' v zadoščenje. 'Gospodoma, učiteljema se v imenu vseli sesljanskih staršev prav lepo zahvaljujemo za njihov trud lin požrtvovalnost ter jima kličemo na veselo Snidenje prihodnje šolsko leto! Nedavno tega so slovesno dvorili novo poslopje Tržaške hranilnice. V tej lični zgradbi, na kaitero smo Sesiljančani lahko opravičeno ponosni, je nameščen tudi poštni urad, Iki je Iko-nčmo dobil dostojen in današnjim časom odgovarjajoči sedež. Kakor je bilo obljubljeno, so kom ec maja istrski begunci zapustili hotel ob morju. Prav bi bilo, da bi devinski princ sedaj ta hotel obnovil ter preuredil, saj je prav od tega dela odvisna vsa turistična bodočnost naše krasne obale. DEVIN Neverjetno veliko število- ljudii se je preteklo soboto udeležilo zaključne prireditve otroškega vrtca. Naši malčki so se n-aim pred-ftaviJ i z vrsto pesmi, recitacij im z ljubkimi prizorčki ter mam talko pokazali, česa so se uauoiHi v tem |olaken\ j/ttu. Občinstvo je otroke večkrat nagradilo z -burnim ploskanjem. Gdč. vrtnarici naj gre vse naše priznanje in hvaležnost za uspelo prireditev. ŠEMPOLAJ V prekrasnem novem šolskem poslopju So se preteklo nedeljo naši malčki poslovili od šolskega leta z lepo uspelo prireditvijo. Najlepše priznanje je občinstvo izlkazalo otrokom in gdč. vrtnarici, ko je p-oedinim točkam sporeda navdušeno ploskalo. Ta dan smo imeli priliko občudovati tudi razstavo ročnih del, ki je bila zares okusno pripravljena. PRAPROT Preteklo nedelj o je našo vas obiskalo izredno- veliko število ljudi, /katere je privabil ples na prostem. Mislimo-, da so prireditelji prazmilka -I^uhlko zares zcJ>) zadovoljni!, saj tolikega števila izletnikov že dolgo ni bilo v naši vasici. Škoda je le, da niso ta dan poskrbeli tudi za kakšno pesitro kulturno prireditev. MAVHINJE Tudi pri -nas se duhovi, ki jih je volilna •borba hudo razburkala, začenjajo polagoma pomirjevati. Na žalost s!e je v določenem času v naši vasi razvil nedostojen boj, saj so ndkiaiteri prenapeteži izkoristili volitve za svoje osebno obračunavanje, česar pameten in trezen človek nikakor ne more odobravati. Kdor je iz volitev izšel poražen, se mora zavedati, da mu ljudstvo zaenkrat ni hotelo izreči zaupanja in je vse -zaman, da skuša svojo jezo potolažiti z obrekovanjem novili izvoljenih občinskih svetovalcev. Noben, pa naj bo še tako- zloben im strupen članek v krlkein tržaškem tedniku ne more spremeniti izida občinskih volitev. Ti ljudje bodo 4 leta imeli priliko zasledovati javno udejstvovanje naših občinskih svetovalcev in vsakdo jih bo šele po delu lahko sodil in obsodil. V ostalem pa menimo, da ni od zadnjih volitev v naši občini odvisno, ali bo na Tržaškem, v italijanski republiki in na zapadu zavladal komunistični družbeni red. Vsa!ko druigačno sodbo- prepuščamo doit.ro znanemu »neznanemu« poročevalcu iz »mavhinjske trdnjave, ki najbrž ima svoj glavni stan v bližini tržaškega kolodvora. SOLSKE PRIREDITVE Zaključne šolske prireditve bodo Imele nasled-mje osnovne šole: V Devinu v soboto, 16. t. m., oib 17. uri. Na sporedu je Go,'ieva .iigirai »Princeska in -postirček«. Nastopa tuidii šot-skli zbor. V Mavhinjah, v p-edeljo, 17. t. m., ob 16. uiri. V Nabrežini, v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uii. Na sporedu so: Igrice, petje, prizori to irajal-ne vaje. Vse priiredStVe bodo v šolskih prostorih. V Zgoniku, v miedteljo, 17. t. -m., ob 20. uri. Na sporedu- je igra »Zeihta«, Pilm-editev bo raa cerkvenem dvorišču. Osnovna šola in iStirokovni tečaj iz Doline vabita- vse ljubitelje naše mladine pa r zstatvo ročnih diet, ki bo v š-olsbih prostorih V nedeljo 17. jni v ponedeljek 18. t. m. odi 10. do 20. ure, i-n na zaključno piri-radlitev, ki -bo y nedeljo ob 19. uri v župni-j-ski djvoramil. IZ ČEDAD A, Na hinkoštni ponedeljek je uradno obiskal naš kapitelj noivi nadškof insgr. Jožef Zaffonato. V Videm je prišel na večer pred binko-šlmi in sprejem je bil' niad vse slovesen. Cerkveni (dofcjr,oj-an-‘itveini'(k|i;, katolilške organizacije tor ziaistopmiiki deželnih in vo jaških obla-stev so ga počakali, -in pozdravili na meji nadškofije, pri nno-stu čez Til meni. Ko je iia-dpaslir dospel na furlansko zemljo, je pokleknil, se prekrižal in jo poljubil. Na pozdrave je odgovoril le kraitlkio. Nato se je razvila povorka čez 100 avtomobilov, ki je nadškofa spremljala do Vidina. Ko so šli mimo vasi, ki so bile vse v zastavah in zelenju, je moral nadlp-astir iizst opili iz avtomobila in nagovoriti ljudstvo, ki ga je navdušeno pozdravljalo. Na »trgu 26. julija« ob mestnih vratih ga je pričakovalo vojaštvo i-n nepregledna množica. V imenu mesta in mestne uprave ga je nagovorili župan dr. Cantazzo. Nadškof je za nekaj trenutkov stopil v »Tempio Ossario« ter pomolil pred Najsveitejšiim. Nato se je raizvil slavnostni -sprevod po mestu do Trga »Paitriarcato« pired nadšlklofijiskoi palačo, -kjer so nadškofa čakali kanoniki, duhovniki, bogoslovci, redovniki, katoliški zavodi in organizacije, prefekt, deželni predsednik, župa- ni, državni poslanei in senatorji ter velika množic,a meščanstva. Pozdravili so ga dekan videmskega -kapitlja-, predsednik deželnega sveta, videmski župian in drugi oblastniki. Nadškof je vsem lepo im preprosto- odgovoril. Njegov nasmejani nastop, njegovi sicer globoki,, todia preprosti govori, so navdušili občinstvo, ki- ni jenj-alo- ploskati in vzMika-ti dio pozne noči. Nadpasit-ir so je moral večkrat pokazati na oknu iin blagosloviti, vernike. Demokratični nastop novega, nadškofa je vsem ugajal. Ta-koj so vsi spoznali, da se močno- razlikuje iod svojega ari-stolklraitskega prednika. O tem so se verniki, zlasti še prepričali na binkoštni praznik pri prvi pomt-i-fikalni maši, ko je kot navadni župniik pridigal v stolnici. Naše mesto je bilo sk-ozii več stoletij sedež oglejsfklega patriarha in iz tistih časov je oistal slavni kapitelj čedadskih kanonikov, b katerim sipada tudi videmski nadškof. Za-ito je še danes navada, da vsak novi, videmski nadškof drugi dan po- prevzemu nadškofije uradno zasede tudi eedadski kanoni-kait. Ob njegovem 'obisku n.a binkoštni- ponedeljek se je zgodilo- isto kot pri sprejemu v Vidmu. Mestni župan, seniaitor Pelizzo, zastopniki kapitlja- ter predstavniki (političnih in vojaških oblastev so ga, sipreijieli pri mostu na- Teru, duhovniki delklanije, organizacije, zavodi in čedadsko ljudstvo so ga- sprejeli na trgu pred stolnico. Najprej je nadškofa' pozdravil dekan čediadiskega kapitlja, nato župan -senator Pelizzo-. Nadškof, ki je mož velike postave, močnega glasu in vedno nasmejan, si je s- svojim odgovorom koj pridobil sre,a ljudstva. Tio je italkioj spoznalo, da novemu nadškofu ne gre za drugo kot za versko življenje, saj ni miti- od. daleč omenil političnih ali nacionalističnih vprašanj. Po 'kratki služlbi božji v stolnici je sprejel duhovščino- tor civilna in vojaška olb-lastva. NaitO' je obiskal še bolnike, naše bolnice in zavod vojmiiih sirot v Rubin jaku. Obljubil je, da se bo v kraitlklem vrnil med nas. Z novim nadškofom smo vsi zadovoljni, ker upamo., da se bo neposredno in pravično zanimal za slovenske doline in -dia- jiih bo očistil pogubnih vplivov »komotažov«, nekaterih duhovnikov in posvGtnjaikov, ki so doslej toli)k!o škodovali našemu vernemu ljudstvu. Zlff/ibi is Q irtih Iti* SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Predsednik dr. Culot je na seji v soboto najprej obvestil svetovalce, da se je v Rimu prepričal o popolnem razumevanju vlade za potrebe Gorice. Podal je obširno poročilo o dolgi spomenici, iki jo je upravni odbor odposlal raznim oblast vam zoper zalklonski osnutek za novo sodnijsko razmejitev na Goriškem in Tržaškem.. Mnenja smo, da bi bilo vsako nadaljnje kmjenje gor iškega okrožnega sodišča moralno in gospodarsko škodljivo teT nevarno za obstoj naše dežele. Spomenica je prepričevalno sestavljena, talko ila nihče ne more več braniti odcepitve Tržiča in Gradeža od goriškega sodišča. Upati smemo, da je vsaka nevarnost sedaj bržkone že odstranjena. Svetovalci so potem razpravljali o gradnji in izpopolnitvi letališča za civilni promet. Gorica pričakuje, je dejal dr. Culot, da se celotno ^vprašanje ponovno prouči. Poslanec Baresi ima prav, ko trdi, da je treba oblastvom vsestransko in stvarno dokazati, da ima goriško letališče vse tehnične prednosti pred Konicami in da bo stala obnovitev goriškega letališča mnogo manj Iklot gradnja ronskega. Tudi tržiški' župan je prav svetoval goriškim vodilnim krogom: »Razpravljajte prijateljsko, toda razpravljajte z nami.« Gorica je v prvi vrsti dolžna, da ustvari soglasje med raznimi, okraji dežele in tedaj ji ne bo mogel škodovati ne Rim ne klaka druga pokrajina. Nata je svet razpravljal o vprašanju, ki ga je sprožil komunistični svetovalec Po-letto, in sicer o roku občinskih in pokrajinskih volitev na Goriškem. Svetovalci so soglasno sklenili, naj bi bile volitve že v oktobru in v decembru, kaiklor je predlagala Krščanska demokracija. Svetovalec Bergama« je načel tudi vprašanje pctdgorslke predilnice. Svetovalci so »oglasno pozvali ministrstvo dela, naj to prevažno gospodarsko vprašanje čimprej reši. GORIŠKI OBČINSKI SVET V ponedeljek je zopet zboroval naš občinski svet, ki je razpravljal tudi o dobro znanem zakonskem predlogu, po katerem naj bi odcepili Tržič in Gradež od goriškega sodišča ter ju podredili tržašlkemu. Razprave se je udeležil tudi slovenski svetovalec dr. Birsa, iku je imel zares temeljit govor. Poudaril je, da bi bila predlagana upravna sprememba tudi proti londonskemu sporazumu. Sicer pa da je zakonski predlog obenem. protiustaven. Kako je na italijanski strani še vedno polno neozdravljivega šovinizma, sta zopet pokazala dr. Pedroni in sam župan dr. Ber-nardis. Saj je zadnji govoril o »tako imenovanem pozabljenem« l.ondonskem dogovoru. 2e v torek zjutraj jo je pa neprevidni mož dobil s kolom po glavi, klo je iz časopisov zvedel, da je dogovor še živ. Dr. Palamara, ki ima na vesti prebridko usodo slovenskih optantov, je izdal namreč odlok, s katerim 8e je na Tržaškem začel vsaj delno izvajati londonski sporazum. PODGORA Že zadnjič smo omenili, da je dolga stavka šla na živce delavcem in delavkam. Če- prav vemo, kako je človeško razumljivo, da sktušejo stavkajoči delavci za vsalko cen o oču-vati enotnost stavke, je vendar zelo slabo, če ta čas pride do pretepov med sitavkarji in stavkokazi. To se je na žalost pri nas zgodi- lo. Do težjega spora je prišlo 26. maja med delavko Rahaelo Peteani iz Fogliana An drugimi tremi delavkami iz predilnice; napadena 30-letna delavka se je morala zateči v bolnico Brigata Pavia1. Hudega se ji pa ni nič zgodilo, saj je koj ozdravela. Stvar pa je imela za trojico žen in deklet, neprijetne posledice. V torek preteklega tedna so jih varuhi javne varnosti ob jutranji zarji odpeljali v goriške zapore. Čisto nepristransko' pa moramo odobriti nastop svetovalca Marini ja na sobotni seji pokrajinskega sveta, kjer je to dejanje obžaloval. Temu se pridružujemo tudi mi, ker se bojimo, da bo ta ukrep napravil več škode kot koristi. Zato bi bilo prav, da se delavke čimprej izpuste nai svobodo. Že večkrat smo pozvali oblastva, naj napravijo konec neznosnemu smradu, ki prihaja »z nove podgorske rayon-tovarne. Zato nas veseli, da se je v tej stvari končno javil tudi II Piccolo, ki piše, naj oblastva ukrenejo čimprej vse, da se zavaruje zdravje Podgorcev. Mordai bo njegov klic več zalegel kot poziv našega glasila. Bog daj! OSLAVJE V nedeljo je obiskala tukajšnjo kostnico večja skupina romarjev, ki je prišla na Oslavje iz Codogne (Ferrara). Neka gospa se je skupno z drugimi prijatelji podala v podzemlje kostnice ter iznenada zagledala na marmornati plošči napis, ki ji je razkril veselo in obenem žalostno resnico, da tam Dočivajo telesni ostanki njenega moža Ernesta Marehesinija, ki: je padel 1917. leta. Uboga žena dotlej ni vedela; kje leže ostanki d ragega p okoj nik a. Zares ganljiv prizor se je nudil nam vsem, ki smo bili navzoči, ko je dobra žena pokleknila ter s solzami v očeh prisrčno molila za pokoj dragega moža; Avtobus št. 8 vozi odslej v veliko veselje vseh gospodinj vsaj nekajkrat na dan tudi do Gorenjega Oslavja. Vozni red pevmske avtobusne proge je tale: ob delavnikih je odhod z južne postaje ob 7, 8*, 10*, 12.40. 14, 20; odhod z Oslavjai: ob 7.30, 8.30*, 10.30*, 13.15, 14.50 in 20.30. Zvezdica pomeni, da vozi ob tej uri avtobus, do Gorenjega Oslavja (Bel® rjuha) in nazaj. Po uvedbi novega urnika je Ata dodlala še eno vožnjo, in sicer ob 16.10 z južne postaje in ob 16.40 z Oslavja. KRMIN Krminei se živahno pripravljamo na običajno večdnevno slavje sv. Ivana.. Letos se naim obeta odlična razstava rastnega pohištva; ki se je bo udeležilo večje število podjetij kot druga leta. Tudi naši petdesetletniki, 'pripravljajo veselo slavje. Občinski odbor je na zadnji seji naprosil župana, naj naredi vse, kar je mogoče, da se čimprej uresničijo težnje podgorskega delavstva po izboljšanju gospodarskega stanja. Tudi to nam dokazuje, da je vse javno mnenje na strani delavstva. SOVODNJE V Novem listu smo že nekajkrat opozorili goriško županstvo, dai je tisti del ceste, ki vodi iz Štandreža do Sovodenj in spada pod goriško občino, nujno potreben temeljite in takojšnje obnove. Saj je cesta posebno ob dežju neprevozna in povzroča vozilom znatno škodo.. V sredo preteklega tedna so> pri nas in pri Štandrežu vrgli v Sočo 42 tisoč malih ribic, da pomnožijo zarod postrvi; s katerimi je bila svojčas ta: reka zelo bogata. Za to hvale 'Vredno dejanje je dalo pobudo ministrstvo kmetijstva An gozdov, opravil pa ga je konzorcij za zaščito ribolova. Odslej vozi naš avtobus št. 3 takole: ob del)avnilk|h iz Gorice (Travnik) Ob: 6.25. 7.15, 8.15, 11, 14.20 in 19.10 uri. Iz Sovodenj odhaja, ob: 6.35, 7.40, 8.45, 11.30, 14.40 i.nl9.30. Ob praznikih pa takole: s Travnika odhaja ob: 14.20, 17.05, 20 in 21 uri; iz Sovodenj pa ob: 14.40, 17.30, 20.30 in 21.30 uri. NA NIŽJI SREDNJI SOLI SO IZDELALI: I. razred: Berdon Ivan, Bučinel Anton, Cotar Danijel (odličnjak), Franko Ivan, Gergolet Karel, Lavrenčič Marjan, Pelizzo Lucijan, Peifot Vojko, Quin-zi Ernest, 'Zavadlav Jordan, Beuciar Bogdana, Di Battista Anka, Figelj Antonija, Lapanja Marija, Makuc Lucija, Peric Severina, Rieca Gnacijela, Rutar Marija (odličnjakinja), Tommasi Daša (odličnjakinja), Tamasino Marica. II. razred: Devetak Leopold, Ferlan Josip, Figelj Ivan, Hoban Aleksander, Ljubič Marjan, Paulin Damjan; Sirk Aleksander, Vidrih Aleksander in Wip-kler Aleksander. — Bentossi Nadja (odličnjakinja), Bonini Norma, Bordon Samtina, Černelič Silvija (odličnjakinja), Erzetič Marija Marta, Levpušček Helena, Mairvin Florijana (odličnjakinja), Mašera Majda (odličnjakinja), Peteaini Ana Marija, Pulc Neri-na, Reggente Alida, Rožič Nevina, Stfiligoj Leopolda, Sošol Marija. Dijaki iin dijakinje iz 111. razreda so ysi prepuščeni k nižjemu tečajnemu izpitu. USPEHI NA SREDNJIH ŠOLAH V prvem liceju so izdelali: J. Bednarik, B. Brauc in Anamarija Budihna. Štirje dijaki imajo popravne izpite. V drugem liceju sta izdelala J. Colja in J. Černič; sedem dijakov ima popravne izpite. Vsi dijaki IH. liceja so pripuščeni k zrelostnemu izpitu. NA UČITELJIŠČU V I. razredu so izdelali: Jaklin Marija, Marinič Rozana in Servenl Vijolica; štirje imajo popravne izpite. V II. razredu so izdelali: Berlot Silvana, Cemo Viljem, Peric Jožica, Saksida Marija, Tomazetič Ivan; trije imajo popravne izpite. V III. razredu so izdelali: Cotič Virgilij, Cernic Emilija, Dozilni Adrijana, Framdolič Marija, Grudi-na Ivanka, Lavrenčič Marija, Lavrenčič Milena, Lavrenčič Ada, 'Leban' Borut, 'Levpušček Ana, Lutman Eda, Soban Štefanija in Tomasino Roman; štirje dijaki imajo popravne izpite, eden pa je zavrnjen. Vsi dijaki IV. razreda so pripuščeni to usposobil jenostnemu izpitu. NA SLOVENSKI NIZ. STROK. SOLI SO IZDELALI: I.a Bobbeua Franko, Briško Vladimir, Cerpič Branislav, Ferletič Silvan, Gomišček Bruno, Humar Ivan, Lakovič Marin, Lavrenčič Albert, Lutman Boris, Madotto Klavdij, Pete jan Janko, Prašelj Marij, Rusija Bruno, Simicco Gvido, Tenpe Marij. I.b Carrara Silvana, Hoban Uroš, Levpušček Ljubka, Marviin Berta, Pintar Nadja, Šuligoj Sonja. ILa Bensa Darko, Blasi Branko, Debelljs Gelin-do, Devetak Rinaldo, Ferletič Marij, Frandolič Marin, Klanjšček Aleksander, Rebula Franko, Sibau Ivan Pavel, Vižintin Marjani, Cotič Zorka. II.b Branddlin Bruna, Gorkič Bruna, Hmeljak Silva, Kobal Končeta, Marušič Jolanda, Quinzj Olga, Cotič Marina. Iz III. razreda so bili vsi pripuščeni k zaključnemu izpitu. POPRAVEK »Mozartovo proslavo«, ki je bila dpe 2. junija 1956 v Mlarijimem domu na Pia uti, je priredilo S.KA..D. in ne S-K.P.D., kot je bilo pomotoma objavljeno v zadnji številki »Novega lista«. 2fi AfVnfefa PREIZKUSI SVOJ BESEDNI Z4KLAD! Črtaj neustrezajcče izmene pri naslednjih besedah: 1. MEZETI: a) laziti; b) drhteti od mraza; c) komaj vidlno testi rna dan; č) dobrikati se tomu. 2. MEZI j AN: a) muslimanski znak; b) vrsta blaga; c) pogodba s polo Vičarjem; č) vrč. 3. MOLJVIK: a) rožni venec; b) berač; c) posoda za molžo; č) podvrafcna koža pri govedu. 4. NAKANITI: a) nameravati, imeti namen; b) opehariti; c) po naključju se kaj zgoditi; č) s kapljanjem napolniti. 5. INAIR/T: a) stegno; b) orientalska dišava; c) zgornji del stopala; i) bič. 6. NERGATI: a)poševno odrezati; b) sitnariti; c) vse tnarobe narediti; č) vsestransko odklanjati. 7. GBLIZJB: a) ovitki ra ramah; b) lesni odpadki pri mizarju; c) najfoližja okolica; č) pomije. 8. OBLOtDA: a) zagraja; b) mešana krma za pitanje; c) tovor; č) okrasni zidček, ki pokriva glavni zid pri modernih stavbah. 9. PINAKOTEKA: 'a) vršita sodobnega športa; b) zbirka likovnih umetnin; c) temna sobica za razvijanje fotografij; č) znanstveni izraz za norišnico. 10. PICR: a) igrmada za sežiganje čarovnic v srednjem veku; b) vrsta smole; c) trohnoba; č) gostija, isviaitovanje. 11. FROFMlAKSA: a) obvarovanje pred določeno boleznijo; b) slikanje v prerezu; c) prerokovanje, ki temelji na znanstvenih podatkih; č) sodobne dobrodelne ustanove. 12. QUQRUM: a) denar; b) potrebno število glasov; c) lat. izraz za zgrešeno zamenjavo; č) nesoglasje med odborniki, ki prepreči vs'ako nadaljno raizpralvo. 13. SARABAINDA: a) orientalsko oblačilo; b) južnoameriško tglasbilo; c) dišava; č) neki ples. 14. SIARDONICEN: a) krčevit nasmeh; b) uspavalen; c) oglušen; č) ki vživa ob tujem trpljenju. 15. SHIZOFRENIJA: a) duševna bolezen; b) bož-jast; c) znanost, ki proučuje značiaj in duševne sposobnosti človeka na podlagi zunanje oblibe možganov; č) izraz iz optike. OCENA: Cez 10 pravilnih odgovorov: DOBRO. Od 5-10 pravilnih odgovorov: ZADOSTNO Man} kot 5 pravilnih odgovorov:... ODGOVORI 1. MEZETI: c) komaj vidno lesti na dan. Izraz se uporablja, ko je govor o tekočinah. Mezina, močvirni svet. 2. MOBZLAN: b) vrsta blaga; na pol volneno blago; krilo iz mezlana. Iz italijanščine: mezzalana. 3. MOLNIK: č) pod vrat na koža pri govedu. Za iož-ni venec je molek. 4. NAKANITI: a) imeti namen; namer.omia nekaj storiti. 5. NART: c) zgornji del stopa-la; usnje za zgornji del čevlja. 6. NERGATI: b) sitnariti; godrnjati ali tudi zabavljati. Nerga, jokav otrok. 7. OBLtZJE: c) najbližja okolica. Razloguj: o-bliž-je! 8. OBLODA: b) mešana krma za pitanje; obloditi, živini krmo zmešati. Tudi: zabloja; zablojiti svinjam jed z mekiinami. 9. PINAKOTEKA: b) zbirba likovnih umetnin; slikarski muzej. Iz grščine pinaks, slika in theke zaloga, skladišče. 11. PROFIL A KS A: a) preprečitev bolem i; zaščita pred boleznijo. Pasteurjeva odkritja so silno o-mogočtla napredek profilakse. 10. PIR: Pravilna sla oba pojma iz c) in č): trohnoba; piravina, trhlina; pirayost, trohljivost. Tudi gostija, svatovanje: pirovati, pirovanje. 12. QUORUM: b) Latinska beseda, ki sama po sebi pomeni »katerih«. Izraz »quorum« so začeli uporabljati za »potrebno število glasov za veljavnost glasovanja«. Gl a ovanje je izpadlo, ker ni bilo quorumi ). 13. SARABANDA: č) starošpanski plies. 14. SARDONiICEN: a) krčevit, tudi strupen, zloben, porogljiv. Iz lat. Sardus-sardiinski. 15. SHIZOFRENIJA: a) Iz grške predpone shizo, razklan in phren, duh blaznost duševne razklanosti. Zadnja in naj hujša stopnja blazinosti, ko bolnik izgubi sleherni stik s s'vaimostjo. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaška ozemlje V SOBOTO, 16. JUNIJA 195«, OB 21. URI NA DVOR! SCU DRUŠTVENE GOSTILNE V RICMANJIH Ivan Cankar MARTIN KAČUR V NEDELJO, 17. JUNIJA 1956, OB 17. URI V SV. KRI2U N. V. Gogolj ŽEJfITJBV Ti 0 Mi Prvega maja so jugoslovanske predstraže vdrle v mesto in napadle utrjene nemške položaje. Pred strojnicami in metalci plamenov so Nemci dvignili roke. Obup in srd jim je rezal obraze. Ves dan je grmela in gorelo po mestu. Za grajskim obzidjem so se še Nemci držali. Grozila je nevarnost, da bo posadka v svojem besu z zadnjimi granatami streljala z grada na Trst. Vso noč od prvega na drugi maj je grmelo. V mestni okolici so pa že odmevali vzikliki veselja1, da je strt dvajsetletni zatiralec. Rakete radosti so švigale v zrak s kraških vrhov in škedenjskih gričev. Tisočbarvni pramenaki so se utrinja- li nad mestom, ki je še ždelo v groznii razburjenosti. Od daleč so plameni obžarjali bele stene Miramara nad grljansko drago. Zgodaj zjutraj drugega maja so zastopniki meščanov pozvali poveljnika na gradu, naj bi se pogodili za predajo in naj ne izpostavijo mesta uničenju in smrti. V stolnici sv. Justra so se vršila pogajanja. Osvobodilne čete so se bile dokopale že pod obzidje. Spet bo prav v zadnjih sekundah tekla kri.. . Votli udarci poldneva ob veliki zvon v stolpu so’ odhrneli preko mestnih streh, ko se je tam od Miramara zaslišalo bobnenje in škripanje dolge Trste vodil. Prihajali so tanki no vozel a nekega generala Freybrga. Sredi mesta so se združile zavezniške čete: jugo- ANDREJ BOLKO mr. pli. IMPORT - EXP0RT Farmacevtski proizvodi in kemikulje TRST - Via forrebianca 21/11 ■»Sl 315 slovanske, ki so vkorakale s Krasa, in zavezniške, ki so prihajale z juga. Sleherni odpor je bil zdaj nemogoč. Zginili so kljukasti in črni praporji — na gradu in v Miramaru je zavihraila zastava svobode. — Dne 3. maja je vso oblast v mestu prevzelo poveljstvo jugoslovanske armade. Odbila je zadnja ura velikega razdobja na kršnih tleli okoli belega grada. Ni pa še usoda pretrgala zank in niti, ki zapletajo v taj-nostno mrežo vse tiste, ki si upajo v Mira-mar, od koder veje mrzli dih preko belih zidin na sinje morje.-------- Zginili so s pozornice in celo iz življenja vsi tisti, ki so se v Miramaru šteli za naslednike Habsburžanov. 0 njihovi silavi in njihovem delu, dobrem ali slabem, je ostal le spomin. Strlo jih je kolo zgodovine; toda v dveh vojnah in v dveh revolucijah se niso zrušile bele zidine Miramara v morje pod njiim. Bleščale so se na grljanskem školju in zvabile v svoj hladni objem še nekaj žrtev, preden je grad postal muzej s spomini na moč in oblast nekdanjih mogočnjakov. NOVI PRAPOR ZAVIHRA Po končanih borbah in ko so se zadnji nemški ter fašistični oddelki predali zaveznikom, je Trst prišel pod nove zastave. Za čuda, na miramarskem stolpu prve dni maja ni še zaplapolala nobena! Po naglem begu prejšnjih gospodarjev je bil krasni park žalostno pomendran, šumeči vodometi niiso več žuboreli. Po grajskih sobanah se ni več svetil lepi pod, zdrsali so ga škornji germamMh straž kot v posmeh gradu in njegovi zahtevi, ki ji nliso verovali, dokler niso bežali proti Alpam. Tudi v mesilu samem je bilo prvi teden nove uprave vse grobno tiho. Zaradi nemirov in spopadov, posebno na oglu ulice Im-briiani, niso smeli meščani iz hiš od treh popoldne do desete ure naslednjega jutra. Treba je bilo pokazati močno roko. Zato je vso mestno upravo prevzel generalmajor Dušan Kveder. Toda tudi on le začasno. Že 13. maja' je bila v veliki dvorani mestne hiše svečana seja, na kateri je vojaška uprava prepustila mesto v roke Osvobodilnemu odboru za tržaško mesto. Vanj so bili; izbrani Italijani in Slovenci. Na tej seji »o kot častni gostje sedeli tudi zastopniki Amerike, Anigliije in Sovjetske zveze. Na ta način so uradno priznali novo mestno gosposko. Na mestni liiiši so razvili slovenski in italijanski prapor. Le tam na obzorju je sniivail belii grad, kot da sanja o davnih dneh bleska in slave, solz in poginov. Na njegovem stolpu ni še vihrala v burji nobena zastava, kakor dia noče več nobeden predstavnik oblasti' ptod zaikleto streho in v usodne zanke nevidnih spletk. Toda ne za dolgo. Še enikrait so se iztegnile slkrite lovke — kot kraki velikanskega polipa — in so potegnile k sebi nove žrtve — k sreči do dlaines zadnje. Že dolgo časa so se pletli, diplomatski razgovori med zavezniki in Jugoslavijo, kako bi Si razdelili upravo nekdanje Julijske krajine. Koncem maja sta se sestala v devinskem grad!u maršala Tiito iin Alexainder in sta podpisala sloviti sporazum o dvojni upravi. Morganova črta je delila ozemlje v pasova »A« in »B«. Na podlagi te listine je prevzela anglo-amerišlka vojaška oblast upravo na Tržaškem. (Dalje prihodnjič) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA V' 'stComI \fjPiekei{ in mh&dnci fte&em V zadnji številki smo pobočcli o odkritju spominske iplošče dir. Karlu Streklju y Gorjanskem. Ker je ta niš znanstvenik še mata znam našim roja- Jioni im je on prvii, kii je znanstveno obdeloval slovenske narodne pesmi, j'e prav, da o njem še nekaj spregovo imo. lN'aš rojak, na ka erega smo Lhko ponosni, se je rodil leta 1859 v dobri kmečki hiši v Gorjanskem. Srednjo šolo je obiskoval v Goric i, kjer mu je vcepil ljubezen do slovenščine in naše književnosti profesor Levec. V Gorici se je 'udi seznanil s slavistom Baudoimcm dr Cour'enayecm. Na bolj pa je dijaka Streklja vleklo na Kostanjevico It slovečemu patru Škrabe u. Jasno je bilo vnaprej, da se bo Strekelj že zaradi teh stikov posvetil slavističnim vedam. Na Dunaju se je učil pri profesorju Miklošiču. Ze leta 1890 je postal izredlnli profesor slavistike na graškem vseučilišču. Zanimivo je, da je bil Strekelj prvi univerzitetni profesor v Avstriji, ki je predaval samo v slovenščini. Zaradi znanstvenega dela je postal član znanstvenih akademij v Petrogradu in P agi. Pri vsem obilnem delu pa je tudi prav po očetovsko skrbel za revne akad mike. Pogosto je obiskoval svoj rodni Kras, ki mu je dal pobudo za velikopotezno zbirko »Slovenske raro 'ne pe-rni«. Zbirka je izšla v 16 snopičih pri Slovenski Matici v Ljubljani. Z njo je profesor Strekelj imel ma- Novi roman Bau&a P,aUac{a Boris Pahor, ki je nedavno izdal svoje doslej najobsežnejše deta roman »Mesto v zalivu«, je dokončal pred kratkim že nov roman, .ki mu je dal naslov »Arabci, našli bratje«. Dogaja se v severni Afriki, kjer je bil pisatelji pri vojakih. V njem je opisal delno lastne dogodivščine, a z močnim človečanskim poudarkom, kar dokazuje že naslov. To bo eden izmed redkih slovenskih .romanov, ki se dogajujo v eksotičnem okolju, in najbrž sploh pivi slovenski romani, ki je postavljen na afriška t!a. Z njim bo vnesel Boris Pahor v slovensko pripovedništvo spet nekaj novega, potem' ko je kot prvi odkril slovenski pripovedni literaturi Trst, njegove južnjaško čutne, polnokrvne in vendar kraško trdne ljudi, pa njegovo narodnostno iin socialno problema! iko. (Novi roman liziide jeseni pri koprski založbi »l.i pa«, ki je izdala tudi roman > Mesto v zalivu«. V Ljubljani pni Državni založbi pa čaka na tisk še drugi njegov roman, zajet iz življenja v nemških koncentracijskih taboriščih in V nekem francoskem zdravilišču kmalu po kuni. n vojne. Glavna oseba lomana je mladi Tržačan, ki se srečno reši iz koncentracijskega taborišča, a je bolan na pljučih i' se mora žfato dalj časa zdraviti v nekem sanatoriju za jetične v Parizu. Tam se zaljubi' v mlado francosko bolniško sestro In ta ljubi z. .n ga spel »počloveči«, mu vrne zaupanje v življenje in ga reši more, bi jo je zapu-tilo v njem življenje v taborišču četudi se ne zaključi s poroko. To bo, kot pravijo najboljše dosedanje 'Pahorjevo delo. Zanj je dobil kot znano, liamli eno izmed pelih nagrad pri razpisu Državne založbe. Zato ne samo trž ška, ampak vsa slovenska javnost, ki ljubi lepo kn igo, težko pričakuje izida njegovega romana. Želeli bi, da bi založba to upoštevala in roman kmalu atisnila. Boris Pahor misli 'napisati tudi .drugi del tega romana. Kot slišimo, bo i »pisal tudi nadaljevanje dela »Mesto v zalivu«, ali bolje r. čof o, rov roman, \ katerem bodo nastopale v glavnem iste osebe, a dogajalo se bo v Trstu. V romanu to prikazal življenje v našem mestu v zadnjem poidiugem letu voj- j ne. S tern bo izpolnjena želja list h, ki so si želel nadaljevanja, ker so čutili, da predstavlja konec romana »Mesto v zalivu« — vrni ev glavnega junaka v mesto, da se tam vključi v o vobod.lpo gibanje — že hkrati tudi uvod novega de a. Upamo, da bo p -satelj uresničil svoj načrt. Z Borisom Paiho jem in Lojzetom' Rebulo, ki ima ravno tako v tisku .dvoje knj g, je Trst veliko prispeval k povojni slovenski književnosti, več kakor prej ves čas svoje zgodovine. Želimo le, da bi Trst ohranil svoj pomen v slovenski književnosti in da bi Pahor in Rebula našla v mladih, ki ;o zadnja leta pisali v »Literarne vaje« in se poskušajo zdaj že tudii v tazinih druglih revijah in listih, vredne naslednik e. M. Z. men na znastven način pokazati, kako se v narodni pasmi zrcali 'duševnost slovenskega ljudstva. Nemški slavist Bruechner je delo o enll kot »zak admito slovenskih narodnih pe.mii«. Tudi dr. Lampe je zapisal v 'Domu in Svetu (1901), da »moramo to zbirko’imenovati najmata. čnejše in zna. a . veno najpo-polne.še delo v slovenskem naradoznaskem slovstvu« Ko pa je leta 1902 izšel 6. snopiič, se je dvignil pravi vihar. Nekateri kritiki so St reki a napadali češ da je ,v zbirko vključil tudi nemoralne pesmi. Začele so se velike .razprav.', kaj je r.a.odna pesem, kaj umetna in kaj- ponarodela. Streklju je deta kar ped prstii .naraščalo, čep av je prevzel »mo.alisilični« vidiik in je zato pesmi za zbirko skrbr.o izbiral. Pri tem o nar ta le s veda tudii težave. To .načelo je namreč moral spraviti v sklad z znanistvenlimii potrebami svojega dela. Vseh ljudskih pesmi .pa ni zapisal. Kasneje jih Je poslanec Sček kol avberski župnik samo na Štrekljevem rojitnem Kresu nabral še za pet velikih zvezkov. (Ugotoviti bi bita treba, kje so danes). Preteklo sobota sta Prosvetno društvo »Ivan Cankar« in »Folklorna skupina Breg« pri.edli.li v sveto ivanski dvorani pisan, večer narodnih plesov in pesmi. Nastopile so štiri skupine: folklorna skupina iz Brega, šentjakobski pevski zbor, tan.buraški zbor »Tržaška tamburica« in dolinski kvartet. Od teh b vsaj prvi dve mogli z majhnimi s popolnitvami nastopiti samostojno, kar bi bilo veliko boljše, ker b bil tak večer zaokrožena celota. Rporedl sobotnega večera se namreč ni razvijal po enotnem, dobro premišljenem načrtu. Zdelo se je, da so posamezne točke nametane brez posebnega kii.eri.a, i i tudi preveč jih je bita, da se je izvajanje zavleklo skoraj do polnoči. iNa prireditvi je s svojimi tambu: aši sodeloval tudli učitelj Janko Gerdol, ki je n»a čast stoletnice rojstva pesnika Antona Aškerca. Glavne slovesnosti :o bile v Ljubljani, Ce-1 u, Šmarju pri Jelšah in na .pesn. kov m domu pri Rimskih Toplicah. V Celju iso mu odkrili spomenik, v Šmarju pri Jelšah spominsko p oščo na hiši, kamor je zahajal na kulturne prireditve, ko j e bil tam kaplan, v prenovljeni rojs,Mii h 'ši pa so uredili spominsko .sobo. Prihodnji mesec mu bodo odkrili spomenik tudi v 'Ljubljani. • * * Slikar Lojze Spacal se nahaja na obisku na Švedskem, kamor ga je povabil eden izmed največ ih stockholmskih trgovcev z umetninami. Verjetno bo priredil v Stockholmu razstavo. Se prej pa namerava razstavljati v Parizu. • • * Pred kratkim je obhajal kul urni svet petdeseto obletnico smrti slavnega morvešk ga dramatika Henrika Ibsena. neka zborovna odvisnost. Vsaj lako se zdi tistemu, ki nepristransko sledi našemu glasbenemu življenju. Ta odvisnost se kaže v tem, da zbor prepogosto izvaja pesmi, ki so jih pred njim večkrat izvajali že drugi, predvsem osrednji zbori, filharmonija, slovenski oktet in za rebški kvintet »Lisinski«. Te pesmi so bile večinoma tudi posnete, tako da jih človek more pogosto slišati tudi na radijskih postajah. Koliko lepe zborovske lite, atuire .narodne in umetne leži v zaprašenih predalih ter čaka boljših in lepših dni! Želeti je, da bi šentjakobski pevski zbor svojim zaslugam dodal še to, da začne odkrivati trža-ški Javnosti še neizvedene skladbe. Veselo in živahno moto je vnesel v spored dolinski kvartet. Nastopil je samo dvakrat s kratkim in posrečenim sporedom. Drugič mu je us.išno pomagal moški duet, ki ga odlikuje čis(, svež in sočen glas. oj KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV priredi v pelefk., 22. junija 1956, ob 20.30 v Trstu, ul. Filzi 10, I. nacist r., sestanek, na katerem bo prof. Rudo Bednarik iz Gorice predaval 0 KULTURNEM RAZVOJU PRIMORSKIH SLOVENCEV Vstop z vabilom. France Mihelič KRAJINA (olje) Iležefc nii'if'{litili piv h c* v in pvbnvi GOSPODARSTVO MODRA GALICA ALI ASPOR? Vilnogjradniik |se n© moiize odiločiilti. Noče biti prvi, ker želi videti, ka(ko se bo obneslo piri sosedu. Ta/klo nezaupanje je večkrat na mestu, ker z novotarijami se je že marsikdo opekel. Vse pa kaže, dai je letos nezaupanje do a spor-j a že popolnoma splahnelo, saj so že lansko' leito — s popolnim zadovoljstvom — mnogi uporabljali za, boj proti peronospo-ri samo aspor in je letos zelo n a rasti o povpraševanje po tem nadomestilu za modro galieo'. Ali je učinek asp or j,a en,alk ali’ še boljši kot oni modre galice, o tenn bi moral odločati gospodarski račun. Ta pa govori odločno v klorist aspor-jiai. Poglejmo! Za 500 litrov škropiva proti peronospori n,a, trtah potrebujemo 5 kg modre galice, ki stane po 230 lir za kg; skupno potrošimo torej 1.150 lir. Če cenimo vrednost potrebnega apna sauno na, 50 lir, dobimo skupno vsot o 1.200 lir. — Enako množino škropiva napravimo iz 1 kg aisporja, Ikfi stane največ 950 lir. Razlikai v ceni znaša torej najmanj 250 lir 'in tako prihranimo pri vsakem hi škropiva najmanj 50 lir. Poleg tega je priprava škropiva z asporjem enostavnejša in hitrejša kot n modro galico. TRTA CVETE: POZOR NA TRTNE MOLJEI Trtni molj je znan škodljivec. Poznamo trsnega sukača in groizdnega sukača ali kisel jafca . Metuljčka sta si podobna., eden pa ima ličinke zelenkaste, drugi rdeče-vijoliča-sle barve. Trsni sukač im,a pri nas 2 rodova, kisel jak pa trii. Samdce-metuljčki odložijo jajčka navadno na grozdlno popje in tudi na peclje. Po tednu dni se iz jajčka izleze ličinka, ki zgrize cvetni popek. Ena in ista, ličinka, uniči vse-polno popikov, tako da po odcvetenju z žalostjo ugotovimo, da je grozdiček na pol uničen in prepleten s svilenimi nitkami. — Čez mesec dni imamo že dirugi rod. Ličinke se zagrizejo v mlade jagode. — Pri. kisel jaku imamo avgusta meseca 3. rod!, ki razjeda jagode. Nato se na grozdju pojavi neka siva plesen, /kli povzroča gnitje in kisanje jagod, kar ima za posledico, da se vinski okus poslabša. Zelo' važno bi bilo uničiti prvi rod, brž ko se pojavi, kar se zgodi v sedanjem letnem času. Na razpolago' je vse polno sredstev, najbolj enostavna pa so naslednja: a. Carposan: škropimo lahko samo s tem sredstvom, in sicer tako, da ga razredčimo v vodi (100 gramov na 100 litrov vode). Isto količino lahko tudi premešamo med 100 litrov brozge z modro galico, z asporjem ali s 'Calfaro, četudi' bi bilo v brozgi raztopljeno koloiidalnoi žveplo. h. Gesairoil 50: v 100 litrih vode raztopimo 200 gramov gesarola, katerega lahko primešamo tudi enaki količini škropiva proti peronoepori in oidiju. c. A ržena ti: učinkovit je vsak arzenal, a najpriporočljivejša sta apneni in svinčeni, katerih primešamo po 1/2 kg ,na 100 litrov brozge za škropljenje proti peronospori oziroma oidiju. Škropiti moramo tik pred cvetenjem proti 1. rodu. Deset do 12 dni pozneje to delo ponovimo. Za to škropljenje lahko rabimo eno zgoraj navedenih sredstev. — ICo so jagode debele kot grah, to je približno en mesec pozneje, škropimo proti 2. rodu. Za to delo ne smemo rabliti arzenatov, ampak Car-posan in Gesarol. GLASBA VPLIVA TUDI NA RASTLINE? Zmajali smo z glavami, ko' smo pred 30 leti čiitali, da na Švedskem uvajajo glasbo ludli v kravje hleve, češ da so živali potem bolj mirne, da se bolje redijo in da dajo več mleka. Dane® se ti novotariji ne smejemo več in glasbene oddaje poslušajo krave v vseh večjih hlevih. To se dogaja tudi v veliki kravami grofa Marzotta pri Portogruaru. — Najnovejše vesti pa pravijo, da vpliva muzika tudi na rastline. Indijska znanstvenika Singh in Ponniah sta na zadnjem mednarodnem kongresu botanikov v Parizu poročala O' zanimivih poskusih z delikatnimi in ljubkimi sramežljiv-ka.mi (n.-innosa pudica). Ta cvetica je znana po tem, da pripogne, oziroma zvije svoje liste, brž ko se je dotaknemo. Znanstvenika sta razdelila sramežljivke v dve skupini, ki sta imeli iste življenjske pogoje: isto starost, enak razvoj lin enako zemljo. Raizlika je bila le ta, da1 so, pri prvi skupini vsaik ve- V \porini pregled OLIMPIADE Dne 11. t. mi, je že drugič v letošnjem letu zagorel olimpijski ogenj do švedski kralj je s slovesnim glasom proglasil začetek drugega dela olimpijskih iger, in sicer tekmovanj« v konjskih športih- Ob tej priliki se je ma dirkališču mesta Stockholma zbralo preko 5.000 gledalcev, med njimi tudi angleška kraljica Elizabeta. Nato so pričela tekmovanja v izurjenosti. Vsak jezdec je moral s konjem izvršiti 31 gibov v največ 12 minutah. Vsi gibi zahtevajo lep stil in izredno uvežbanost in spojitev jezdeca s konjem. Na veliko veselje kraljice Elizabete vodijo po prvem poskusu Angleži ,s 313,2 t„ za njimi Nemci s 330,4 nato Švedi. Husi in na 10. mestu Italijani « 404,8 točkami. Najboljši posameznik pa je Nemec Rothe s 98,40 t. na konju Sisi, 2. Rook (Apglija) s 101,70 t. in šele 8. je bivši zmagovalec Sved Blixten-Fineke, medtem ko je najbol ši Italijan Molinari šele 17. KOLESARSTVO Tudi 39. krožna tekma po Italiji je za nami. Zmagal je Luksemburžan Gaul, za katerega pravijo, da je bil najlepši atlet te tekme, medtem ko se je stari Magnd uvrs,11 na drugo mesto. Končni vrstni red je bil že skoraj odločen na progi med Meianom in Trento, ko je ves dan strašno deževalo in celo sne žilo. Tu je Gaul pokazal, da ima izredno voljo in da je zelo utrjen proti mrazu. Poleg vsega pa je mladi Luksemburžan izredo hiter v vožnji navkreber. Ko so ga vprašali v čem je skrivnost njegovega uspeha, je ves nasmejan dejal: »Jesti, jesti to zopet jesti, zlasti y Dolomitih, ker je to najboljše sredstvo proti mrazu«. Končni vrstni red je naslednji: 1, Gaul, 2. iMlagni, 3. Coletto, 4. Maule, 5. Moser, 6. Fantini, 7. Bramtoart, 8. iMcnti, 9. Bantolozzi, 10. Couvieur itd. KOŠARKA V Pragi so se zaključile tekme za evropsko prvenstvo v ženski košarki. .Zmagale so zopet Rusinje, ki so v odločilni tekmi porazile Madžarke. Proti pričakovanju so Čehinje izgubile z Madžarsko, in to zato, ker je njihov vaditelj štedil najboljše igralke za tekmo z Riusijo. Italija se je na prvenstvu dobro Iz- čer med 6. in 7. uro za 25 minut igrali na violino neko indijsko melodijo, medtem ko je druga skupinai ostala brez glasbe. Ugotovili so, da knajo z muziko' vzgojene srarnežl jivke mnogo, več in večjiih listov; vejiice rastejo mnogo hitreje in so za polovico daljše; število trnčkov se je zvišalo za 45 %. Enaik pojav so opazili tudi piri drugih rastlinah. P!o)S(kusiillii so tudi diruga godala., ki sO' 'tudi povzročala' spremembo v rasti, a ne tako očitno kot violina. — Poročevalca nista do sedaj tega zanimivega pojava razložila. SKRBI ZA OBLIKO SADNEGA DREVJAI Mlado drevesce z lahkoto zravnaš, starejšega večkrat ne moreš. Zato si oglej vsa drevesca' oziroma: vse poganjke, kii se razvijajo iz lanskih cepljenj v speče olkio. Brli breskvah moraš sedaj urediti koltlasto obliko in zaito odvščipni glavni pogan jek In neguj 3 ali 4 stranske v voditeljice. — Če gojiš hruške po sistemu Feirragutti, to je goste kot trte, od-ščipni vse tiste poganjke', ki preveč div j a jo. Pomni, da se dlrevo lepše1 in močneje razvije iz enega cepiča kot Iz dveh, ikii sta bila pri cepljenju vstavljena v glavo: močnejšega putsltll, šibkejšega odreži. OdNrani vse poganjke, ki kvarijo obliko krone in bi pozneje bili v napelje glavnim vejam. Rane se sedaj laže zacelijo kot po zimskem: obrezovanju. Končno pomni, da potrebuje mlado' drevesce oporni kol in tudi ne pozabi na listne uši. kazala, saj se je uvrstila na 6. mesto, medtem ko je Jugoslavija šele na 9. ip Romunija na 10. mestu. Kalno to? Jugoslavija je pri žreban.u imela smolo, da je prišla v skupino z odlično Bolgarijo ip, Poljsko. Drugače bi Jugoslavija gotovo zasedla vsaj 7. mesto ali bi celo izpodrinita Itali.o. To se vidi iz tekem med Poljsko ip Italijo ter Poljsko to Jugoslavijo. Piva je proti Poljski izgubita z 58:43, dtruga pa z 78:63. Končni vrstni red!: 1. Rusija1, 2. Madžarska, 3. Češka, 4. Bolgarija, 5. Poljska, 6. Italija, 7. Francija, 8. Avstrija, 9. Jugoslavija, 10. Romunija, 11. Ptoska. l|l. Holandska, 13. Danska, 14. Švica, 15 Nemčija in 16. Škotska. Italija je začela tekme v skupin s CSR, Dansko in Škotsko. Dansko to Škotsko je bilo mnogo laže izločiti kot pa BoLgarljo to Poljsko. FLAVA1NJE V soboto to nedeljo iso bile mednarodne plavalne tekme v pokritem bazenu v Trstu. Nas opili so atleti iz Italije, Jugoslavije, Avstrije ip Švice. Zelo dobro se je odrezala Italijanka Valle, ki je izboljšala italijanski višek pa 100 m prosto za 1,10” s časom 1’8’’9, dalje Jugoslovanka Juričevič, ki je izboljšala svoj jugoslovanski rekord pa 100 m žaba za 0,6". Tudi Njegušu je uspelo izenačiti jugoslovanski rekord1 na 100 m prosto, ki ga drži odlični Jeger. Jeger pa je zmagal pa 400 m prosto v času 4’49”2, medtem ko je bil pa 100 m šele tretji. Obenem sta se pomerili predstavništvi Italije in Romunije v vodlnem rokometu. Prvi dani so bili boljši italijanski vaterpolisti, ki so zmagali s 3:1, drugi dan pa Romuni, ki so dosegjl isti izid. Vendar je treba priznati, da je italijansko moštvo precej boljše od romunskega. NOGCMET Tudii jugoslovansko prvenstvo A lige je končano, kot smo predvidevali je 'novi zmagovalec CrV. zvezda, na drugem mestu pa Partizan. Lanskoletni prvak Hajduk je letos šele predpredzadnji ip je torej zasedel iisto mesto kot pri italijanskem Triestlna. Madžarska se je še enkrat slabo izkazala, ko je 'igrala proti Portugalcem neodločeno (2:2). V nedeljo se bosta ponovno srečali predstavništvi Avstrije lip Jugoslavije za pokal dr. Ge: 8ja. Prvo tekmo je Jugoslavija proti pričakovanju zgubili«. Upamo, da bo to pot popravila slab vtis, pa čeprav ne bodo nastopili pajiboljši Jugoslovani: Milutinovič zaradi bazni, Horvat, Bobek ter Beara pa zaradi poškodb. TEDA3 ML) 3£ SINILA V GLAVO UE= SILNA MISEL... yWWaj $ LA PROTI VODI...SUM«« m MtbtEM 3t TRbON^A tUDI ZLE/EL NA SUHO. ,----------- —-----N -v ZVITOREPEC 3E NA\ HE3, KOLEG A .VSTANI! 2NEBHA SVA 5E TtH KU«LAR3EV IN SEDAJ LAHkO NADAL3U3EVA SVOJO POT PROTIJ IPRE3 Tl PA ŠE TA ZOBOTRE BEC IZB.I3EM.DA NE. BOŠ MISLIL, DA SVA UMAZANA NE-1\ JSuJ^l MVALE2NE2A.^SJA ' HURA!! VRV ,SE 3E NA-j > PELA!! < ZA MENOJ? S STARI f ^.TODA ZAMAN.VČLiMsJ KI 3E VLEKEL ZVITOREPCA, Sfea.3E BIL HITRE35I.. IV5A TRD0N3INA PRIZADEVA-N3A.DA BI ZVABIL KROKODILA ZA SEB03, 50 BILA ZAMAN... BREG 3E BIL PRESTRM |DA BI SE RE5lL,SE^iE ŽVTTOREPEC VLE’ KEL PO VRVI PROTI BREGU;TODA KROKODILI SO BILI MITRE351 -ZDAJ-ZDA3 GA BODO DOHITELI... - . TRD0N3A, POMA" GA3 Ml! P6TEGNI TME NA SUHO! j wtVA:IT5? X v i t 0 v e P e c v A 1 v i h i Zarja pred zatonom v Tinče je s težavo izvil rolko iz njenega objema. Adrijana je začutila, kako jo tople otroške roke božajo po licih. Zgrabila jih jc m si brisala z njimi solze, pritiskala jih je na suhe ustne; »Tinče, sinek — moj ...!« »Nikar — masna«, mali glas je bil teždk, poln bolesti. »Čemu? Naj govore karkoli, če .ni res!« Sunkom^ je spustila njegove roke. — Bilo je res — tisočkrat re«! — »Vračala sem se domov iz šole — hiš ni bilo več — samo kup okajenih razvalin —«. Zrla je v sina — a ni ga videla. Tinče je široko razprl oči. »Res . .. ?«, je zašepetal. Ni ga slišala. »Sama sem ostala — sredii ruševin in tujcev. Ko se 'Ponudi roka, nihče ne vpraša, kakšne barve je; še manj se zave-s kakšnim namenom je bila roka ponudena. Potem —«. Prenehala je in pritisnila dlan na oči. »In potem . . .?« je dahnil Tiinče skoro neslišno. Roke so se ji pobesile, zrla je v sina s topimi očimi — potem, kuj je mogla drugega storiti, da se je obdržala na površju? Pre- zgodaj je postala zrela — prehitro se je marsičesa naučila. Toda tega ni povedala'. Prvlič ji je dvom razjedal srce in ji ni pustil, da bi, kakor se je bila namenila, mrzi o in stvarno vse povedala sinu. Hotela mu je objasniti, da kogar je valovje zagrnilo', mora plavati in ne izbirata, rešitve; celo potisniti je treba koga v globino', da’ se sam vzdržiš na površju. Tisto noč ni zatisnila oči. Tinče pa je poleg nje pokojno dihal. Oh! ko bi ga moigla za vedno tako imeti poleg sebe! Toda sinek bi tukaj srečaval na stotine dečkov, ki bi se mu rogali in mu pravili, da je njegova mati res. . . Ne, ne, daleč proč od tu, oba skupaj — toda- kam? Zasinilo je mrzlo in oblačno jutro zimskega dne. Vstala je in si pogrela v kuhinji skodelico kave. Medtem ko je pila, je zaslišala iz sobe TSmčetov gla6: »Mama, kje si?« Vrnila se je v sobo in sedla na rob postelje. »'Ne spiš več ?« Dečelki jo je gledal z jasnimi očmi, ki so bile že vse pozabile. »Pozno je že«, je veselo vzkliknil. »Je že osma. V zavodu smo vstajali ob šestih in pol.« Skočil je iz postelje in jo poljubil na lice. Gledala je za njim, ko. je šel v kopalnico, kako vitke in nežne postave je. Ko se je vrnil, so se mu še bleščale rosine kapljice na kodrasitih laseh. Adrijana je šla pripravit Ikiavo. KOT TORPEDO 3ES\NlLZVt-l TOREPEC PO VODI.RAZOCAf RANI KROKODILI PA SO SE BESNO ZAGNAL\ ZA N3IM., .» ■ :v j VALUTA TUJ DENAR Dnj 13. junija si dobi! oz. dal za: ameriški dolair 627—6:9 lir avstrijski šiling 23 75—24,50 lir 100 dinarjev 93—95 ir 100 'francoskih frankov 156—159 lir funt šterlinig 1640—17 0 lir 'nemško marko 148—14:1,25 lir peso® 14—17 lir švicarski frank 146,75—147,75 lir zlato 712—715 lir 'napoleon 4600—4700 lir TEDENSKI KOLEDARČEK 17. junija, nedelja: 4. pobink., Adolf. Bodin 18. jiumija', (poned"lje'c Efrem, Bogd'an 19. junija, torek: Gervazij in Prot., Mileva 20. junija, sreda: Fiorentima, Mena.’ej 21. junija, četrtek: Alojz'j Miloš 22. junij ), petek: Ahacij, Gostimir 23. junija, sabo! a: Eiberhand, Višeslav RADIO TRST A Nedelja', 17. junija ot: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš ča ; 12.00 Oddaja za najmlajšer 13.30 Glasba po željah; 16.00 Lehai: »Grof Luksemburški!«, opereta v treh dejanjih; 17.C0 Zboir Albert Sirk iz Sv. Križa; 20.30 Cilea: Adriana Lecouvreur, opera v 4 dejanj h. Ponedeljek, 18. junija ob: 13 30 Smetana: stavki iz opere FLodana nevesta; 18.30 Z začarane poliice; 19.15 'Radijska univerza; 21.30 Zenski kvartet Danica; 22.00 »Sodobne italijanske revije. Torek, 19. juniji ob; 13.30 Glasba .po željah; 19.15 Zdraviliški ve dež; 20.05 Chopinovi valčki; 21.00 Radijski oder — Fcdor Ladislav: Pravica, drama v 3 dejarajih. Sreda, 20. junija ob: 12.55 Hrvaitske pesmi poje Fedo a 'Lombardi; 18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Voltairi tercet Metufček; 21.00 Obletnica tedna; 22.00 So 'obnii 8’.oyerski pii-polvadniiM. Cetriek, 21. junija ob: 12.55 Kmečki kvartet iz Dolinie; 19.15 Sola in vzgoja; ,20 30 Arnič: Pesem planin; 21.00 Dramatizirana zgodlba; 22.15 Čajkovski: Simfonija št. 2. Petek, 22. junija ob: 13.30 Glasba po željah; 18 30 Z začarane police; 20.30 Škerjanc: K-ncertrno za klavir in orkester; 21.00 Umek ost in prireditve v Tlrstu; 21.30 Vokalrli' ktviintef. Sobota, 23. junija ob: 14 45 Ritmični orkester Swimging Brothers; 15.05 M'uso igsfci: 6 samospevov za sopran in orkester; 16.00 Sobotna r.ovela; 16.15 Domači odmevi; 16.40 Kavarniški koncert orkestra Carla Pacohiorija; 18.00 Koncert Ettore Genija; 19.15 Sestanek' s poslušalkami; 20 30 Sdvemiski oktet. vprašanja m nnunviiRi Vprašanja št. 255: Ko ženem živino na pašo, se vsak dan dogaja, da jo silovito mučijo obadi. Al obstaja kako sredstvo (mazilo), ki bi preprečilo, da bi obadi ne nagajali živini? Odgovor: Obadi vznemirjajo ž vino in ji pijejo kri. Ze .samo v/remir.ianje imia za posledico, da ne izrabi krme v taki meri, kot bi jo lahko. Ce pa obad pije tudi kri, je jasno, da mora žival kri nadomestiti in to gre zo~pi' v izgubo k’mi. Tako postajajo živi li vedno bolj mršave. Ce hočete preprečiti, da 1 obadi mučili, živino, jo lahko ropiašile z »neoeidol-om« ali s »timor-jem«. To 'ahko op a vi‘e že v hle-"u, toda pazite, da ne prašite obenem sena v jaslih »Neoaidtol« in »timom nista sicer strupa, a je v~n-dar bolje, da ne prideta živini y želodec. Vprašanje št. 256: Ena izmed trt na laitniku ima ■se liste rumene sicer pa raste normalno in drug1!' bo'ezni nisem, opazil na njej. Kaj je temu vzrok in kako naj zdravim trto? Odgovor: Bolezen je bledica ali kloroea. Ne verjamem pa, dia bi rast'a normalno, ker so navadno poganjki pri takih trtah šibkejši in krajši. Vzrokov za bledico je več. Ce je trta ž aihtna, evropska, je lahko vzrok trtna uš (filoksera). Ce je cepljena na amerikanski podlagi, je možno, da podlaga ne prenaša previsokega odlstotka apna v zemlji. Nadalje je mogoče, da primanjkuje zemlji kalii, lahko pa tudi kakšna druga drobna prvina (mikroelement). Trta nadalje lahko trpi zaradi preobilne ali prepič-le vlage. Bledica napade trte, ki niiso dobro okopane, ki ras'ejo v neprerahljani zemlji5. To je nekaj vzrokov bledice. Letos se je temu priključi la še posledica hude zime, toi je kvarno vplivala na celotno presnavljanje (metabolizem) trte. V tem primeru je trtai obsojena na smrt. Bledico lahko zdravimo z rahljanjem zemlje okoli trte, z Istočasnim gnojenjem s kalijem in z zalivanjem (ne preblizu stebla ker tam: ni korenin!) z 10% raztopino železne gali-ce( solfeto dl ferro). Navadno zadostuje za trto 6 do 8 litrov raztopine, a če je trta v latniku posebno močno razvita, je možno, da ne zadostuje hiti 5-krait tako velika količina. Zalivanje moramo ponoviti vsak mesec do septembra. Vprašanje št. 257: V vrsti češenj iste sorte je ena ki je cvela enako z druglimS ima liste zemljiške in klimatske pogoje kot druige. To