KNJIŽNICARSKE NOVICE 2008, letn. 18, št. 1-2 UVODNIK Pred vami je prva letošnja številka Knjižni­prebrali, zakaj nikdar ne bi smeli biti zado-carskih novic. Malo drugacna, tako vsebin­voljni z bralno pismenostjo mladih. Pripo­sko kot oblikovno, kar ste opazili predv-rocamo vam branje clanka Simone Resman sem bralci tiskane oblike. o dogajanju v Knjižnici Otona Župancica v okviru leta enakih možnosti. Helena Pec-Vendar to kar držite v roki, še ni dokoncna ko-Mlekuš vas bo seznanila s programom podoba. V nacrtu imamo tudi nekaj novih izobraževanja, ki ga izvaja NUK. O teža­rubrik, ki bodo publikacijo še popestrile. vah glede avtorske in sorodnih pravic so Predvsem bi želeli, da nam pomagate soo­razmišljali v Zagrebu, za vas pa je porocilo blikovati publikacijo, ne le z vašimi prispe-z okrogle mize pripravila Melita Ambrožic. vki, temvec tudi s predlogi o morebitnih Z Mojco Kotar se boste sprehodili po slo­izboljšavah predlagane oblike ter z opozar­vaških knjižnicah. janjem na teme, ki jih še ne pokrivamo, pa bi bile zanimive za širšo strokovno javnost. Spominjamo se Anke Cizej iz Knjižnice Zagorje. Objavljamo povabilo Društva Veseli bomo vaših komentarjev, predlo­šolskih knjižnicarjev Slovenije, da s prispe-gov, razmišljanj, ki nam jih lahko posredu­vkom sodelujete na oktobrskem kongresu. jete na elektronski naslov: icb@nuk.uni­Obvešcamo vas o poteku lanskega Dneva lj.si. Nekatere od njih bomo tudi objavili v splošnih knjižnic in o virtualni razstavi na rubriki »Razmišljanja in komentarji«. Ta bo dLibu. Predstavljamo vam knjižnico Dvor v prihodnje bolj tematsko usmerjena. Tako in se pridružujemo cestitkam Jadranki bomo v naslednji številki »komentirali« Zupancic ob podelitvi naziva bibliotekarski novo podobo publikacije, na vsako nadalj­svetovalec. njo tematiko pa vas bomo opozorili v nas­lednjih uvodnikih. Poleg komentarjev V stalnih rubrikah vas bomo redno opo­lahko predlagate tudi tematiko, za katero zarjali na prihajajoca strokovna srecanja, menite, da bi bralce spodbudila k razmiš­novo strokovno literaturo in iskalce zapos­ljanju in podajanju svojega mnenja. Seveda litve. tematska usmerjenost rubrike ne pomeni, Upamo, da bodo vse spremembe pripo­da ostala razmišljanja ne bodo objavljena. mogle, da boste v bodoce še raje prebirali V tokratni številki objavljamo razmišljanje Knjižnicarske novice. Majde Papež o vlogi šolskega knjižnicarja ter mnenje Društva bibliotekarjev Primor-Damjana Vovk ske glede težav Knjižnice in citalnice Idrija. V drugem prispevku Majde Papež boste Ne spreglejte: Uvodnik Koledar prihajajocih srecanj ELEM v Knjižnici Otona Župancica Bralna zmožnost Program Bibliotekarskega izobraževalnega centra Knjižnice in intelektualna lastnina Slovaške knjižnice Knjižnica in citalnica Idrija Vloga šolskega knjižnicarja Kongres šolskih knjižnicarjev Slovenije Dan splošnih knjižnic kot promocija Ljubljana na svojih prvih razglednicah Razpisi Cestitka Anki v slovo Prvo leto knjižnice Dvor Seznam novosti Informaciijskega centra za bibliotekarstvo v NUKu Vabilo Oglasi Navodila avtorjem 1 2 3 5 6 7 10 15 16 16 20 21 21 22 23 23 24 25 26 26 HITRE INFORMACIJE PROGRAM BIBLIOTEKARSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA NUK ZA LETO 2008 Tudi v letu 2008 bo Bibliotekarski izobraževalni center NUK (BIC) za knjižnicne delavce orga­niziral in izvajal razlicne oblike izobraževanja, bibliotekarske izpite in postopke pridobivanja strokovnih nazivov. Izobraževanje bo obsegalo tri sklope: • Izobraževanje za zacetnike v stroki, • Permanentno izobraževanje knjižnicarjev, • Izobraževanje za vzajemno katalogizacijo. Vec na 6. strani KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) OBVESTILA KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ KONFERENCE • 19-20.6.2008, Suthport, VB, Forbidden Fruit: The censors­(izbor za obdobje maj – junij 2008) hip of literature and information for young people, http:// forbiddenfruitconference.wetpaint.com/ • 10-11. 4. 2008, Amsterdam, Nizozemska, 1. International • 20-21. 6. 2008, Nancy, France, The Lives of the Book, PDF/A Conference: ISO standard PDF/A for the long-term nathalie.colle@univ-nancy2.fr archiving of documents, http://www.pdfa.org/doku.php? id=events:pdfa_conference_amsterdam:en • 23-25. 6. 2008, Oulu, Finska, USE-2008. From Information Provision to Knowledge Production, http://www.oulu.fi/silo/ • 1-3. 5. 2008, Oak Brook, Illinois, ZDA, 36th LOEX: Librarian use2008/index.html as Architect: Planning, Building & Renewing, http:// www.loexconference.org/2008/students.htm • 25-27. 6. 2008, Toronto, Kanada, ELPUB 2008: Open Scholarship, http://www.elpub.net/ • 14-17. 5. 2008, Bled in Ljubljana, Slovenija, Creating value through digital commons, http://www.euram2008.org/ • 8-9. 5. 2008, Haag, Nizozemska, EBLIDA annual Council 2008, http://www.eblida.org/index.php?page=the-hague-council-meeting • 7-9. 5. 2008, Vila Nova de Foz Ca, Portugalska, Heritage SODELOVANJE NA KONFERENCI 2008 International Conference, http:// www.heritage2008.greenlines-institute.org/ (roki za oddajo povzetkov) • 28-29. 5. 2008, Paris, France, I-expo, KM Forum et Online, • 1.3.2008 za 14-19. 9. 2008, Aarhus, Danska, ECDL 2008: http://www.i-expo.net/ Towards the European Digital Library, http://ecdl2008.org/ • 2-3. 6. 2008, Krakow, Poljska, 14th International Conferen-• 28.3.2008 za 16-17.10.2008, London, VB, Internet Librari­ce: Library: The Key To Users` Success, http:// an International, http://www.internet-librarian.com/ www.inib.uj.edu.pl/eng/confer/ks/index.html index.shtml • 2-7. 6. 2008, Dubrovnik, Hrvaška, Libraries in the digital • 1.2.2008 za 17-20.9.2008, Vilnius, Litva, Information see-age (LIDA) 2008, http://www.ffos.hr/lida/ king in context 2008, http://www.kf.vu.lt/isic2008/ • 3-6. 6. 2008, Marakeš, Maroko, IEEE International Confe-• 30.3.2008 za 22-26. 9. 2008, Berlin, Nemcija, International rence on Research Challenges in Information Science, http:// Conference on Dublin Core and Metadata Applications, www.farcampus.com/rcis/index.php http://dc2008.de/ • 3-6. 6. 2008, Mannheim, Nemcija, Bibliothekartag 2008, • 30.5.2008 za 23-26. 9.2008, Park City, ZDA, 5th Internatio­ http://www.bib-info.de/event.htm nal Conference on Geographic Information Science, http:// www.giscience.org/index.php • 5-7. 6. 2008, Vancouver, Kanada, CAIS/ACSI 2008: Infor­mation Beyond Borders LIS interacting with other disciplines, • 30.5.2008 za 23-24. 10. 2008, Colombus, Oh., ZDA, 5th http://www.cais-acsi.ca/2008call.htm International Conference on Knowledge Management, http://www.ickm2008.org/ • 7-15. 6. 2008, razlicni kraji, Ukrajina, Crimea 2008: Librari­es and Information Resources in the Modern World of Scien­ce, Culture, Education, and Business, http://www.gpntb.ru/ win/inter-events/crimea2008/eng/inf.php • 11-14. 6. 2008, Amsterdam, Nizozemska, Congress Euro-SODELUJTE S PRISPEVKI pean Booksellers, http:// • Revija Information for social change (ISC) (ISSN 1364-694X) www.amsterdamworldbookcapital.com/index.cfm? poziva vse zainteresirane, da sodelujejo s prispevki v poletni page=agenda&aid=28 številki revije 2009 na temo Science & technology for utopi- • 13-15. 6. 2008, Bedfordshire, VB, CILIP: Public Libraries as. Vec na: http://libr.org/isc/authors/index.html Group Conference 2008 • 15-18-6.2008, Seattle, ZDA, SLA Annual Conference 2008, http://www.sla.org/content/Events/conference/ac2008/ Seznam pripravila index.cfm Branka Badovinac • 15-20.6.2008, Pittsburgh, ZDA, Joint Conference on Digital Narodna in univerzitetna knjižnica Libraries, http://www.jcdl2008.org/index.html ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-174 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) 5 1. Kaj je diskriminacija v zaposlovanju? so vsebine prek Info galerija namenje­2. Kakšne so njene oblike? ne tistim uporabnikom in obiskoval­3. Kakšne so posledice za žrtve in kak­cem, ki so v knjižnici prisotni. LCD šne za delodajalce? zaslone smo postavili v Mediateko 4. Kako se z diskriminacijo soociti in (klet), v pritlicje in v 1. nadstropje. kako jo prepreciti? Zadnjega pa smo umestili tako, da je 5. Kakšne so prednosti politike enakih obrnjen v pasažo in seznanja z novos­možnosti za delodajalce in istospol­tmi in prireditvami v Knjižnici tudi no usmerjene osebe, kot tudi za vse mimoidoce. marginalne skupine? 6. Kaj je to politika enakih možnosti? Zakljucek 7. Kaj pa naša zakonodaja? Osnovna naloga splošnih knjižnic je Realnost sodobnega sveta so raznoliki zagotavljanje demokraticne dostopnos­kulturni vzorci in življenjski slogi. Ta ti do znanja, kulture in informacij vsem raznolikost pogojuje tudi spremembe prebivalcem. Splošne knjižnice se delovne kulture in organizacijske struk­moramo zavedati svoje odgovornosti ture v zaposlovanju. Podjetja z omeje­pri vzpodbujanju aktivnega državljans­vanjem raznolikosti omejujejo lastni tva in pri usposabljanju državljanov za potencial - znanja, vešcine, sposobno­prevzemanje svoje vloge v družbi. Ta sti in izkušnje raznolike, talentirane odgovornost velja še posebej za prema­delovne sile. govanje izkljucenosti najbolj ranljivih Slika 5: Info galerija skupin prebivalcev: mladih, ki so opus­(foto: arhiv KOŽ)Udeleženci okrogle mize so s svojim tili šolanje, brezposelnih, starejših, upo­sodelovanjem, osebnim pristopom in rabnikov s posebnimi potrebami Info galerija predvsem lastnimi izkušnjami s tega (invalidov), narodnostnih skupnosti itd. Za oglaševanje dejavnosti ob Evrop­podrocja pridali okrogli mizi prakso in skem letu enakih možnosti smo v knji­izkušnje, ki jih živijo vsak dan. S prireditvami ob Evropskem letu ena­žnici prvic uporabili Info galerijo. kih možnosti smo želeli opozoriti na Med razpravo sta se izoblikovali dve drugacnost, na potrebo po strpnem Info galerija je poleg Mesecnika prire­ugotovitvi: dialogu, saj vsaka diskriminacija one-ditev in Portala KOŽ tretji sistem za mogoca uveljavljanje clovekovih pravic • Pravica do dela, brez strahu pred obvešcanje uporabnikov. Info galerija in temeljnih svobošcin. diskriminacijo in nadlegovanjem, je je oblika posredovanja informacij, ki osnovna cloveška pravica. omogoca prikaz digitalnih vsebin prek • Diskriminacija na podlagi spolne velikih zaslonov (107 cm) v fizicnem Simona Resman usmerjenosti v zaposlovanju in na prostoru na nov nacin. Knjižnica Otona Župancica trgu dela s strani socialnih partner-Ljubljana jev v Sloveniji doslej ni bila prizna-Ce so analogne in digitalne vsebine v na. Mesecniku in na Portalu namenjene predvsem »oddaljenim« uporabnikom, STROKOVNE BRALNA ZMOŽNOST TEME Študija PISA 2006, ki jo je objavila organizacija OECD, je Branje po PISI pokazala, da so slovenski 15-letniki nadpovprecni v mate-http://www.lehrer-online.de/dyn/9.asp?path=/ matiki in povprecni pri branju. Mislim, da razloga za pose-lesefoerderung bno zadovoljstvo ni, saj se še vedno ne zavedamo dovolj Rezultati študije PISA so pokazali, da so nemški ucenci in pomena bralne pismenosti. V nekaterih državah, npr. v ucenke tudi na gimnazijah izkazali premalo bralne zmož-Veliki Britaniji in Finski, sistematicna prizadevanja za viš­nosti. Ker je v naši državi pouk materinšcine zelo osredo­jo pismenost že prinašajo pozitivne rezultate. Tudi nemški tocen na literarne tekste, je ta rezultat privedel do kriticne-ucenci so v tokratni študiji ga pregleda temeljev in ciljev poucevanja nemšcine tako Ce se šoli posreci vzbuditi PISA dosegli precej boljše pri teoretikih kot pri praktikih. veselje do branja in doseci, rezultate kot leta 2000, da bo branje našlo trdno vendar je iz pricujocega mesto v vsakdanjem življe-Pomen branja teksta razvidno, da z bral­nju otrok in mladine ter Branje kot »pomoc pri odrašcanju« no pismenostjo mladih morda še družine, potem se Bralna zmožnost je vec kot sposobnost najti doloceno nikakor niso zadovoljni. bo tudi bralna kompetenca informacijo v besedilu. Po Joachimu Fritzscheju naj bi razvijala dalje. pouk nemšcine, katerega bistveni del je obravnavanje 6 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) literature, pri mladih ljudeh razvijal temeljne kompetence - spodbujanju bralne kompetence in ne more bistveno vpli­kognitivno, interakcijsko, jezikovno ter estetsko, in jim vati niti na kognitivne dispozicije, ki jih prinese s seboj tako »pomagal pri odrašcanju«. Tudi iztocnice, kot so otrok, niti na bralne pogoje v družinskem okolju. Zato se empatija, razumevanje drugacnosti, razvoj jaza in odkriva­mora šola posvetiti predvsem motivaciji za branje. Ce se nje identitete, nakazujejo, kaj je cilj pouka nemšcine, pose-šoli posreci vzbuditi veselje do branja in doseci, da bo bej literature. branje našlo trdno mesto v vsakdanjem življenju otrok in mladine ter morda še družine, potem se bo tudi bralna Ucne strategije in kognitivne zmožnosti kompetenca razvijala dalje. Rezultati PISE so gotovo privedli k temu, da se je pouce­»Komunikacijski kontakt« vanje nemšcine bolj kot doslej usmerilo v strokovne tek­ste. V novejših publikacijah pa zasledimo tudi opozorila, Kdor veliko bere, izve veliko, zna novo pridobljeno znan­da je tako za posredovanje elementarnih strategij bralnega je navezati na predhodno in ga izmenjati z drugimi. Ne razumevanja kot tudi za usvojitev znanja posebej pomem­samo poucevanje nemškega jezika in literature, ampak bno branje literarnih besedil. Oboje – kognitivne zmožno­tudi šola nasploh mora poskrbeti za raznovrstne sti in poznavanje ucnih strategij - predstavlja osnovo bral-»komunikacijske kontakte«. ne kompetence (Hurrelmann, 2000). Iz nemšcine prevedla Spodbujanje branja v šoli Majda Papež Srednja trgovska šola Ljubljana Šola lahko samo omejeno prispeva k posredovanju in IZOBRAŽEVANJE PROGRAM BIBLIOTEKARSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA NUK ZA LETO 2008 Nadaljevanje iz naslovne strani Pripravili smo tudi tri nove tecaje: nika Univer­zalna decimal-Izobraževanje za zacetnike v stroki • Delo s posebnimi skupinami uporabnikov na klasifikaci-• Komuniciranje v anglešcini Za knjižnicne delavce, ki nimajo for-ja. • Predstavitev in uporaba elektronske izdaje tabel UDK malne izobrazbe s podrocja bibliote­karstva in ki se usposabljajo za delo Izobraževan­za pripravo na izpit, informacije o oziroma se pripravljajo na bibliotekar­je za vzajemno katalogizacijo poteku izpita in napotke za cimbolj ski izpit, smo pripravili štiri tecaje: Udeleženci tecajev v tem sklopu so uspešno pripravo nanj. Tecaj za zacetnike v stroki, Tecaj za knjižnicni delavci, ki se usposabljajo pripravo na bibliotekarski izpit, Stro­za delo v vzajemni katalogizaciji V sklopu Permanentno izobraževa­kovna obdelava knjižnicnega gradiva (želijo pridobiti licenco za vzajemno nje knjižnicarjev smo preoblikovali in Vaje iz katalogizacije knjižnega katalogizacijo). in posodobili tecaj Izgradnja in upravlja­gradiva. nje knjižnicnih zbirk. Prav tako smo Knjižnicni delavci se izobražujejo posodobili tecaj Spoznajmo Evropsko Tecaj za zacetnike v stroki je namenjen tako v NUK kot v IZUM, zato je unijo, na katerem se bodo udeleženci predvsem knjižnicnim delavcem, ki v program izobraževanja NUK vsebin­seznanili z osnovnimi pojmi s tega stroki delajo krajši cas in niso seznan­sko in terminsko usklajen s progra­podrocja, pomembnejšimi informacij­jeni s osnovami knjižnicne dejavnosti. mom izobraževanja IZUM. Tako kot skimi viri in njihovo uporabo. Udeleženci se bodo med drugim sez­prejšnja leta je udeležba na nekaterih nanili z razvojem in delovanjem slo­tecajih za vzajemno katalogizacijo, ki Pripravili smo tudi tri nove tecaje: venskega knjižnicnega sistema, vrsta­jih izvaja NUK, pogoj za udeležbo na mi knjižnic in njihovimi nalogami, • Delo s posebnimi skupinami uporabni­tecajih, ki jih izvaja IZUM, kar je v knjižnicarsko stroko, informacijskimi kov, ki je v letu 2008 namenjen delu programu posebej oznaceno. viri s podrocja bibliotekarstva, vrstami z uporabniki, zasvojenimi z drogo; knjižnicnega gradiva, razvojem knjige, • Komuniciranje v anglešcini, namenjen Posebej opozarjamo, da je tecaj Kata­knjižnicnimi katalogi, z delom z upo­knjižnicnim delavcem, ki so v nepo­logizacija integrirnih virov, ki ga je doslej rabniki. Naj opozorimo, da bomo srednem stiku z angleško govoreci­izvajal IZUM, ukinjen. Izobraževanje tecaj izvedli samo v spomladanskem termi-mi uporabniki; za obdelavo kontinuiranih virov bo v nu. • Predstavitev in uporaba elektronske izdaje letu 2008 izvajal samo NUK ob sode­tabel UDK, brezplacni tecaj, ki ga lovanju predavateljev iz IZUM-a. Na Tecaju za pripravo na bibliotekarski bomo izvedli v dveh terminih. Ude-(Tridnevni tecaj Katalogizacija kontinui­izpit se udeleženci podrobneje sezna­leženci se bodo seznanili s teoretic­ranih virov bo v zacetku maja in oktob­nijo z izpitnimi vsebinami, vprašanji, nimi osnovami ter z uporabo elek­ra.) gradivom; dobijo posebno publikacijo tronske izdaje UDC MRF in priroc­ KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) 7 Letos bo še pet Termin Lokacija Pricetek preizkusov znanja 14. marec IZUM – predavalnica 021 9.00 (januarski je že Prešernova 17, Maribor zakljucen) za prido­16. maj NUK - racunalniška ucilnica 9.00 bitev licence za Turjaška 1, Ljubljana vzajemno katalogi­20. junij IZUM – predavalnica 021 9.00 zacijo: Prešernova 17, Maribor 26. september NUK – racunalniška ucilnica Tur­9.00 jaška 1, Ljubljana 14. november IZUM – predavalnica 021 9.00 Prešernova 17, Maribor Bibliotekarski izpiti Kandidate brez formalne izobrazbe s dobite pri vodji izobraževalnega centra podrocja bibliotekarstva naj opozori-mag. Heleni Pecko Mlekuš (tel. Strokovni izpiti bodo od 26. maja do 6. mo še na brezplacne tecaje za uporab­01/200-11-39, elektronski naslov: hele­junija ter od 1. do 12. decembra 2008 (v nike knjižnic, ki so prav tako del naše­na.pecko-mlekus@nuk.uni-lj.si in pri ucilnici na Leskoškovi 12). Seji Izpitne ga izobraževalnega programa. To so strokovni sodelavki Poloni Marinšek komisije bosta predvidoma 17. aprila in krajši (štiriurni) tecaji, ki jih izvajamo v (tel. 01/200-11-60) elektronski naslov: 16. oktobra. racunalniški ucilnici NUK in na katerih polona.marinsek@nuk.uni-lj.si. Za pripravo na bibliotekarski izpit se lahko knjižnicni delavci seznanijo z Del izobraževalnega programa bomo priporocamo udeležbo na naslednjih elektronskimi informacijskimi viri. izvajali v racunalniški ucilnici NUK, tecajih: Kandidatom priporocamo predvsem Turjaška 1, del pa v ucilnici na Leskoš­obisk tecaja za iskanje po znanstvenih • Tecaj za zacetnike v stroki, kovi 12. Pri nekaterih tecajih (Tecaj za bibliografijah in citatnih indeksih ter tecaja • Tecaj za pripravo na bibliotekarski zacetnike v stroki in Tecaj za pripravo za iskanje po elektronskih casopisih in knji­izpit, na bibliotekarski izpit) je kraj izvedbe gah. • Strokovna obdelava knjižnicnega gradiva odvisen od števila udeležencev, kar je in Program izobraževanja za uporabnike v programu posebej oznaceno. O loka­je dostopen na spletni strani NUK/ ciji izvedbe teh tecajev bomo udele-• Vaje iz katalogizacije knjižnega gradiva. Uporabniki/Tecaji iskanja (URL: žence pravocasno obvestili. http://www.nuk.uni-lj.si/), program Poleg tega priporocamo udeležbo na Veseli bomo, ce boste v programu za izobraževanja za knjižnicarje pa na tecajih, ki jih izvajamo v sklopu perma­leto 2008 našli vsebine, ki vas zanimajo istem spletnem naslovu (v poglavju nentnega izobraževanja in na katerih in ki vam bodo koristile pri delu. Knjižnicarji). Na spletnih straneh so bodo kandidati poglobili znanje o sproti objavljene informacije o dodat­nekaterih izpitnih vsebinah: nih izobraževalnih oblikah in morebit-Helena Pecko-Mlekuš • Osnove varovanja in zašcite gradiva, nih spremembah v programu. Vabimo Bibliotekarski izobraževalni center • Znacilnosti in opis elektronskih virov in vas, da si jih ogledate. Narodna in univerzitetna knjižnica • Inšpekcijski nadzor v knjižnicah. Dodatna pojasnila o izobraževalnem programu NUK in njegovi izvedbi POROCILA KNJIŽNICE IN INTELEKTUALNA LASTNINA : 7. okrogla miza o prostem dostopu do informacij (Zagreb, 10.12.2007) Hrvaško knjižnicarsko društvo in Kate-hrvaški in tuji avtorji, predstavljena sta nih dokumentih. Knjižnice so mesta, ki dra za bibliotekarstvo pri Filozofski bila zbornika pete in šeste okrogle omogocajo enakopraven dostop do fakulteti Univerze v Zagrebu vsako leto mize, ob koncu srecanja pa je bila kraj­informacij in informacijskih virov razli-v decembru organizirata okroglo mizo s ša slovesnost ob praznovanju tridesetle-cnim skupinam uporabnikov, ne glede podrocja problematike knjižnic, s kate­tnice obstoja hrvaške Katedre za biblio­na njihov status, vero, raso, prepricanja ro se srecujejo pri zagotavljanju proste­tekarstvo. itd. S tem jim pomagajo pri pridobivan­ga dostopa do informacij. Zadnja okro­ju novih znanj, njihovem osebnostnem gla miza je bila namenjena vprašanjem Prvi sklop srecanja je bil namenjen razvoju, obvešcenosti in lažjem vkljuce­varovanja intelektualne lastnine, v prvi pravnim rešitvam varovanja intelektual­vanju v družbena dogajanja. Vendar pa vrsti avtorske in sorodnih pravic, s ne lastnine oz. avtorske pravice na knjižnice delujejo v okoljih, kjer veljajo katerim se srecujejo knjižnice tako pri Hrvaškem in v Evropi. Dr. Aleksan­doloceni zakonski predpisi, ki jih lahko izvajanju klasicnih kot elektronskih dra Horvat je najprej opozorila na pri izpolnjevanju njihovega poslanstva storitev in zlasti pri zagotavljanju dos-osnovno nalogo knjižnic, tj. zagotavlja­tudi omejujejo, ob tem ko varujejo pra­topa do informacijskih virov v digital-nje prostega dostopa do informacij, ki vice drugih subjektov. Tako lahko nem okolju. S prispevki so sodelovali je izpostavljena v številnih mednarod­predpisi s podrocja varovanja intelektu­ 8 KNJIŽNIC ARSKE NOVICE (2008, l etn. 18, št. 1-2) alne lastnine, zlasti avtorske pravice, ovirajo ali preprecujejo zagotavljanje prostega dostopa do informacij. Zato se knjižnice povsod po svetu srecujejo z dejstvom, da je treba doseci doloceno ravnotežje med interesi uporabnikov in interesi nosilcev avtorskih pravic. Mar-sikje so knjižnice v borbi za zagotavlja­nje cim bolj neoviranega dostopa do informacij v primerjavi z nosilci avtor­skih pravic, zlasti založniki, v podreje­nem položaju in smo prica podaljševan­ju rokov avtorske zašcite del in širjenju avtorskih pravic. Kljub temu pa morajo veljavne predpise spoštovati, kar pome­ni, da jih morajo najprej poznati same, vedeti kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko uporabljajo njihova gradiva, rep-roducirajo, izposojajo, predstavljajo ipd., in seveda na primeren nacin o tem informirati svoje uporabnike. Vprašanja, s katerimi se srecujejo pri reševanju avtorsko pravne problemati­ke evropske knjižnice, je predstavil Andrew Cranfield, predstavnik EBLI­DE, krovnega združenja evropskih knjižnic. Z razvojem Evropske digitalne knjižnice (EDL) in uveljavljanjem inici­ative i2010 se je pozornost usmerila na knjižnice in druge ustanove s podrocja kulturne dedišcine, ki naj bi svoje zbir­ke z digitalizacijo in izgradnjo digitalne knjižnice cim hitreje in na enostaven nacin ponudile prebivalcem Evrope. Seveda pa nove oblike in nacini komu­niciranja z javnostmi, zlasti prek inter-neta, prinašajo številne nove izzive in vprašanja, financna, tehnološka, organi­zacijska in pravna. Cranfield je bil glede procesa uravnoteženja evropske zako­nodaje s podrocja varovanja avtorskih pravic oz. zagotavljanja pravice držav­ljanov do prostega dostopa do informa­cij, kriticen. Zato so številne akcije in dokumenti EBLIDE usmerjeni ravno na avtorsko pravno podrocje (http:// www. eblid a.org/i n dex.php? page=position-papers-and-statements­2). Predstavnica hrvaškega državnega zavoda za intelektualno lastnino Romana Matanovac je izpostavila nekaj vprašanj, ki se pojavljajo na pod-rocju avtorske in sorodnih pravic v luci hitrega razvoja tehnologije, ko zlasti digitalizacija in internet omogocata hitro posredovanje nepregledne kolici­ne podatkov in tudi vec možnosti za kršenje avtorske in sorodnih pravic. Hkrati pa so avtorska dela in predmeti sorodnih pravic v digitalnem okolju lahko korišceni na nove nacine, ki ustvarjajo pogoje za vecje zaslužke, katerim se nosilci avtorskih pravic seve­da ne želijo odreci. Glede na to, da pa ima po drugi strani javnost pravico do dolocene mere prosto uporabljati avtor-ska dela, zakonodajalci avtorsko in sorodne pravice tudi omejujejo. Vpra­šanje seveda je, ce je v zakonskih pred­pisih ravnotežje med obema pravicama res zagotovljeno. Referentka je na krat­ko predstavila predpise s podrocja varovanja avtorske pravice, ki veljajo na Hrvaškem, ter Nacionalno strategijo razvoja sistema intelektualne lastnine 2005-2010, ki predvideva tudi ukrepe za uresnicevanje pravice javne posoje v praksi. Udeležence je opozorila, da morajo biti knjižnice še posebej previd­ne pri projektih digitalizacije gradiv, ko lahko že s samo reprodukcijo (spremembo obstojece oblike zapisa v digitalno) kršijo predpise. Drugi del srecanja je bil namenjen pro-blematiki avtorske pravice v digitalnem okolju. Predstavnica francoske zveze informacijskih in dokumentacijskih delavcev (ADBS) Michele Battisti je predstavila aktivnosti francoskih stro­kovnih združenj, ki so uspela v parla­ment vložiti pet amandmajev na fran­coski zakon o varovanju avtorskih pra­vic, s katerimi želijo doseci dolocene izjeme na podrocju pravice reproduci­ranja in dajanja gradiva na voljo javnos-ti (npr. za namene izobraževanja in raziskovanja, fizicno ali drugace ovirane uporabnike, uporaba gradiva v prosto­rih knjižnice za osebne namene, repro­duciranje za potrebe trajnega ohranjanja gradiva). Aktivna so tudi v procesu interpretacije dolocil zakona o javni posoji gradiva iz leta 2003, po katerem naj bi knjižnice placevale nadomestila nosilcem avtorskih pravic. Spopadajo pa se tudi s problematiko licenciranja, kjer imata dva najvecja knjižnicna kon­zorcija bogate izkušnje na podrocju pogajanj in uspešno zastopata interese francoskih knjižnic. Referentka Daniela Živkovic je pred­stavila relevantne evropske predpise s podrocja avtorske pravice v digitalnem okolju in dolocila hrvaškega zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki dolo-ca, da lahko javni arhivi, splošne knjiž-nice ter knjižnice s podrocja znanosti in izobraževanja, ki storitve izvajajo brez­placno, lastno gradivo reproducirajo na kateri koli nosilec zapisa v najvec enem izvodu. To omogoca digitalizacijo ana­logno zapisanih gradiv za potrebe nji-hove zašcite, ne pa tudi dostopa in upo­rabe, vprašljivo je tudi trajno ohranjan­je, ki zahteva reproduciranje starih zapi­sov, ko se menja tehnološka osnova sistema za arhiviranje. Nanizala je tudi kopico vprašanj, s katerimi se srecujejo knjižnice, ko je govora o digitalizaciji, izgradnji in ponudbi digitalnih zbirk (npr. kaj pomeni pravica kopiranja za potrebe knjižnice oz. pravica uporabe gradiva v prostorih knjižnice; kakšne so pravice clanov v primerjavi z drugimi uporabniki pri dostopu in uporabi digi­talnih virov; kako ravnati v primeru t. i. gradiv sirot, ki so avtorsko zašcitena, nosilec avtorske pravice pa ni znan; kaj v primeru gradiv, ki niso vec dostopna za nabavo; kako omogociti digitalizacijo casnikov, pri katerih je avtorsko pravno zašcitena tako celota kot posamezni prispevki; kakšno je razmerje med digi­talizacijo za potrebe zašcite gradiva in za zagotavljanje dostopnosti gradiva; ali pravica reproduciranja vkljucuje pravi-co spremembe formata ali izdelavo vec kot ene kopije za potrebe trajnega ohra­njanja; ali postane knjižnica nekomerci­alni založnik, ko z digitalizacijo izdela elektronsko razlicico gradiva; ali naj knjižnice kot javne ustanove pristopijo tudi k digitalizaciji komercialnih gradiv in jih tržijo ipd. ). O licencnih dogovorih s ponudniki (agregatorji) informacijskih virov in založniki je spregovorila Jadranka Sto­janovski. Izpostavila je hitro rast komercialnega založništva na podrocju serijskih publikacij v zadnjih desetletjih, ki je postalo prostor za ogromne zaslu­žke na osnovi dokaj enostavnega pre­vzema materialnih avtorskih pravic od avtorjev del – znanstvenikov in razisko­valcev. V primeru nakupa gradiv na klasicnih nosilcih so knjižnice vedele, kaj kupujejo, gradivo je ostalo v njiho­vih zbirkah, v primeru elektronskih razlicic pa kupujejo dostop, in sicer za dolocen cas in pod dolocenimi pogoji. Ponudniki virov se vedejo monopolno, ponujajo celotne pakete publikacij, tudi takšne, ki jih knjižnice ne potrebujejo. Pravice avtorjev so pri tem še najmanj varovane, v ospredju so koristi ponud­nikov virov, ki vecinoma vire pridobijo brezplacno, zaradi t. i. dodane vrednos-ti pa dobro služijo. Na Hrvaškem se vecina e-casopisov in baz podatkov za potrebe znanstvene in akademske skup­ KNJIŽNIC ARSKE NOVICE (2008, l etn. 18, št. 1-2) 9 nosti nabavlja prek Centra za online baze podatkov, ki je posrednik med financerjem (Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport) in koncnimi uporabniki (CARNet konzorcij, v kate­rega so vkljucene ustanove s podrocja znanosti in visokega šolstva). Licence se sklepajo vsako leto ob obnovi pred­placil s posameznimi založniki ali agre­gatorji. Vecinoma regulirajo dostop in uporabo, izogibajo pa se dolocilom v zvezi s pravico hranjenja oz. arhivsko pravico. Tako imajo knjižnice težave ob prekinitvi narocila, saj veckrat izgubijo pravico dostopa do arhiva publikacij za leta, ko so za vire placevala licencnino. J. Stojanovski je zato opozorila, da morajo knjižnice oz. pogajalci biti izje­mno pozorni na vsa dolocila licencnih pogodb. Izpostavila je pomen medna­rodnih konzorcijev (npr. eIFL), ki zago­tavljajo knjižnicam mocnejše pozicije v postopkih pogajanj. Zanimiva je bila tudi predstavitev izku­šenj Hrvaške knjižnice za slepe, ki nudi gradivo in storitve slepim in slabovid­nim uporabnikom ter uporabnikom, ki zaradi razlicnih vzrokov ne morejo uporabljati gradiv s standardnim tiskom (npr. dislektiki, gibalno ovirane osebe ipd.). Knjižnica je zacela s projektom digitalnega presnemavanja zvocnih knjig z elektronskih nosilcev z analog-nim zapisom že leta 1988. Pri tem se seveda srecuje z avtorsko pravnimi predpisi, ki so v primerjavi s hrvaškimi, v nekaterih evropskih državah veliko bolj natancni in vsebujejo ustrezne izje-me oz. omejitve avtorske pravice, ko je govora o osebah s posebnimi potreba-mi (npr. ZDA, Kanada, Danska). Sanja Frajtag je nanizala nacine, na katere omenjena knjižnica rešuje problematiko reproduciranja gradiva v novo obliko zapisa, in sicer z dogovori s posamezni-mi založniki, izdajatelji ali avtorji ter pridobivanjem soglasij za prepis oz. presnemavanje. Pri dajanju gradiva v uporabo oz. zagotavljanju njegove dos-topnosti pa se sklicuje na dolocila hrva­škega zakona, ki govorijo o uporabi avtorskih del za potrebe invalidnih oseb. Zadnji sklop srecanja se je nanašal na problematiko pravice do nadomestila za javno posojo del v knjižnicah. Sanja Pavlakovic je opozorila na evropsko direktivo 92/100/EEC iz leta 1992, ki so jo clanice skupnosti zacele v svojih podrocnih zakonodajah upoštevati šele leta kasneje (Hrvaška npr. leta 2003), pokazale pa so se tudi številne razlike v njeni razlagi (zlasti razlagi pojma javna posoja) in s tem tudi uporabi v praksi. Razlike v nacionalnih zakonodajah se nanašajo na: vrsto intelektualne lastni­ne, za katero se izplacuje nadomestilo; vrsto javnih ustanov, ki so dolžne izpla-cevati nadomestilo; subjekt, ki je dolžan zagotavljati sredstva za nadomestila; nacin obracunavanja in izplacevanja nadomestil; upravicenca do nadomestila itd. Pravica do nadomestila za javno posojo je na Hrvaškem sicer opredelje­na v Zakonu o avtorski pravici in soro­dnih pravicah, vendar pa njegova dolo-cila omogocajo razlicne interpretacije, v praksi pa še ni jasno, kdo jih bo izvajal in na kakšen nacin. Za udeležence sre-canja so zato bile zanimive slovenske izkušnje, ki jih je odlicno predstavil Branko Goropevšek. Najprej je pred­stavil dolocbe Pravilnika o izvajanju knjižnicnega nadomestila, ki ga je spre­jelo Ministrstvo za kulturo RS leta 2004, nato pa nanizal konkretne podat­ke s podrocja izvajanja pravilnika v praksi in opozoril na dileme, ki se poja­vljajo pri izvajanju pravilnika in terjajo modifikacijo nekaterih dolocil. Opozo­ril je, da omenjeno ministrstvo podpira avtorje tudi na druge nacine, npr. s subvencijami, placilom prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovan­je itd., knjižnice pa na razlicne nacine prispevajo k vecji popularnosti avtorjev in njihovih del. Glede na to, da so za knjižnicno nadomestilo namenjena proracunska sredstva, splošne knjižnice, na katere se omenjeni pravilnik nanaša, niso prizadete in takšni obliki poplacila avtorskih pravic ne nasprotujejo, seve­da pa bi ravnale drugace, ce bi zaradi knjižnicnega nadomestila bile prisiljene uporabljati sredstva, ki so namenjena nabavi gradiva. O kolektivnem uresnicevanju avtorskih pravic je spregovorila Jelena Mesic­Turšic, predstavnica Hrvaškega druš­tva skladateljev, v okviru katerega vodi Oddelek za varovanje avtorskih pravic. Primerjala je zakonske predpise s tega podrocja, ki veljajo v državah EU oz. na podrocju Hrvaške, in prikazala delo­vanje krovnih mednarodnih organizacij. Posebej je izpostavila segmente kolekti­vnega uresnicevanja pravic, ki se nana­šajo na poslovanje knjižnic (javna poso­ja knjig, CD-jev in DVD-jev, fotokopi­ranje knjig in notnih zapisov), in jih morajo le-te dobro poznati, opozorila pa je tudi na spremembe, ki jih bo na tem podrocju prinesel nacrtovani vstop države v EU. Zadnja predstavitev (Sanja Vukasovic­Rogac) se je nanašala na izkušnje Knji­žnic mesta Zagreba pri dogovarjanju s hrvaškimi založniki in distributerji avdi­ovizualnega in multimedijskega gradiva. Knjižnice se seveda zavzemajo za cim širši dostop do tega gradiva, na drugi strani pa avtorji, izvajalci in proizvajalci fonogramov in videogramov poskušajo zašcititi svoje avtorske in sorodne pra-vice, saj so njihova dela vedno bolj izpostavljena piratski industriji. Knjižni­ce mesta Zagreb so se lotile reševanja odnosov z založniki in distributerji omenjenega gradiva pred vec kot deset­letjem in jih vzpodbudile, da medseboj-no natancno opredelijo pogoje dostopa in uporabe gradiva, pri cemer poskuša­jo najti ravnotežje pri uresnicevanju nasprotujocih si interesov. Glede na obsežnost obravnavane tema­tike in precejšnje število referentov, casa za razpravo sicer ni bilo veliko, vendar bi lahko na osnovi komentarjev in zastavljenih vprašanj zakljucili, da postaja problematika varovanja avtor­ske in sorodnih pravic za hrvaške knjiž­nicarje vedno bolj aktualna, še zlasti ker se predpisi, ki se nanašajo na klasicne informacijske vire v vseh knjižnicah naj ne bi izvajali dosledno, knjižnice pa se že »spogledujejo« z izgradnjo digitalnih knjižnic, kjer je težav, vprašanj in dilem pri varovanju avtorske pravice še vec. Zato so zelo pohvalne aktivnosti Hrva­škega knjižnicarskega društva, ki jih izvaja za informiranje in ozavešcanje knjižnicarjev o tej problematiki (delovanje Komisije za prosti dostop do informacij in Delovne skupine za avtorsko pravo, organizacija strokovnih srecanj, publiciranje zbornikov posve­tovanj itd.). Sedme okrogle mize o prostem dostopu do informacij sva se udeležili s Katjo Rapuš, sodelavko na projektu DIZZIS, ki ga sofi­nancirata ARRS in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Melita Ambrožic Narodna in univerzitetna knjižnica melita.ambrozic@nuk.uni-lj.si 12 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) Knjižnica slovaškega parlamenta (Národná rada Slovenskej republiky, Knižnica, www.nrsr.sk) Stik s Knjižnico slovaškega parlamenta nam je ljubeznivo omogocila ga. Nataša Glavnik iz Dokumentacijsko knjižnicnega oddelka Državnega zbora Republike Slovenije. Vodje parla­mentarnih knjižnic so v medsebojnih stikih in si tudi izmenjujejo zaposlene zaradi njihovega izob­raževanja. V prenovljenih prostorih bratislavske­ga gradu nas je sprejela dr. Eva Malácková, vodja Knjižnice slovaškega parlamenta. V njej je zaposlenih osem delavcev. Je zaprtega tipa in namenjena le poslancem, vladnim službam in službam predse­dnika države. Obcasno jo uporabljajo tudi štu­denti. Namešcena je v treh vecjih prostorih, od katerih sta dva v bratislavskem gradu, citalnica pa v stavbi parlamenta. Gradivo je po podrocjih postavljeno v prostem pristopu. Knjižnicna zbir­ka obsega 50.000 knjižnih enot. Naroceni so na 1.000 naslovov revij. Knjižnica ima pravico do obveznega izvoda knjig in revij. Katalogizacijo so dvajset let izvajali v podarjenem angloameriškem sistemu TinLIB, sedaj so prešli na program Virtua ILS. Knjižnica je poskrbela za digitalizacijo 100.000 strani vladnih dokumentov, ki so urejali delovanje razlicnih državnih oblik na tem geo-Slika 2: Dr. Eva Malácková predstavlja delovanje Knjižnice slovaškega grafskem podrocju od leta 1848 dalje (tudi doku­parlamenta (foto: Mojca Kotar) mentov skupne države Ceškoslovaške). Univerzitetna knjižnica v Bratislavi (Univerzitná knižnica v Bratislave, www.ulib.sk) Univerzitetna knjižnica v Bratislavi je najstarejša in najvecja znanstvena knjižnica na Slovaškem. Ustanovljena je bila leta 1919, takrat je prevzela zbirke knjižnic, ki so imele svoje prostore v Klariseumu, eni od treh sedanjih stavb knjižnice. Delovanje knjiž-nice ne glede na njen znanstveni znacaj financira Ministrstvo za kulturo. Klariseum je bila prva lokacija knjižnice v zgradbah samostana in cerkve klaris. Samostan je bil aktiven od 13. stoletja do leta 1782. V obdobju od 1784 do 1850 je bila v teh prostorih knjižnica Kraljeve akademije, ki je prešla v Katoliško srednjo šolo. Slednja je prevzela tudi knjižnico in jo nadalje razvijala. Leta 1914 je novoustanovljena knjižnica madžarske Elizabetinske univerze v Bratislavi prevzela zbirke prejšnjih knjižnic v teh prostorih. Leta 1919 je bila ustanovljena Univerza Komenskega, knjižnica v stavbi Klariseuma je prešla v njeno last. Ne glede na osnovno funkcijo in ime (Knjižnica Univerze Komenskega) ni nikoli postala del univerze. Dvajset let je opravljala tudi nacionalno funkcijo. Leta 1954 je dobila sedanje ime – Univerzitetna knjižnica v Bratislavi. Po drugi svetovni vojni je prejela 250.000 naslovov zaplen­jenih knjig iz grajskih knjižnic in 60.000 naslovov iz razpušcenih samostanov. Od 1919 do 1940 in 1949 do 1959 so bile knjiž­ne police namešcene tudi v cerkvi Klariseuma. Prvotna stavba Klariseuma je postala premajhna, zato so knjižnici dodelili dve palaci v sosednji ulici. V knjižnici so nas s pogostitvijo sprejeli vodja oddelka knjižnicnih storitev dr. Dušan Lechner, vodja oddelka za elektronizaci­jo in avtomatizacijo dr. Alojz Androvic in mag. Ludovít Zupko, koordinator InfoUSA, s sodelavci. Razdelili smo se v dve skupini in se napotili na ogled prenovljenih prostorov velike knjižnice. Uprava knjižnice je v letih 1999 in 2000 izdelala študijo izvedljivosti prenove treh knjižnicnih stavb, ki je bila potrebna predv­sem zaradi dotrajanih prostorov, pomanjkanja citalniških mest in polic za gradivo. Aprila 2001 je vlada Slovaške republike z odlokom odobrila izvedbo projekta, ga delno financirala iz proracunskih sredstev ter najela kredit pri Banki za razvoj Sveta Evrope. Obnovljena knjižnica je bila odprta aprila 2005. Po prenovi je v Klariseumu shranjeno gradivo posebnih zbirk (možna samo citalniška uporaba), tu so Center UN in Center Unes-co, Depozitna knjižnica NATO, restavratorski oddelek in oddelek za digitalizacijo. V dveh združenih velikih zgradbah na Mic-halski in Ventski ulici so citalnice, racunalnice in prostori za prosti pristop razlicnih velikosti. V sklop knjižnice sodi še Lisz­tov paviljon z vrtom, pod katerim je dvonadstropno kompaktno skladišce. Površina vseh treh lokacijah skupaj meri 21.000 m2, dolžina polic omogoca namestitev 2,4 milijona knjig. Knjižnica je narocena na 3.000 revij, od tega jih je 1.600 v prostem pris­topu. Uporabniki lahko uporabljajo 500 citalniških mest. V knjižnici je zaposlenih 240 delavcev. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) 15 KNJIŽNICA IN CITALNICA IDRIJA RAZMIŠLJANJA IN KOMENTARJI 16 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) RAZMIŠLJANJA IN KOMENTARJI VLOGA ŠOLSKEGA KNJIŽNICARJA Na raznih seminarjih in študijskih sku­razredniku. Tako šolski knjižnicarji spremljevalci, usmerjevalci in uciteljipinah pogosto slišim pritožbe šolskih marsikdaj nastopijo v vlogi psihoterape­samega informacijskega procesa. Šolski knjižnicarjev, da so premalo cenjeni v vta. Spodbujajo jih tudi k ucenju in jih knjižnicarji pri poucevanju knjižnicnih primerjavi z ucitelji, da jih ravnatelji ucijo, kako se je treba uciti. informacijskih znanj nastopajo v vlogi omejujejo pri nabavi knjižnicnega gradi­pedagoga. Pri svojem delu delujejo kot va, da morajo biti na delovnem mestu V casu, ko branje postaja vse manj pril-ucitelji in res ni potrebe, da bi se pocu­prisotni vec ur kot ucitelji itd. jubljeno, postaja vloga šolskih knjižni­tili zapostavljene. Res pri svojem delu carjev cedalje pomembnejša. Na števil­lahko naletijo na nerazumevanje vods-Odkod tak obcutek podcenjenosti? ne nacine lahko vplivajo na ucencev tva, vendar bo knjižnicar, ki je prepri-Verjetno je treba iskati vzrok v slabi stik s knjigo in tako sooblikujejo njegov can v svoje poslanstvo, znal prepricati samopodobi takšnega knjižnicarja. odnos do knjige in branja. Pomagajo tudi vodstvo, da je nepogrešljiv v šol-Mnogi v šolsko knjižnico ne pridejo mu pri razreševanju njegovih bralskih skem procesu. prostovoljno, ampak zato, ker jim pri­težav in iskanju odgovorov na razlicna manjkuje ur in potem gredo na to delo­vprašanja. Z ucencem se pogovarjajo o Kdor ima pozitiven odnos do svojega vno mesto z odporom in popolnim prebranem besedilu in se pri tem zani­dela in samega sebe, se ne more pocuti­nepoznavanjem knjižnicarskih del in majo za njegovo razumevanje prebra-ti odrinjenega na rob. Šolski knjižnicarji nalog. Pocutijo se odrinjene, nimajo nega. To pa presega obicajna šolska naj bodo samozavestni, saj delajo s pravega veselja do literature oz. jo zelo vprašanja, ki poskušajo preveriti ucen­knjigami. Za konec naj navedem misel slabo poznajo. cevo branje in so omejena na podatke znanega slovenskega pisatelja Evalda na ravni besedilne površine. Seveda pa Flisarja, ki je v današnjem casu krize Pa vendar je poklic knjižnicarja cudovit. so pri tem uspešni le knjižnicarji, ki vrednot še kako aktualna: »Najboljši Kaj je lepšega kot biti na tekocem s veliko berejo. Le dobri bralci so namrec aspirin za bolecino bivanja je literatura«. knjižnimi novostmi in prepricati na lahko uspešni ucitelji branja. videz najbolj zakrknjenega ucenca, da Majda Papež prebere kakšno dobro knjigo. Šolski Hkrati pa so knjižnicarji tudi informa-Srednja trgovska šola Ljubljana knjižnicarji delajo z manjšimi skupinami cijski strokovnjaki, saj ucence usposobi-ucencev ali s posamezniki. Ker jih ne jo za iskanje razlicnih informacij po ocenjujejo, so bolj sprošceni kot v raz­razlicnih virih. Iskanje informacij je redu. Marsikdaj jim razkrijejo svoje kompleksen proces, knjižnicarji pa so osebne stiske, ki jih ne zaupajo niti OBVESTILA KONGRES ŠOLSKIH KNJIŽNICARJEV SLOVENIJE »Programi šolskih knjižnic in razvijanje pismenosti« Kongresni center Radenci, 16. – 18. oktober 2008 Društvo šolskih knjižnicarjev Slovenije od 16. do 18. Pripravo in izvedbo posameznih vsebinskih sklopov oktobra 2008 v Kongresnem centru Radenci organizira 3. koordinirajo clani programskega odbora, ki bodo k sode­kongres šolskih knjižnicarjev Slovenije. Osrednja tema lovanju pritegnili kompetentne strokovnjake, šolske knjiž­kongresa bo »Programi šolskih knjižnic in razvijanje pis-nicarje in knjižnicarke, vabljeni pa so tudi drugi knjižnicar­menosti«. ji, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju ter drugi. Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na Program kongresa sestavlja uvodni plenarni del z vabljeni­moderatorje posameznih vsebinskih sklopov. mi referati, nato bo delo potekalo v obliki predstavitev referatov, predstavitev, okroglih miz in delavnic. Posebno Programski odbor razpisuje referate, delavnice in predsta­mesto bo namenjeno študentom Oddelka za bibliotekars­vitve za vsebinske sklope z izhodišci, ki so jih pripravili tvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske moderatorji: fakultete v Ljubljani in razstavi posterjev, ki bodo predsta­vljali vsebinske sklope kongresa. Predstavljene bodo novosti v stroki in programski opremi šolskih knjižnic, Vseživljenjsko ucenje in informacijska družba mednarodna srecanja knjižnicarjev in razlicni projekti. K Moderatorka: dr. Vlasta Zabukovec sodelovanju smo povabili tudi sponzorje, njihova razstav-Današnji cas pred posameznika postavlja vrsto izzivov, ki na in prodajna mesta bodo na voljo vse dni kongresa. omogocajo razvijanje njegovih kvalitet in potencialov, Zakljucni del kongresa bo namenjen predstavitvi povzet­spodbujajo osebnostno rast, avtonomijo in neodvisnost. kov vsebinskih sklopov ter oblikovanju predlogov in skle-Tako vseživljenjsko ucenje postaja stalnica pri vsakem pov kongresa. izmed nas. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) Formalno izobraževanje nadomesti vrsta neformalnih, ki raziskav. Upoštevati moramo, kakšna je bralna pismenost omogocajo posamezniku, da nacrtuje in uresnicuje svojo naših ucencev v primerjavi z ucenci drugih držav in iskati kariero. Knjižnice kot informacijski centri z raznovrstni-ucinkovite programe za razvijanje bralne pismenosti. mi dejavnostmi v veliki meri podpirajo rast in razvoj posameznika. Informacijska tehnologija omogoca razvoj Kaj lahko šolski knjižnicarji storimo, da motiviramo mla­drugacnih pristopov k ucenju, ki posamezniku odpirajo de za branje? Kako oblikujemo knjižnicno zbirko in kate­raznovrstne možnosti. re dejavnosti za spodbujanje branja pripravljamo? Usvaja­ nje branja je proces, ki se nikoli ne konca, zato so dejav-Teme, ki bodo obravnavane v tem sklopu, so: nosti, ki jih izvajamo, pomembne tako za oklevajoce • Informatizacija družbe in vseživljenjsko ucenje zacetniške bralce kot tudi za mladostnike. • Vloga knjižnic v vseživljenjskem ucenju Teme, ki bodo obravnavane v tem sklopu, so: • Nacrtovanje kariere posameznika kot sestavina vseži­vljenjskega ucenja • Branje danes • Osebnostni razvoj v kontekstu vseživljenjskega ucenja • Od poslušalca do bralca • Spletno ucenje • Branje podob • Kako ucence/dijake motivirati za branje leposlovja? • Knjiga in drugi mediji Šolski kurikul in šolska knjižnica Moderatorka: Majda Steinbuch Uporabniki šolskih knjižnic s posebnimi potrebami Stalno spremljanje, posodabljanje in razvoj kurikula pos-Moderatorka: Nataša Kuštrin Tušek taja sestavni del šolskega sistema, saj izobraževanje izhaja iz družbenih potreb in se mora odzivati na usmeritve V šolski zakonodaji so posebej opredeljeni ucenci in dija­sodobne družbe. Na temelju izhodišc kurikularne preno-ki s posebnimi potrebami, ki jim moramo nuditi ustrezne ve, ki so bila dopolnjena s smernicami za spremljanje in pogoje za uspešno vkljucevanje v vzgojno-izobraževalni posodabljanje obstojecih ucnih nacrtov, od leta 2006 proces. V zadnjih letih se jih v vse nivoje izobraževanja predmetne komisije posodabljajo ucne nacrte predmetov vkljucuje vedno vec. Tudi šolska knjižnica mora s svojo v osnovni šoli in gimnaziji, s predlogi in pripombami so zbirko, poslovanjem in bibliopedagoško dejavnostjo upo­sodelovali tudi strokovni delavci. števati razlicnost uporabnikov in vsem zagotoviti upora­ bo knjižnicnih storitev. Zanemariti ne smemo tudi otrok Tudi za podrocje knjižnicne dejavnosti je predmetna in mladostnikov z razlicnimi ucnimi in vedenjskimi teža­komisija za posodabljanje knjižnicne dejavnosti pripravila vami in kronicnimi boleznimi. Poseben poudarek bomo predloga posodobljenih kurikulov knjižnicno informacij-namenili disleksiji - njenemu prepoznavanju in kako dela­sko znanje za osnovno in srednjo šolo. V obeh predlogih ti z osebami z disleksijo. je najprej opredeljena šolska knjižnica v kurikulu kot celota z vsemi njenimi storitvami, ki podpirajo ucenje in Poleg otrok s posebnimi potrebami, ki so integrirani v poucevanje, temu sledi program knjižnicno informacijsko redne programe izobraževanja, je veliko otrok in mlados­znanje, ki se vkljucuje v pouk predmetov in druge dejav-tnikov, ki obiskujejo osnovne šole s prilagojenim progra­nosti na šoli. Knjižnicno informacijsko znanje je v poso-mom ali zavode za usposabljanje otrok in mladostnikov s dobljenih ucnih nacrtih opredeljeno kot kroskurikularna posebnimi potrebami. Tudi tam delujejo šolske knjižnice, tema. ki poleg osnovne dejavnosti delujejo tudi na bibliotera­ pevstskih in drugih podrocjih, ki pomagajo otrokom in Teme, ki bodo obravnavane v tem sklopu, so: mladostnikom s posebnimi potrebami razviti njihove • Kroskurikularnost sposobnosti in zmožnosti vkljucevanja v družbo. • Knjižnicno informacijsko znanje in povezovanje z razlicnimi predmeti in dejavnostmi Teme, ki bodo obravnavane v tem sklopu, so: • Programi šolskih knjižnic za razvijanje pismenosti • Uporabniki šolskih knjižnic s posebnimi potrebami • Informacijsko opismenjevanje • Knjižnicna zbirka za uporabnike s posebnimi potre­bami • Usposobljenost šolskih knjižnicarjev za delo z upora-Vloga šolskih knjižnic pri razvijanju bralne pismeno-bniki s posebni potrebami sti • Šolski knjižnicar kot del strokovnega tima pri obrav-Moderatorka: mag. Barbara Hanuš navi otrok s posebnimi potrebami Dobro razvite sporazumevalne zmožnosti so pomembne • Disleksija za razvoj vsakega posameznika. Strokovnjaki prav branju • Projekti šolskih knjižnic v osnovnih šolah s prilagoje­pripisujejo velik pomen za razvoj pismenosti. Otroci brez nim programom in zavodih za usposabljanje otrok in spodbud okolja ne bodo postali aktivni bralci, kot odrasli mladostnikov s posebnimi potrebami ne bodo niti obiskovalci knjižnic niti kupci knjig. Delo v šolah mora temeljiti na sodobnih spoznanjih o pomenu branja za osebnostni razvoj in na izsledkih mednarodnih KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) Medkulturni dialog v šolski knjižnici (možnosti za A/V zajemanje živih pripovedi o zgodovi- Moderatorka: Ivanka Ucakar ni šole: "Spomin šole") Družba 21. stoletja je veckulturna. Otroci, ucenci in mladi-• Razvoj bibliopedagoškega dela na se s kulturno raznolikostjo soocajo že v družinskem • Razvoj "bralne znacke" na šoli krogu, zato se morata temu prilagoditi tudi vzgoja in izobra-• Uciteljska študijska zbirka in vkljucevanje v strokovno ževanje. Medkulturna vzgoja postane socialna vzgoja, ki usposabljanje uciteljev oblikuje fleksibilno identiteto, deluje protirasisticno, ustvar­ja se medkulturna kompetenca. Sodelujete lahko tudi s predstavitvijo, delavnico ali posterjem, kjer predlagamo naslednje teme: Nova združena Evropa je že leta 2006 sprejela odlocitev, da • šolski knjižnicarji so tudi kulturni koordinatorji bo leto 2008 leto medkulturnega dialoga. Glavni cilji na • šolski knjižnicarji in pripovedovanje pravljic šolskem podrocju so prepoznavanje kulturne raznolikosti, • šolska knjižnica v vzgojnem nacrtu šole razumevanje kultur in razvijanje sposobnosti za medkultur- • dejavnosti za starše v šolski knjižnici ni dialog. • delovanje sekcije študentov bibliotekarstva IFLA si na svojem podrocju, v knjižnicarstvu, prizadeva za Programski odbor vabi, da se s svojimi prispevki aktivno veckulturne knjižnice, tudi šolske. S kakšnimi programi šole vkljucite v pripravo kongresa. Zaradi pravocasne izpeljave in njihove knjižnice prispevajo k jacanju medkulturne kom­vseh dejavnosti, vas vljudno prosimo, da upoštevate datu­ petence? Vkljucujejo kulturne prireditve, ki povezujejo pre-me prijave in oddaje prispevkov. Vsi prispevki bodo recen­ teklost (kulturo, tradicijo svojega porekla) in sedanjost zirani in objavljeni v zborniku kongresa. (aktualno doživljanje tu in sedaj). Knjižnice se vkljucujejo z ustrezno knjižnicno zbirko (fizicno, virtualno), s kulturnimi Prijavo prispevka (prijavnica je v prilogi) pošljite najkas­ akcijami, z upoštevanjem uporabnikov pri nabavi in z vpe­neje do 30. 3. 2008 na e-naslov: tostjo v izobraževalni proces. natasa.tusek@guest.arnes.si in majda.steinbuch@zrss.si. Celotna besedila pricakujemo najkasneje do 15. 5. Teme, ki bodo obravnavane v tem sklopu, so: 2008. Podrobnejša navodila za pripravo prispevka bodo • Utrjevanje zavesti o evropskem državljanstvu avtorji prejeli po prijavi. Prijavnica in ostala besedila so • Veckulturnost v knjižnicni zbirki objavljena tudi na spletni strani društva http://www.dsks.si. • Šolske knjižnice na dvojezicnem obmocju (madžarska in italijanska narodnostna manjšina; Slovenci v zamejstvu) Elektronski naslovi clanov programskega odbora: • Šolske knjižnice in uporabniki – romska etnicna skup-Barbara Hanuš: barbara.hanus@guest.arnes.si, nost, priseljenci, tujci Nataša Kuštrin Tušek: natasa.tusek@guest.arnes.si, • Vloga šolskega knjižnicarja v projektih mednarodnih mag. Franci Pivec franci.pivec@izum.si, izmenjav ucencev in dijakov Majda Steinbuch, predsednica programskega odbora: majda.steinbuch@zrss.si, Ivanka Ucakar: ivanka.ucakar@guest.arnes.si, Zgodovina šolskih knjižnic dr. Vlasta Zabukovec: vlasta.zabukovec@ff.uni-lj.si. Moderator: mag. Franci Pivec Marsikatera šolska knjižnica hrani knjige, ki so starejše od Za programski odbor kongresa: same šole in so sploh najstarejši predmeti na šoli, kar je Nataša Kuštrin Tušek, svojevrstna vzpodbuda za pogled v preteklost. Nekoc loce­predsednica Društva šolskih knjižnicarjev Slovenije ne in kasneje združene knjižnicne zbirke za ucitelje in ucen­ce so bile bistvenega pomena v prizadevanjih za strokovno uveljavitev slovenskega uciteljstva, za utrjevanje slovenske­ga jezika, za ugled šole v širšem okolju, za kulturno življenje v kraju itd… Bolj poglobljeno proucevanje zgodovine vsa­ke posamezne šolske knjižnice in šolskega knjižnicarstva sploh, bi nam zelo verjetno prineslo presenetljiva spoznan­ja, ki bi bila dobrodošla za kriticno samorefleksijo šolnikov, za krepitev njihove poklicne samozavesti in za ambicioznej­še predstave o bodoci vlogi šolske knjižnice. Teme, ki bodo obravnavane v tem sklopu: • Trubar v šolski knjižnici (Ob 500-letnici rojstva) • Skrb za šolsko kroniko in "zgodovinski arhiv" šole KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) 19 Društvo šolskih knjižnicarjev Slovenije Delpinova 9, 5000 Nova Gorica, tel. 05 335 84 18, fax. 05 335 84 20, e-naslov natasa.tusek@guest.arnes.si, spletna stran http://www.dsks.si Identifikacijska številka SI29614457, maticna številka 2096170, TRR 04750-0001219826 KONGRES ŠOLSKIH KNJIŽNICARJEV SLOVENIJE »Programi šolskih knjižnic in razvijanje pismenosti« Kongresni center Radenci, 16. – 18. oktober 2008 Naslov referata(ali posterja, predstavitve, delavnice – ustrezno podcrtaj) ___________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________ Ime in priimek avtorja:_______________________________________________________ Zaposlen /natancen naslov): ____________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Tel., fax.: ___________________________________________________________________ E-mail: _____________________________________________________________________ Kljucne besede: ______________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Izvlecek (do 200 besed): KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) 21 OBVESTILA LJUBLJANA NA SVOJIH PRVIH RAZGLEDNICAH Prva virtualna razstava na portalu Digitalne knjižnice Slovenije Te dni je luc spletne svetlobe ugledala prva virtualna razstava na portalu dLib.si. Takšne razstave v evropskem spletnem prostoru pravzaprav niso nic novega, a na slovenskih straneh so žal (še) zelo redke. Koncept je popolnoma preprost. Radi bi pripeljali delcek zanimivih vsebin z dLib.si v vsak racunalnik, ponudili pravo mero poucnosti in hkrati prikazali del slovenske kulturne zgodovine na malce drugacen nacin. Spletna razstava je razstava, ki si jo lahko ogledate kadarkoli, iz udobnega naslonjaca vašega doma ali iz službene pisarne. Razstavo razglednic smo naslovili V belini še belejša tiha svecka. Besede pripadajo Ivanu Cankarju, ki je v pogledu na Ljubljano našel – in v tem še zdalec ni bil edini – iskani navdih. Prav pogled na Ljubljano, kot nam ga prikazujejo razglednice z zacetka prejšnjega stoletja je tisto, kar smo najbolj želeli prikazati. Ljubljana je letos prestolnica Evrope in ravno podobe z razglednic dokazujejo, kako mocno je bil evropski duh v naši prestolnici ne le prisoten, temvec tudi ustvarjen. Razglednice so zelo pomem­bne price zgodovine in kot takšne skorajda ne potrebujejo razlage. Kljub temu smo jim dodali krajše opise in ti naj služijo lažji orientaciji, poglobitvi znanja ali zgolj krat­kocasenju ob ogledu razstave. Ostane mi le še to, da vas z veseljem pova­bim k ogledu. Razstava je dostopna na www.dlib.si/razstave.asp. Ob tem naj dodam, da bodo tej sledile tudi druge, z razlicnih podrocij in raznovrstnih vsebin. Vse bodo dostopne s prej omenjenega spletnega mesta. Tako naj velja lepo povabilo k vsem virtualnim razstavam na portalu dLib.si, a najprej seveda v družbo starih razglednic iz Ljubljane. Takšnih ne boste videli pogosto… Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica OBVESTILA KRATKE NOVICKE RAZPISI Ministrstvo za kulturo je 7. februarja 2008 je objavilo Javni poziv avtorjem, ki so upraviceni do denarnih prispevkov iz knjižnicnega nadomestila, v katerem avtorjem svetujejo, da se v primeru popravkov obrnejo na najbližjo splošno knjiž­nico, raziskovalci na knjižnico, ki ureja njihovo bibliografijo. Vec glej na: http://www.mk.gov.si/si/postopki/ knjiznicno_nadomestilo/. ALISE/OCLC LISRG (Library and Information Science Research Grant) Program je objavilo razpis za sofinancirajo raziskovalnih projektov izvajani v okviru fakultete (oz. enakovredni ustanovi) za bibliotekarstvo in informacijsko znanost. Rok prijave je 17. 9. 2008. Vec informacij pa na: http://www.alise.org/mc/page.do?sitePageId=55543. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) OBVESTILA CESTITKA Z veseljem Vam sporocamo, da je naši sodelavki Jadranki in stroke že od leta 1995. Številne zanimive in odmevne tematske ter bibliografske razstave avtorjev je pripravila Zupancic Komisija za priznanje kvalifikacij iz bibliotekar-v novomeški knjižnici, na Dolenjski banki, Dolenjskem knji­ ske stroke podelila naziv bibliotekarski svetovalec. Naj žnem sejmu. Pri svojem delu sodeluje z Domom starejših napišem nekaj razlogov, zakaj si je zaslužila ta prestižni obcanov, Rdecim križem, Društvom invalidov, Društvom naziv. Jadranka Zupancic, roj. 5.8.1950, po poklicu višja gluhih in naglušnih Novo mesto. Z razstavami popularizira knjižnicno gradivo in bogat opus avtorskih del posamezni­ bibliotekarka in profesorica jugoslovanskih jezikov in knji­kov, z jubilejnimi razstavami in spominskimi dnevi obisko­ževnosti ter primerjalne književnosti je že 31 let zaposlena v valce knjižnice spomni na važnejše datume, svetovne dneve Knjižnici Mirana Jarca, zadnja leta kot vodja maticne službe posvecene posameznim organizacijam, društvom, etnijam v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Njen prispevek k itd… teoriji in praksi je vezan na vec razlicnih podrocij. V letih od 1991 do 1994 je intenzivno delala z begunci iz Hrvaške in Bosne na podrocju zbliževanja z jezikom gosti-OBRAZLOŽITEV teljske države, vkljucevanju v kulturno življenje ter ohranja­nju in zadovoljevanju bralnih potreb v maticnem jeziku. Jadranka Zupancic se odlikuje s svojim teoreticnim delom v Dvakrat tedensko je izposojala knjižnicno gradivo Knjižnice knjižnici in stroki. Aktivna je na slovenskem bibliotekar-Mirana Jarca ter brala in pripovedovala pravljice v begun-skem podrocju, z referati na strokovnih posvetovanjih. skih centrih na Otoccu, v Dijaškem domu Majde Šilc in v Leta 1999 je njen referat z naslovom Potrebe gluhih in Pionirjevih barakah v Bršljinu. To njeno zavzetost za pomoc naglušnih kot izhodišce za oblikovanje storitev javne knjiž­pomoci potrebnim je opazilo tudi okolje, zato je bila nagra-nice vzbudil veliko pozornost javnosti. Ta prispevek je bil jena s srebrnim znakom civilne zašcite leta 1993. inovativen zato, ker se splošne knjižnice s skupinami upo­rabnikov s posebnimi potrebami do sedaj niso posebej Leta 1993 so v Karlovcu z njenim osebnim prizadevanjem v posvecale in zato, ker je bil simultano prevajan v znakovno tamkajšnji »Mestni Knjižnici Ivan Goran Kovacic” ustanovi­govorico gluhonemih. li oddelek slovenske knjige. Ta knjižnica je postala osrednja knjižnica za Slovence na Hrvaškem. Menimo, da je prispevek Jadranke Zupancic k napredovanju knjižnicarske stroke velik. Lahko recemo, da je snovalka in Bila je mentorica nešteto pripravnikom in novo zaposle­ usmerjevalka strokovnega dela pri delu z uporabniki s pose-nim v Knjižnici Mirana Jarca, ki jim je nesebicno posredova­bnimi potrebami kot ciljnimi skupinami splošnih knjižnic. la svoje znanje in jih pripravljala na strokovni izpit iz biblio-Vsa njena prizadevanja so vedno zaznamovana s skrbjo za tekarske stroke. Veliko zaupanje slovenskih kolegov iz stro­manjšino populacije, ki se je znašla v marginalnem položaju ke kaže njeno imenovanje za clanico Komisije za podeljeva­bodisi zaradi jezika, telesne oviranosti (invalidnosti) ali dru­nje Copovih diplom pri Zvezi bibliotekarskih društev Slove­gega razloga (begunci) in jim je tako otežena pot do znanja nije (ZBDS) v mandatnem obdobju od leta 1994 do 1997 in in informacij, ki jih posredujejo knjige. Po njeni zaslugi je clanico Komisije za katalogizacijo v letih 1976 do 1978, prav naša knjižnica tem ciljnim skupinam posvetila vecjo pozor­tako pri ZBDS. Leta 1999 je bila s pomocjo PUBLICE in nost kot bi jo sicer, in hkrati prenesla v teorijo in prakso ZBDS izbrana za študijsko potovanje na Norveško. Svoje splošnih knjižnic zavest, kako pomembno je delo z uporab­bogate izkušnje s potovanja je posredovala ostalim kolegom niki s posebnimi potrebami. Jadranka Zupancic je vsestran­ po Sloveniji. sko ustvarjalna, podrocja njenega dela sega od strokovnega pa do literarnega in prevajalskega ter publicisticnega dela. S kulturo pa se ukvarja tudi v prostem casu. Je pesnica in Vse njeno delovanje povezuje slovensko in hrvaško knjiž­prevajalka. Objavila je dve pesniški zbirki. Leta 1987 Jezik nicarstvo in sega cez meje Dolenjske oziroma Slovenije. Z v nastajanju in leta 1995 pri Dolenjski založbi pesniško zbir­vsem svojim bivanjem in delovanjem pa poleg strokovnega ko Paralelni glas. Je clanica novomeškega Literarnega kluba znanja prenaša na nas, kot sodelavce, vrednote humanosti, Dragotin Kette in Bralnega društva Slovenije. Paralelni glas tolerance in spoštovanja do socloveka. je dvojezicna zbirka natisnjena v slovenskem in hrvaškem jeziku, ki na ta nacin dovoljuje bralcu, da spoznava posebno-Kot vodja maticne službe posreduje strokovno znanje sti, zakonitosti in lepoto obeh jezikov. kolegom iz specialnih in šolskih knjižnic ter skrbi tudi za razvoj krajevnih knjižnic oziroma enot knjižnice na obmocju Prevaja poezijo slovenskih pesnikov v hrvaški jezik in jo bivše obcine Novo mesto, ki sedaj obsega osem obcin objavlja v hrvaškem revialnem tisku. (Šentjernej, Škocjan, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Mirna Pec, Mestna obcina Novo mesto, Straža in Šmarješke Topli-Leta 2000 je prejela Copovo diplomo, leta 2002 pa Trdinovo ce). nagrado, nagrado MO Novo mesto za dosežke na podrocju kulture. Na podrocju knjižnicarstva je opazno njeno bibliopeda­goško delo z bralci oziroma obiskovalci knjižnice, kjer na prireditvah s predstavitvijo avtorjev in knjižnih novitet Andreja Plenicar bogati znanje uporabnikov o ustvarjalcih slovenske literature Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) 23 IN MEMORIAM ANKI V SLOVO V cetrtek, 17. januarja, smo se poslovili od Anke Cizej, ki je Knjižnici Zagorje vtisnila nepozaben pecat. Orala je ledino v razvoju zagorskega knjižnicarstva. Že leta 1949 je takrat še neporocena Anka Strmljan kot prostovoljka prevzela delo knjižnicarke v Ljudski knjižnici, ki je imela prostor nad rudniško restavracijo. Po Ankini zaslugi je knjižnica pocasi, a vztrajno rasla in se razvijala. Njeno delo seveda ni ostalo neopazno; leta 1960 je prejela celo republiško priznanje za plodno in napredno delo. Še bolj kot tega priznanja pa se je Anka razveselila nove knjižnice, kajti leta 1962 je knjižnico preselila v nov pro-stor v nedavno zgrajenem Delavskem domu. Postala je upravnica knjižnice z redno zaposlitvijo in s tem prva poklicna knjižnicarka v Zagorju. Anka je prva v Zasavju in med prvimi v Sloveniji knjižnico uredila po prostem pristopu, da se je vsak obiskovalec lahko sprehodil med policami in si sam izbiral knjige, tako kot danes. V zagor-ski vzorcni in sodobno opremljeni knjižnici je bil istega leta organiziran enotedenski seminar za knjižnicarje ljub­ljanskega in zasavskega obmocja. Velika cast za knjižnico in knjižnicarko! Noben nov korak v razvoju ni bil zlahka pridobljen; za vsak napredek je bilo potrebno vložiti mnogo truda in ljubezni do dela, obojega pa Anki zagotovo ni manjkalo. Še vedno je bila deležna razlicnih priznanj, obcinskih in republiških. Od vseh pa je najbolj cenila Copovo diplomo. To najvišje slovensko priznanje za posebne zasluge na podrocju knjižnicarstva je prejela ob prvi podelitvi 1971. leta. Visoko obcinsko priznanje ji je podelila Kultur­na skupnost Zagorje ob Savi za dosežene uspehe na kulturno umetniškem podrocju in ji ob prvi podelitvi 1975. leta izrocila plaketo dr. Slavka Gruma. Dolga leta je sama izgrajevala knjižnico. Bila je knjižnicarka v polnem pomenu te besede. Knjižnicarstvo ji ni pomenilo le opravljanje poklica, ampak je bilo del njenega življenja, njena velika ljubezen. Bila je prijazna sogo­vornica, s katero se je dalo prijetno kramljati in od katere si se marsikaj naucil: znanja iz knjig in življenjskih izku­šenj ji ni manjkalo. Znala je komunicirati z odraslimi, prav tako pa je vedno našla kakšno zanimivo temo za pogovor z ucenci, dijaki in študenti, ki so radi prihajali v knjižnico. Anko bomo vsi pogrešali: domaci, prijatelji, sodelavci, številni znanci in obiskovalci knjižnice. Kadar se za zmeraj poslovimo od nekoga, ki nam je bil dolga leta blizu, je slovo še posebej grenko. Vedno jo bomo spoštovali kot legendo zagorskega knjižnicarstva in izjemnega cloveka. Milena Garantini Knjižnica Mileta Klopcica, Zagorje ob Savi PREDSTAVLJAMO PRVO LETO KNJIŽNICE DVOR VAM Knjižnica Dvor je zdaj odprta že eno Dvoru, ki ima poseben vhod z zadnje se tedensko dopolnjuje z vsemi novos­leto in lahko recemo, da pocasi postaja strani šole, tako da je locena od šolskih tmi, pretežno z leposlovnega podrocja. sestavni del življenja na Dvoru in v prostorov. Prostor obsega 82 m2, od Oblikuje pa se tudi glede na želje in okolici. Je vzajemna enota Knjižnice tega 72 m2 knjižnica, 10 m2 pa vetro­potrebe bralcev. Mirana Jarca Novo mesto in Obcine lov, v katerem se nahajajo oglasna des­Žužemberk. ka in dve vetrini namenjeni razstavam. Na voljo je tudi citalnica, namenjena Prostor, ki je zaradi prostorske stiske v branju knjig in casopisov pa tudi izde-Otvoritev knjižnice je bila na slovenski obcini le zacasna rešitev, in njegovo lovanju referatov ali seminarskih nalog. kulturni praznik, 8. februarja 2007. opremo je zagotovila Obcina Žužem-Za ta namen je na voljo brezplacna Dogajanje ob otvoritvi so s progra-berk, gradivo pa Knjižnica Mirana Jar-uporaba racunalnika in dostop do mom popestrili malcki iz vrtca in ucen-ca Novo mesto. interneta. Trenutno do interneta dosto­ci podružnicne šole Dvor. pamo preko povezave na klic, v krat-Na zacetku je knjižnica obsegala fond kem pa bomo imeli možnost širokopa-Knjižnica ima svoje prostore na pods-cca. 2500 knjig, ki pa se veca in danes sovnega dostopa, ki bo omogocal hit-trešju podružnicne osnovne šole na znaša že cca. 3500 knjig. Knjižni fond rejšo povezavo. 24 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) Na zacetku je bila knjižnica odprta le janu in na Otoccu. stare razglednice, fotografije itd.). enkrat na teden po štiri ure, in sicer ob cetrtkih od 13.00 do 17.00 ure. Ker je Od otvoritve do danes se obisk pove-Knjižnica na Dvoru je le izposojevališ­obisk kar hitro dosegel pricakovano cuje. Na dan obišce knjižnico okrog 45 ce, saj po Normativih in standardih za kvoto, smo z julijem 2007 obratovalni ljudi. V povprecju pomeni to 50% splošnoizobraževalne knjižnice ne veli-cas podaljšali za uro in pol. V letu 2008 odraslih in 50% otrok. Ti si izposodijo kost prostora ne velikost knjižne zbirke pa smo s strani Zavoda za zaposlovanje približno 60% gradiva za mladino in ne zadostujeta pogojem krajevne knjiž­dobili možnost dodatne zaposlitve dela­40% za odrasle. nice, zato potrebo po knjižnem gradivu vke preko javnih del za trideset ur v nekaterih krajih v obcini še vedno tedensko, tako da je knjižnica od febru-V vetrolovu pred knjižnico je prostor dopolnjujemo z bibliobusom. arja naprej odprta vsak dan po šest ur, za obvestila knjižnice in dve vitrini za le v casu poletnih pocitnic bo obrato­razstave. Februarja lani sta bili na ogled Knjižnica je trenutno nastanjena na valni cas nekoliko krajši. razstava o Francetu Prešernu in razsta-Dvoru, drugem vecjem kraju v obcini. va Ob otvoritvi knjižnice, kjer so bile Nadaljni nacrti v smeri razvoja knjižni-Naslednje leto namerava Knjižnica razstavljene fotografije nastopajocih. ce so povezani s preselitvijo le-te v Mirana Jarca Novo mesto knjižnico na Nadalje pa so si sledile številne temat­Žužemberk, kjer je vecja fluktuacija Dvoru prijaviti kot e-knjižnico na raz­ske in knjižne razstave (»Velika noc – prebivalstva (osnovna šola, obcina, pis Ministrstva za kulturo Republike praznik pomladnega sonca«, »Kresnik zdravstvena ambulanta, industrijski Slovenije. S tem bi pridobila sredstva za 2007«, »Suha krajina na starih razgledni­obrat…), in z zaposlitvijo knjižnicarja nabavo dodatne racunalniške opreme, cah«, kjer so bile razstavljene stare upo­za redno delovno razmerje.To bi še bolj saj je trenutno na voljo samo en racu­dobitve krajev Suhe krajine…). pripomoglo k povezanosti knjižnice z nalnik za uporabnike. obcani in bi gotovo vplivalo na zado-Razstavljeno gradivo je v pretežni meri voljstvo obeh strani. Clanska izkaznica se lahko uporablja v del fondov oddelka Posebne zbirke vseh enotah Knjižnice Mirana Jarca: na Boga Komelja Knjižnice Mirana Jarca, Dvoru, v Potujoci knjižnici, na vseh kjer se hrani vec kot 100.000 kosov Mateja Kambic oddelkih v Novem mestu, Straži, raznovrstnega gradiva (stare in redke Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju, Škoc­knjige, rokopisno gradivo, drobni tisk, NOVOSTI SEZNAM NOVOSTI INFORMACIJSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u (november - december 2007) 1. BEJUK, Petra 5. GRABLJEVEC, Sabina va : diplomsko delo / Vanda Kovac. - Ljubljana : Usposobljenost za raziskovalno delo diplo- Retikularni informacijski procesi v knjižni-[V. Kovac], 2007. -122 f. : ilustr., tabele ; 30 cm mantov Oddelka za bibliotekarstvo, informacij­ci : diplomsko delo / Sabina Grabljevec. -Ljub-COBISS.SI-ID 11008668 sko znanost in knjigarstvo : diplomsko delo / ljana : [S. Grabljevec], 2007. - 82 f. : ilustr., tabe-Petra Bejuk. - Ljubljana : [P. Bejuk], 2007. - 83 f. le ; 30 cm 10. KREJAN, Lidija: graf. prikazi, tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 34883938 Organizacija knjižnic v državni upravi RS : COBISS.SI-ID 35004514 diplomsko delo / Lidija Krejan. - Ljubljana : [L. 6. GREGORIN, Rok Krejan], 2007. - 72, XII f. : ilustr., tabele ; 30 cm 2. CELIC-Tica, Veronika Veleknjigarne v Sloveniji : mit ali resnic­COBISS.SI-ID 34996578 Novi UDK za školske knjižnice / Veronika nost? / Rok Gregorin. -Ljubljana : UMco, 2006 Celic-Tica i Jelica Lešcic. - Zagreb : Školska ([Ljubljana] : Potens). - 162 str. : graf. prikazi, 11. LEBAR, Nikaknjiga, 2007. -165 str. ; 20 cm tabele ; 21 cm. - (Knjižna zbirka Premiera ; št. 60. Sofinanciranje nabave tuje literature knjižni-ISBN 978-953-0-61471-0 (ISBN-13) Knjige o knjigah) cam Slovenije : diplomsko delo / Nika Lebar. ­COBISS.SI-ID 234790912 ISBN 961-6445-43-X Ljubljana : [N. Lebar], 2007. - 109 f. : graf. prika-COBISS.SI-ID 223123456 zi, tabele ; 30 cm 3. E-serials collection management : transiti-COBISS.SI-ID 35033186 ons, trends, and technicalities / David C. Fowler, 7. KOCJANCIC, Blaž editor. - New York [etc.] : The Haworth Infor- Primerjava akademskega založništva v 12. LEXIKON des gesamten Buchwesens : mation Press, cop. 2004. - XX, 279 str. : ilustr. ; Veliki Britaniji in Univerzi v Ljubljani : diplom--LGB2- / herausgegeben von Severin Corsten, 23 cm. ­ (Serials librarianship / The Haworth sko delo / Blaž Kocjancic. - Ljubljana : [B. Koc-Gther Pflug und Friedrich Adolf Schmidt-Information Press) jancic], 2007. - 111 f. : ilustr., tabele ; 30 cm Ksemller unter Mitwirkung von Bernhard COBISS.SI-ID 219060736 COBISS.SI-ID 34988642 Bischoff ... [et al.]. - 2., vllig neubearbeitete Aufl. - Stuttgart : Hiersemann, 1987-<2007>. ­4. ELOQUENT witnesses : bookbindings and 8. KOMEL, IvanaZv. <1-7, Reg.I-IV> : ilustr. ; 28 cm their history : a volume of essays dedicated to the Razlogi za obisk osnovnošolske knjižnice : COBISS.SI-ID 14350592 memory of Dr. Phiroze Randeria / edited by diplomsko delo / Ivana Komel. - Ljubljana : [I. Mirjam M. Foot. - London ; The Bibliographical Komel], 2007. - 74 f. : graf. prikazi, tabele ; 30 13. LIBRARIES for the future : progress Society : The British Library : Oak Knoll Press, cm and development for South African libraries / cop. 2004. - 328 str. : ilustr. ; 26 cm COBISS.SI-ID 34892130 Theo Bothma, Peter Underwood & Patrick ISBN 0-948170-14-X (Bib. Soc.) Ngulube (editors). - Pretoria : Library and Infor-ISBN 0-7123-4827-1 (BL) 9. KOVAC, Vandamation Association for South Africa (LIASA), ISBN 1-58456-117-3 (OKP) Splošna knjižnica na narodnostno mešanem 2007. -V, 230 str. : ilustr. ; 25 cm COBISS.SI-ID 215014144 obmocju : Knjižnica Lendava - Kyvtár Lend-ISBN 978-0-620-39076-7 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) 25 14. LIBRARIES in the Digital Age (2007 ; Dub­19. PREMK, Mateja24. VIMER-Kovacek, Uršula rovnik, Mljet) Pogajanja v splošnih knjižnicah : diplomsko Knjižne ocene kot vir za vsebinski opis Users and use of DL & economics of digital delo / Mateja Premk. - Ljubljana : [M. Premk], leposlovja za otroke (do 9. leta starosti) : diplom-libraries : Libraries in the digital age, May 28 ­2007. -92 f. : ilustr., tabele ; 30 cm sko delo / Uršula Vimer-Kovacek. - Ljubljana : June 02 2007, Dubrovnik and Mljet, Croatia : COBISS.SI-ID 34933602 [U. Vimer-Kovacek], 2007. - 76 f. : tabele ; 30 cm organized by Faculty of Philosophy, University COBISS.SI-ID 34983522 J.J. Strossmayer [and] Rutgers University, New 20. SLOVENSKA knjiga vceraj in jutri : Brunswick, NJ, USA. - S. l. : s. n., 2007. - 263 str. osem pogledov na pomen domace knjige / 25. ZABRIC, Veronika: graf. prikazi ; 30 cm Andrej Blatnik ... [et al.]. - Ljubljana : Umco, Knjižnicar in raziskovalno delo v splošni Sorodni elektronski vir:http://www.ffos.hr/lida/ 2007 ([Ljubljana] : Potens). -190 str. : zvd., knjižnici : diplomsko delo / Veronika Zabric. ­lida2007/program/. tabele ; 21 cm. - (Knjižna zbirka Premiera ; št. 62. Ljubljana : [V. Zabric], 2007. - 139 f. : graf. prika-COBISS.SI-ID 35065954 Knjige o knjigah) zi, tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 229846016 COBISS.SI-ID 35037282 15. MANDELJ, Tilen 26. ZLOBKO, Barbara Slovenski raziskovalci, njihove objave in 21. SMERNICE za lažje berljivo gradivo. Inkluzivna vloga splošnih knjižnic v širšem odmevnost : študije primera : diplomsko delo / Smernice za knjižnicne programe opismenjevan­okolju : diplomsko delo / Barbara Zlobko. -Tilen Mandelj. - Ljubljana : [T. Mandelj], 2007. -ja : nekaj prakticnih predlogov / [obe deli pripra-Ljubljana : [B. Zlobko], 2007. ­ 64 f. : ilustr., 102 f., [2] f. pril. : graf. prikazi, tabele ; 30 cm + 1 vila] Mednarodna zveza bibliotekarskih društev tabele ; 30 cm opticni disk (CD-ROM) in ustanov ; [besedili iz anglešcine prevedel Stani-COBISS.SI-ID 34894946 COBISS.SI-ID 34988130 slav Bahor]. - Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007 ([Radovljica] : Tiskarna 27. ZVEZA bibliotekarskih društev Slovenije. 16. MITOV, Irina Radovljica). -46 str. ; 24 cm Strokovno posvetovanje (2007 ; Bled) Razstavljanje knjižnega gradiva v Narodni ISBN 978-961-6683-00-5 Knjižnice za prihodnost : napredek in sode­galeriji Ljubljana in knjižnici Franciškanskega COBISS.SI-ID 233782272 lovanje : zbornik referatov = Libraries for the samostana Kamnik : diplomsko delo / Irina future : development and collaboration : procee-Mitov. -Ljubljana : [I. Mitov], 2007. ­ 128 f. : 22. ŠESTDESETdings / Strokovno posvetovanje Zveze bibliote­ilustr. ; 30 cm 60 let strokovnega združenja slovenskih karskih društev Slovenije, Bled, 22.-23. oktober COBISS.SI-ID 35038050 knjižnicarjev : spominski zbornik / [urednica 2007= Professional Conference of Union of Karmen Stopar]. -Ljubljana : Zveza bibliotekar-Associations of Slovene Librarians, Bled, Octo­17. PLATINOVŠEK, Mojca skih društev Slovenije, 2007 ([Radovljica] : Tis-ber 22-23, 2007 ; [urednica Melita Ambrožic]. - Založništvo new age literature v Sloveniji : karna Radovljica). - V, 182 str. : ilustr. ; 24 cm Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slove­trženjska in uredniško-vsebinska analiza : ISBN 978-961-6683-02-9 nije, 2007 ([Radovljica] : Tiskarna Radovljica). -diplomsko delo / Mojca Platinovšek. - Ljublja-COBISS.SI-ID 234904576 XIV, 385 str. : ilustr. ; 24 cm na : [M. Platinovšek], 2007. - 78 f. : ilustr., tabele ; ISBN 978-961-6683-01-2 30 cm 23. TEROPŠIC, LuckaCOBISS.SI-ID 234584832 COBISS.SI-ID 35033698 Pomen prakticnega dela v programih s podrocja bibliotekarstva, informacijske znanosti 18. PREGLAU, Jurein knjigarstva : diplomsko delo / Lucka Teropšic. Seznam pripravila Knjigotrški katalogi in prospekti iz prve - Ljubljana : [L. Teropšic], 2007. - 91 f. : tabele ; polovice 20. stoletja : primerjava s sedanjostjo : 30 cm Branka Badovinac diplomsko delo / Jure Preglau. - Ljubljana : [J. COBISS.SI-ID 35035234 Narodna in univerzitetna knjižnica Preglau], 2007. - 64 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 35034466 OBVESTILA KRATKE NOVICKE VABILO Francosko Ministrstvo za kulturo in komunikacije (Hiše kultur sveta) organizira strokovna izpopolnjevanja za naslednja podrocja: • kulturni projekti, • konzervatorstvo in • založništvo. Seminarji potekajo v francošcini, zato je potrebno dobro pisno in govorno znanje francoskega jezika. Vec informacij lahko dobite na: www.mcm.asso.fr. Prijave NE pošiljate neposredno v Francijo, temvec jih v Sloveniji oddate Francoskemu inštitutu Charles Nodier (http:// www.institutfrance.si/). Kontaktna oseba je ga. Patricia Košir (patricia.kosir@institutfrance.si). Izbrani kandidati morajo poravnati stroške prevoza do Pariza in nazaj. Mojca Kotar Knjižnica Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani 26 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 1-2) OBVESTILA OGLASI DELO IŠCE DELO IŠCE FRANC MAGAJNE, Glinška ulica 7, 1000 Ljubljana Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka z opravljenim GSM: (031) 279 052, E-pošta: franci.magajne@volja.net strokovnim izpitom in pridobljeno licenco za vzajemno Zaposlitveni cilj: katalogizacijo COBISS2. Išcem delo v knjižnici v Ljubljani Zaposlitev na delovnem mestu pripravnika za polni delovni cas v in njeni okolici. Moja telefonska številka je 051/ 344-455. knjižnici Rojstni podatki: rojen 28. 4. 1977, v Ljubljani, državljan Republike Slovenije Izobrazba: gimnazijski maturant (V. stopnja), diplomirani upravni organizator (VII. stopnja) DELO IŠCE Delovne izkušnje: • aktivni prostovoljec v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, Ime mi je Saša in išcem delo v knjižnici v Ljubljani ali njeni zaupana so mi dela leposlovnega in neknjižnega gradiva; upora­okolici. Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana geogra­bljam COBISS sistem pri urejanju in iskanju knjižnega in neknji­finja in sociologinja kulture. Od meseca februarja do vkljuc­žnega gradiva, no septembra 2007 sem se kot prostovoljka usposabljala na • redno delovno razmerje v podjetju Sintal d.d., varnostnik za delovnem mestu bibliotekarja v Knjižnici Otona Župancica zasebno varovanje, v Ljubljani, kjer sem opravljala razlicna dela: priprava in • trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejanje arhiv­vnos gradiva za avtomatizirano poslovanje Potujoce knjiž­ske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cerkljanskem nice, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo. muzeju, Partizanski bolnišnici Franja ter rojstni hiši Franceta Po karakterju sem komunikativna, natancna, zanesljiva, Bevka; opravljanje del blagajnika, prodaja vstopnic, vodenje odgovorna in organizirana oseba, ki jo delo z ljudmi zelo blagajne ter skrb za zaupan denar, veseli. Sem racunalniško pismena(Word, Excel, • dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta PowerPoint, Internet, Outlook Express), aktivno govorim Cerkno in Kolektor Idrija. angleško ter pasivno nemško. Znanja: Decembra 2007 sem opravila bibliotekarski strokovni izpit, • tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina in znajden se v pripravljena pa sem se še dodatno izobraževati v tej smeri. italijanskem jeziku, Ce potrebujete novo sodelavko, sem dosegljiva na tel. • racunalništvo: urejevalnik besedila – Word, osnove Excela, 041/270-303 ali na e-naslovu dsasha76@gmail.com uporabljam Outlook ter PowerPoint in dobro se znajdem na internetu – pridobljen certifikat ECDL Start, • vozniško dovoljenje B-kategorije in lasten prevoz. • Dodatna izobraževanja: opravljen strokovni izpit iz bibliotekars­tva. Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dosego cilja, sposobnost samostojnega in skupinskega dela. OBVESTILA NAVODILA AVTORJEM Jezik objavljenih prispevkov je praviloma Poleg imena avtorja je treba navesti tudi navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, sedež ustanove, kjer je avtor prispevka prispevka mora uredništvu predložiti pisne pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter izjave oseb na portretni fotografiji, da se poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi številu piscev je treba pri vsakem posamez­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko v celoti odgovarja za vsebino prispevka. niku navesti vse zahtevane podatke. Pri avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da moralne avtorske pravice. ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­avtor soglaša z objavo svojega prispevka v sledki). tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, novic. dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi cilih s strokovnih posvetovanj in drugih slike (preglednice, diagrame, fotografije Pošiljanje prispevkov srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil-Prosimo, da clanke in prispevke pošljete prispevka navedeni naslov posvetovanja ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­uredništvu publikacije v elektronski obliki, oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete ka. no, katera slika sodi na doloceno mesto v jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris-Informacijski center za bibliotekarstvo, vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, je potrebno navesti tudi imena oseb v polni honoriramo! naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev.obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno