Poitaia« plačan« v gotorinL Ljubljana, 9. februarja 1939. — Lei« X1L Št ?. flVIC GLASILO KR.JČANJKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Duhovna podoba slovenskega delavca Pod tem naslovom je priobčil lansko leto tov. T. Fajfar v »Dejanju« članek, ki ga zaradi zanimivosti v celem pon a ti skujemo. Ur od. Pogled v dušo slovenskega delavca nam pokaže danes predvsem podobo zbeganosti in bolestnega razvoja njegove miselnosti, ki je zrasla večidel v kmečkem domu. Naši delavci, ki danes napolnjujejo tovarne in delavnice, so v največji meri ljudje, ki jih je težak položaj pregnal s kmetov v industrijo. Če hočemo torej videti v dušo teh delavskih množic, moramo pogledati v njeno globino, v kateri že vedno prevladujejo vezi kmečke zemlje in svojske kmečke vzgoje, ki je današnjemu slovenskemu industrijskemu delavcu vtisnila svoje dobre in žal tudi slabe strani. Skoraj vsi naši današnji delavci, z izjemo tistih v starih industrijah, so prehodili isto pot. Vedno težje kmečko življenje je množicam kmečkih fantov in deklet uničilo upanje, da bi si v tem stanu mogli urediti življenje, ki bi bilo vsaj nekoliko podobno življenju njihovih staršev in prednikov. Videli so samo en izhod: tovarno. Mnogi so sc tudi naveličali trdega in nenehnega kmečkega dela; ubrali so za lažjim zaslužkom, kjer odslužijo svoje ure, potem pa so prosti, brez skrbi. Tudi te ljudi je potegnila industrija z njiv in iz gozdov v svoje obrate. Ti delavci in delavke pa niso prinesli s kmetov v tovarno le svojih delavnih rok, ampak tudi svojo miselnost, ki so si jo pridobili v svoji kmečki okolici in ki ne odgovarja borbeni delavski miselnosti. Kljub temu, da je bila njihova odločitev in pot iz kmečkega doma v industrijski obrat kaj kratka in nagla, njihov duh in vzgoja te naglice nista mogla dohiteti. Ostala sta še vedno na njivi, v gozdu in v domači vasi, z vsem svojim dobrim in slabim. Prej vajeni lepega miru in mirnega dela, so naenkrat padli v brzino industrijskega življenja, ki zahteva jasnost in udarnost. V svoji vasi porazdeljeni na družine in privezani na kos lastne zemlje, so se znašli v množici sebi enakih, pri vedno enakem delu, katerega sadov ne bodo nikdar okusili. Ta pot iz patriarhalnega vaškega življenja v veliki industrijski kolektiv je vso to množico delavcev s kmetov presenetila. Niso se znašli. Če gledamo s tega zorišča naše delavstvo in njegovo dejavnost, bomo kaj lahko doumeli dolgo vrsto nerodnosti, prav otroških nerodnosti, ki jih je delalo. Vse te mno- žice se še niso razvile v pravo industrijsko delavstvo, kakršno more uspešno dohitevati hitrost industrijskega življenja. Kako se na zunaj odraža ta težka razvojna doba pri našem delavstvu? V prvih povojnih letih, ko je bilo delavstvo udarno in njegova zavednost močna, pri nas še nismo imeli razvite industrije. Kmečka zemlja je takrat potrebovala obdelovalcev in malokomu se je mudilo drugam iskat zaslužka. Toda prav hitro je nastopil preobrat. Kar sredi dežele so vstajale tovarne, posebno tekstilne, ki so zvabljale ljudi vase. Mladi ljudje so bili zadovoljni, da so si z 8—10 urnim delom prislužili vsaj toliko ali več, kot na domači zemlji z neprestanim trdim delom. Njihovo delo v tovarni se jim je zdelo celo kot nekak oddih, njihov zaslužek pa naj bi jim prinašal le prijetnosti. Prvi rod, ki je takrat stopil v tovarne, je danes že samostojen, čisto delavski, vsega je prevzela in- dustrija. Postal je navezan izključno na zaslužek v tovarni in nič več nima svojega kmečkega doma, ki bi ga preživljal, dočim bi mu tovarniški zaslužek le sladil življenje. Ko bi se za tem prvim rodom zaprla vrata v tovarne, bi imeli danes pri nas že lahko čudovito močno oblikovano delavstvo. Toda to se ni zgodilo. Industrija je požirala nove in nove množice kmečkih ljudi, od katerih bi moral vsak prestati dolgo dobo, da bi se vživel v pravo delavsko življenje. Naš narod, pred dobrim desetletjem še izrazito kmečki, stalno izgublja svoj kmečki značaj. Industrijski kraji vedno bolj razširjajo krog svojih delovnih sil, ki jih ru-jejo iz kmečke zemlje. Danes Slovenije že ne moremo več razmejiti v čisto kmečke in čisto delavske okraje. Vsa dežela je danes mešanica kmetov in delavcev. Prav jasno nam to sliko pokaže Gorenjska od Ljubljane gori prav do vseh krajev v zadnjih hribih. Red ali nered? V naših hišah in delavnicah srečujemo ljudi, ki gledajo na nas z neko prezirljivostjo. Boli nas. Vse dotlej nam je težko, dokler se z njimi ne srečamo in razgovorimo. Večkrat se to težko zgodi, čeprav bi mi radi. Če poudarjamo svoje krščanstvo, delamo s tem le še želvino lupino, da ne morejo in nočejo bliže. Zanje krščanstvo ni le »šara«, za katero se ne zmenijo, temveč neka moč, budna sila. ki se močno in vse preveč upira njihovim težnjam. Po njihovem mnenju prav krščanstvo ovira, da z delom za prevrnitev starega in zgraditev novega družabnega stanja ne uspejo. Krščanstvo zagovarja red, ki vlada, ki stiska, ki peha množice v pogin .. Ali je res tako? Ločimo dobro krščanstvo od nekaterih kristjanov, ki imajo le še v krstni knjigi pravico do naslova kristjan. Da se izognemo še nesporazumljenju, šc skušajmo določiti, kaj smatramo za red, urejenost. Lahko rečem, da urejam predmete, ko dam vsakemu svoje mesto, oni položaj, ki mu po naravi ali okoliščinah odgovarja. Če naobrnem to opredelbo na ljudi, družbo, tedaj hočem reči, da mora vsak poedinec imeti v družbi ono mesto, položaj, ki odgovarja njegovi osebnosti, po naravi in pridobljenih sposobnostih, da more človeku dostojno živeti. Tak red hočemo in tudi zagovarjamo. Ce danes mati zaradi bede in obupa ubije kakor koli svojega otroka, ne smatramo tega za red. Če danes nekdo (pa jih je premnogo) živi v takem pomanjkanju, da še komaj trpi, se upiramo tej krivici. Saj ako je v nevarnosti telo, je v živo zadet ves človek. Telo nima nujno potrebnega. Ali ni v nevarnosti še duh, oživljajoča iskra, duša? Tak človek more globoko zabresti, tedaj pa pravimo, kako nenraven je ta človek. Mladega vajen- ca brez razloga odpuste, mu ne dajo niti pravno določenega dopusta, ki je že itak zelo kratek itd. Fanta zagrnejo valovi... Tako nepremišljeno zgražanje je nedostojno za človeka, še bolj pa za kristjana; do nesrečnih ljudi delajmo most, ne da še poglabljamo prepad. Glejmo v njem odraz božji, saj je dejal sodobni pisatelj: »Vsak otrok je Kristus, vsaka žena Marija«. Nihče izmed nas ne trdi, da je to red. Saj vendar pravimo, da je družba razklana. Kdo pa si upa trditi, da vlada danes red? Nikdo. Prav nasilje bohoti, ki razkraja, ruši! Krščanstvo na tej zmedi nima deleža. Svet ni zato v stiski, ker je krščanski, temveč zato, ker je premalo krščanski. Prijatelji, mi se zavedamo tega. Zato pojdimo med ljudi, zanesimo med bedne toplino svojih src, Kristusovo luč. Znani francoski zagovornik krščanstva pa je tudi dejai, da je Kristus preko teles prodrl v človeške duše. Gre za udejstvenje nujnih pravic; kje je še njihovo spremstvo? Če mnogi nosijo prav tako odličen naslov kristjana kakor mi, pa so vso njegovo vsebino zavrgli, jih vzdramimo s klici potapljajočega se človeka. Mi pa še trdneje upodobimo krščanstvo med seboj in do bližnjega, ki je vsakdo, da ne pade nanj nobena senca ne pega ne psovka. Naše polje je obširno, upanje pa živo! Ne pohujšujmo se nad slabotnimi ljudmi, ki se boje boja; za zgled si vzemimo močne in odločne, ki se ne boje ničesar! Kmečki človek je pri svojem delu odvisen večidel od narave in naravnih sil, ki jih ni mogoče krotiti in ki zato nepreračunljivo določajo uspešnost njegovega dela. Kmečki človek je ujet v ogromen prostor elementarnih sil; zato ni vajen jasne, neizprosne borbe, b strahom in žrtvijo razumeva usodo in se ji predaja, Ta njegova predanost pa se ne nanaša zgolj na naravne sile, ampak se razširi tudi na čisto človeške sile. Tako se pre-rado zgodi, da kmečka konservativnost pomeni nezdravo življenjsko bojazen, ki človek zaradi nje odreče posebno v zmedenih družabnih trenutkih. Večstoletna vzgoja v družini, v šoli in y javnosti je kmečkemu ljudstvu vcepila pasivnost in ga napravila nezmožnega, da bi moglo ločiti nadčloveške od človeških sil ali da bi bilo zmožuo uspešne dejavnosti v življenjskem boju. Vsak kmečki človek, ki je padel v tovarno, je prinesel s seboj tako oblikovano iracionalno duševnost, ki ni somerna racionalnemu in razrednemu življenju v industrijskem svetu. V tovarni kmečki človek takoj podleže socialnemu pritisku, ker je navajen, da v vsaki sili vidi usodno silo, ki se ji ne more upreti. Iz kmečkega življenja čuti, da je človek nezmožen ubraniti se trdosti življenja, ki je uravnano po višjih naravnih zakonih. To občutje prinese kot žalostno dediščino v tovarno, kjer se na milost in nemilost preda izkoriščanju. Ta dediščina je prekletstvo našega delavstva, v njem tone brez moči. Le počasi, prav počasi začne tak delavec dobivati vero v sebe in v delavsko skupnost. Le počasi spoznava, da je mogoče spremeniti to višjo človeško silo, da se ji je mogoče upreti. Doba selitve kmečkih ljudi v industrijo prehaja danes sicer že h koncu. Industrializacija prihaja do meja, ko ne bo mogla več sprejemati novih množic. Današnje industrijsko delavstvo že v kratkem ne bo dobivalo več tolikega pritoka a kmetov. To delavstvo, ki je do danes stopilo v tovarne, začenja živeti počasi pravo delavsko življenje. V dobi enega rodu bomo imeli pred seboj izrazito delavstvo. Toda na drugi strani nastaja kmečki proletariat, množica kmetovalcev, ki pod nogami izgublja trden gospodarski temelj in pada v socialno revščino, ki je je bil do sedaj deležen le delavski stan. Razvoj, ki preoblikuje kmečko pasivnost v živo delavsko dejavnost, prehitevajo dogodki. S tem pa se odpira veliko vprašanje našega podeželja sploh. Z — št, 7 — 1939 DELAVSKA PRAVICA Delavstvo do meseca maja brez obratnih zaupnikov Zahtevamo podaljšanje lan- ■■■■■■■■■■■BHaMMHHHHHi sklh zaupniških mandatov! Delavska zbornica nam je poslala tole okrožnico: I. Gospod minister socialne politike in nar. zdravja je pod St. Br. 100.533 z dne 16. decembra 1938 izdal naslednji odlok: »Na podlagi členov 2., 3. in 12. Navodil za volitve delavskih in mame-ščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev odločam : 1. Da se volitve delavskih in narne-ščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov izjemoma za leto 1939 vrše v mesecu februarju namesto v januarju. 2. Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov v sezojiskih in novo ustanovljenih podjetjih, kolikor te niso izvršene v meseca januarju, se bodo tudi v bodoče vršile na podlagi 2. odstavka člena 2. navedenih navodil. Q tem je obvestiti ministrstvo za notranje posle, vse kr. banske uprave, Upravnika .mesta Belgrada, Centralno tajništvo delavskih zbornic in vse Delavske zbornice.« II. ' Glede na ta odlok se je Centralno tajništvo delavskih zbornic obrnilo na ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja z vlogo naslednje vsebine: V zadnji številki »Delavske pruvi-ce« smo pobliže obdelali bivšo .kolektivno pogodim tekstilnega delavstva in smo zustopali stališče, da ni treba de-laVstvu po njej prav nič žalovati. Dokazali smo tudi, zakaj. Je pa brez dvoma nastal z brezpo-godbenim stanjem za delavstvo nov položaj. Večina tovarn bo kljub temu postopala tako, kakor da bi kolektivna pogodba še obstojala. Nekatere pa bodo šle svoja pota. Kakšna, bo pokazala bližnja prihodnost. Naj sc ohranijo stare razmere ali naj nastopijo izpremembe v dosedanjih razmerah, v vsakem primeru se mora delavstvo pripraviti. Prav gotovo bo novo nastali položaj zahteval od delavstva aktivnega sodelovanja. Aktivno sodelovanje je pa dvojno. Ali obstoja sodelovanje v tein, da se pokličejo k .sodelovanju neki namišljeni delavski zastopniki, ki naj razmere, katere so ustvarili podjetniki premišljeno in i>o načrtu, potrdijo v »imenu« delavstva; ali pa obstoja v tem, da hoče delavstvo razmeram v tovarnah vsiliti tudi svojo voljo. Menimo, da ni potrebno posebej dokazovati, da Je prav za prav le tako sodelovanje aktivno.' Kajti le na podlagi takega Delavci! Prijatelji delavstva! Dolgoletna želja krščanskega delavstva je bila, da bi imeli za velikonočno in božična voščila svoje lastne razglednice. Krščanska delavska mladina se je odločila, da izda za letošnjo veliko noč prve slovenske delavske velikonočne razglednice. Razglednice bodo tiskane v modrem in rdečem tisku in bodo skušale biti resnično delavske. Z njimi bomo nadomesti tujo izdelke in bomo dali slovenskemu krščanskemu delavstvu slovenske delavske razglednice. Končno pa bodo razglednice čimbolj poceni, isaj se jim bo cena gibala okoli 0.75 din (75 par) iza komad. V interesu te velikonočne akcije naše mlade krščanske delavske kulturne organizacije je, da vsi delavci in prijatelji slovenskega krščanskega delavstva sežejo po njih in centrali KDM pošljejo že v naprej tozadevna naročila. Naročila sprejema: Referent za tisk in propagando »Kršč. del. mlad.« — Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-1.« Letošnje velikonočne praznike voščijo slovenski krščanski delavci in prijatelji delavstva le na delavskih velikonočnih razglednicah! Nahirajte oglase za »Pravico«! »V odloku ministrstva z dne 16. decembra 1938 St. Br. 100.533 o odlaganju volitev delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov za leto 1939. ni nič rečeno, ali manduti starih zaupnikov trujajo do izvolitve novih ali pa če ti mandati z 31. decembrom 1938 ugasnejo. Po zakonu traja .mandat eno koledarsko leto. Volitve izvajajo stari zaupniki in je s tem molče podaljšan mandat starih zaupnikov do izvolitve novih. Vendar se predpostavlja, da se volitve vedno morajo izvesti, kakor to zakon predpisuje — v mesecu januarju. Ce -se pa od tega odstopa, bi bilo potrebno, da se s posebnim odlokom označi položaj starih zaupnikov, kakor se je to leta 1929., ko so se tudi volitve preložile, napravilo. Z istim odlokom, s katerim so bile volitve odložene, je bilo rečeno, da se mandati starih zaupnikov podaljšajo in to do izvolitve novih. Odlok z dne 16. decembra 1938 te določbe ne vsebuje in zato nastane vprašanje: 1. Če 31. decembra 1. 1938. opolnoči ugasnejo mandati vsem sturim zaupnikom? 2. Kdo bo izvajal nove volitve, ker starih zaupnikov no bo več. Sestavljanje volilnih odborov iz »najstarejših« delavcev po podjetjih za izvedbo novih volitev bo povzročilo veliko komplikacij in lahko trdimo, da sodelovanja more delavstvo soustvarjati delovne razmere v svojo korist. Pa nuj gre za ureditev plač; za določitev uačina pri sprejemanju in odpuščanju delavstva; za ukrepe, če nastopi kriza in slično. Kako pa stoji s tekstilnim deluv-stvom v tem pogledu? Ali je že usposobljeno za tako aktivno sodelovanje? Če pregledamo sedanji položaj, bi mogli trditi, da še ni. Zadržanje podjetnikov nam more služiti za nekak barometer. Ta barometer kaže, da so podjetniki, zelo korajžni. Saj so krat-komalo zavrnili glavne zahteve zastopnikov delavskih strokovnih organizacij. Iz posameznih tovarn še vedno prihajajo pritožbe in tožbe, da postopajo inozemci z našimi ljudmi zelo trdo. Za malenkosti ne le kaznujejo, ampak celo odslavljajo delavce in delavke, ki so bili v tovarni že po več let. Samo zaradi tega, da uveljavljajo inočno roko. O sodelovanju z delavskimi zastopniki o vprašanjih, ki se tičejo delavstva, ni sledu. Te razmere nazori(o dokazujejo, kako je delavstvo usposobljeno za aktivno sodelovanje. Slepili bi sebe in delavstvo, ko bi mn hoteli natveziti, da je bogve kako močno. Nastop in postopanje podjetnikov dokazuje, torej neverjetno majhna peščica, da nima prav najmanjšega rešpekta pred tolikimi tisoči tekstilnega delavstva. Razumljivo. Saj ne .predstavljajo vsi ti tisoči nobene skupne množice. Množice, ki bi se zavedala, da služi število le podjetnikom, le produkciji, da ne ustvarja to število prav nobene bodočnosti njej, ampak le podjetnikom. Množice, ki bi se zavedala, da so za njo vsi ti tisoči brez pomena, celo v škodo, dokler jih ne bo prekvasila zavest skupnosti. Skupnost je tista čarodejna sila, ki usposuSlja delavstvo za aktivno sodelovanje in ustvarja rešpekt podjetnikov pred delavstvom. Kdo ustvarja delavstvu zavest skupnosti? Nič novega, je že staro in preizkušeno sredstvo. Edino delavska strokovna organizacija more vzgojiti delavstvo, ki ima smisel za skupnost in s tem sposobnost za aktivno sodelovanje. Nobenega drugega sredstva ni. Tekstilno delavstvo je sedaj razbito. Notranje v svoji duši, in na zunaj. Zaradi tega je brez moči. Zaradi tega mora prenašati .po tovarnah in drugih obratih duševna in telesna nasilstva. Zaradi tega je, mogoče najbolj izmed vsega delavstva, zasužnjeno. Sedanji položaj zahteva, da se tekstilno delavstvo otrese malodušnosti: da se zave samega sebe; da gre na delo, in sicer v tem smislu, da si najprej zgradi svojo samostojno in neodvisno delavsko strokovno organizacijo. Ko se to zgodi, bo vse drugo navrženo. .praktično zaupnikov sploh več ne bo. Da se to ne bi dogajalo, prosimo ministrstvo, da izda v zvezi s svojim odlokom tolmačenje, da se mandati starih zaupnikov podaljšajo do izvolitve novih. III. Na to predstavko Centralnega tajništva deluvskih zbornic je ministrstvo odgovorilo, sklicujoč se na odločbo Državnega sveta Br. 28.955 z dne 15. decembra 1937, ki se glasi: »Na podlagi § 119. zakona o zaščiti delavcev delodajalci ne smejo odpuščati niti preganjati delavskih zaupnikov zaradi pravilnega izvrševanja njih dolžnosti po odredbah tega zakona. Na podlagi Š 112. citiranega zakona mandat denlavskih zaupnikov trnja 1 koledarsko leto, a delavski zaupnik, ki je izvrševal svoj imandat v preteklem koledarskem letu, se sme iznova izvoliti, kar pomeni, da konec koledarskega leta delavski zaupnik po sili zakona izgubi svojstvo zaupnika, lahko ga pa zopet dobi s ponovno izvolitvijo. To, da § 113. zakona o zaščiti deluvcev določa, da v tistih podjetjih, kjer so delavci tudi prej volili svoje zaupnike, tvorijo ti zaupniki volilni odbor ter izvedejo nove volitve, ne znači, da se mandat delavskega zaupnika podaljšuje za čas izvajanja novih volitev. Tz vsega tega izhaja, da so z odredbami § 119. delavski zaupniki zaščiteni do konca koledarskega leta, v katerem so bili izvoljeni, ne pa tudi preko tega.« IV. Gospod minister socialne jmlitike in narodnega zdravja je pod St. Br. 6559 z dne 30. januarja 1939 izdal naslednji odlok: »Na podlagi členov 2., 3. in 12. Navodil za volitve delavskih in naine-ščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev, in v zvezi z mojo prejšnjo odločbo St. Br. 100.533 od 16. decembra 1938 odločam: 1. Da se volitve deluvskih in name-ščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov izjemoma za leto 1939. vrše v mesecu maju namesto v mesecu febru-arju. 2. Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov v sezonskih in novo ustanovljenih podjetjih, kolikor te niso izvršene v mesecu januarju, se bodo tudi v bodoče vršile na podlagi 2. odstavka člena 2. navedenih navodil. O tem je obvestiti ministrstvo zu notranje posle, ministrstvo za šume in rudnike, vse kr. banske upruve in vse Delavske zbornice.« Kmet in delaTec sta eno! i. Dovolite, gospod urednik, du povemo nekoliko, kako razumevamo razmerje med kmetom in delavcem tudi mi podeželski ljudje in vas prosimo, da o priliki pripomnite k temu tudi svoje mnenje. Naše mnenje je, da vsa teža socialnega vprašanja leži v tem, koko obvarovati kmečki stan propadanja in zagotoviti delavstvu dovolj zaslužka. Komur se to posreči, bo rešil socialno vprašanje. Kajti jasno je: če kmet ne bi propadal in če bi delavstvo imelo dovolj zaslužka, bi tudi obrt, industrija iu trgovina, sploh vse panoge narodnega gospodarstva uspevale. Saj vsak lahko uvidi, da je splošno blagostanje v družbi odvisno v največji meri od tega, da kmet in delavec dobro izhajata. Treba je torej iskati pota in sredstva, da se to doseže. Najrazličnejši možje so to že poskusili na razne načine in tudi še dunes poskušajo. Pri vseh, kolikor nam jih je do sedaj znanih, pa opažamo več ali manj, rekli bi — pristranosti; namreč v toliko, da so se nekateri ozirali bolj na kmete, drugi pa bolj na delavce. Edini sociolog, ki je še najbolj pametno in praktično skušal rešiti socialno vprašanje, je bil po našem mnenju pokojni naš oče Napačno početje Delavska zbornica je starešine obratnih zaupnikov kukor tudi vse strokovne organizacije obvestila, daje prejela odlok ministrstva za socialno politiko, s katerim se volitve delavskih zaupnikov za leto 1939. ponovno odlagajo, in sicer da se bodo vršile v mesecu maju. Poleg tega je Delavska zbornica v svoji okrožnici pojasnila tudi stališče ministrstvu za socialno politiko glede trajanja mandatov delavskih in nameščenskih obratnih zaupnikov. Iz tega je razvidno, da stoji ministrstvo na stališču, da so mandati obratnih zaupnikov, izvoljenih za leto 1938., ugasnili z 31. decembrom. Ker.se teh mundatov ni podaljšalo, je znak, da v času od januarju do maja na obratnih zaupnikov. To je vsekakor čudno stališče, kajti v takem primeru bi bilo nujno, da se mandati delavskih obratnih zaupnikov podaljšajo. JSZ je takoj po prejemu okrožnice od Delavske zbornice naslovila na DZ. vlogo z zahtevo, da je treba pokre-niti vse potrebno zu zaščito obratnih zaupnikov, kakor tudi doseči, da se podaljšajo mandati delavskih in nameščenskih obratnih zaupnikov, kateri so bili Izvoljeni za leto 1938. To se nam je zdela pravilna pot, kajti Delavska zbornica imu že po zakonu dolžnost, da skrbi zu zaščito obratnih zaupnikov, kateri poleg inšpekcije dela spadajo tudi v njeno pristojnost. Strokovnu komisija za Slovenijo pa je na okrožnico Delavske zbornice sama poslalu okrodnico vsem starešinam obratnih zaupnikov in priložila tiskovine ter naročila starešinam, naj te izpolnjene pošljejo banski upravi z zahtevo, da se manduti za obratne zaupnike podaljšajo. Način tega dela odklanjamo. Stro-. kovna komisija ni nobena predstavnica delavskih obratnih zaupnikov in ako že kaj pošilja in naroča, lahko to naroča obratnim zaupnikom, kateri so bili izvoljeni na njenih kandidatnih listnh. Kadar pa gre za vse obratne zaupnike, tedaj je pa tu za to Delavska zbornica ali pa sporazumno vse strokovne organizacije, katerih se to tiče. Ako odklanjamo pritisk z eni: strani, gu moramo prav tako odkloniti tudi z druge. S takimi stvurmi se namreč daje le še bolj orožje v .roko onim, kateri bi prav s takimi metodami radi strahovali naše delavstvo. Zato smo in vedno tudi bomo zu zdravo demokracijo v delavskem strokovnem gibanju in bomo odklanjali vse, kar bi kakor koli moglo škodovati zdravemu razvoju delavskega strokovnega gibanja. gramofonske PLOŠČE šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem samo 30 din. Razen tega vza-' memo tudi stare v račun. Iščite seznami dr. Janez Ev. Krek. Od drugih se je razlikoval v tem. da je pojmoval kmeta in delavca kakor nekako absolutno nedeljivo enoto. To nam menda dovolj jasno dokazuje dejstvo, da je spisal svoje prvo sociološko delo, ki je bilo namenjeno našemu delavstvu, »zgodovino o propadanju kmečkega stanu«. To je bila knjiga: »Črne bukve kmečkega stanu«. V propadanju kmečkega stanu je videl pokojni dr. J. Ev. Krek pravi vzrok socialnega vprašanja. Spoznal je, da delavci niso nič drugega kakor obubožani kmetje, kar so tuai v resnici. To zavest je hotel v delavcih tudi najprej zbuditi. Zato je tudi podal našemu slovenskemu delavstvu najprej v roko knjigo, iz katere je tako-rekoč moral vsakdo spoznati, da današnje delavstvo ni ničdrugegu kakor obubožan kmečki stan. V tem pojmovanju socialnega vprašanja dr. Jan. Ev. Kreka in v tem njegovem prizadevanju, zbuditi zavest, da delavstvo ni nič drugega kakor obubožan kmečki stan, se naj lepše in najjasnejše vidi vsa veličina in modrost njegovega duha. S tem je socialno vprašanje tako poenostavil, du ga lahko pravilno in zadostno ne sa-m0 P.°imuie> ampak tudi samostojno praktično rešuje vsak tudi najbolj preprost človek, ako ima le količkaj dobre volje. To dejstvo, da sta delavski in krneč, ki stan glede na socialno vprašanje kot nekaka absolutno nedeljiva enota, je povsem jasno in umljivo za vsake- Še o vprašanju tekstilnega delavstva DELAVSKA PRAVICA 1939 — St.? — 3 Občni zbori krajevnih skupin v znamenju neomajnega zaupanja v JSZ Zagorje Občni zbor. Preteklo nedeljo je odbor skupine rudarjev JSZ polagal svoje račune. Za občni zbor je bilo med članstvom veliko zanimanje, kar je prMala velika udeležba. Iz poročil je bilo razvidno, da je skupinski odbor mel skozi vse leto polno dela. Saj je -ikupina v tem letu dvignila svoj delavski prapor, si nabavila klavir, ki ga pridno uporablja 'lastni pevski odsek pod' vodstvom g. Korošca. Vse delo se ^e bolj pokaže iz blagajniškega poročila, kjer je bilo vsega prometa nad '0.000 din. Za podpore bolnim članom in svojcem ponesrečenih, se je izplačalo oikrog 4000 din. Da pa je odbor vestno in pošteno vodil .svoje delo, so dokazale tudi tri revizije, ena od centrale in dve od nadzornega odbora. Z malimi, izjemami so bili izvoljeni stari <*lfoorniki. Po izvolitvi odbora je dobil besedo zastopnik centrale tov. ltoz-inkii. Orisal je ves položaj in delo organizacije. Obrazložili je tudi položaj /adnj-ega časa, ko se je strnilo do mala vse. da stre naše vrste. Naš delavec ve, * kom ima opraviti. Tudi ve, da je prav, 'če suhe veje padajo od zdravega telesa. Smo in hočemo ostati krščanski delavci, branitelji demokracije in našega slovenstva. Zato ne oklevamo, naštt zavest se je podvojila, in zaupamo v vodstvo naše Jugoslovanske strokovne zveze. Celotni občni zbor je izzvenel v neomajno zvestolfo naiši JSZ in njenemu vodstvu ter svobodnemu n neodvisnemu strokovnemu gibanju. Občni zbor je tudi sprejel predlog, da -Vb vsakem primeru smrti moža. prispeva _ vsak 'član družini 5 din. Občni /l>or je posekal v najilepšem redu. Vsi •o odšli z zavestjo, da bo vsak skušal riaSe vrste še oikrepiti. Rimske toplice Na občnem ■zboru v Rimskih toplicah je bila 90% udeležba organiziranega članstva. Navzoči so soglasno • ►d obril j, stališče seje vodstva JSZ. Centralo je zastopal tov. Lešnik Alojzij, Ivi jo jasno obrazložil stališč JSZ. Da -n člani zato, da dela krščansko delavstvo.Sloveni je skupno, da pa se ne borno podredili oninn, ki so sami podrejeni zimanjim vplivom. Navzoči kmet D. M. je izjavil, da ise z izvajanjem popolnoma strinja ter da mu je JSZ bližja kot ZZD, ker je prava slovenska. kar o drugi ne moremo reči. Nazarje V nedeljo 29. januarja smo imeli "v delavski sobi obrata 1. občni zbor na-ie skupine. Občni zbor je bil precej dobro obiskan. Vodil ga je tov. Lukač Jože. Centralo je zastopal tov. Hočevar Metod, ki je zbranemu delavstvu v obširnem govoru razložil pomen delavske organizacije ter bodril tovariše k večji složnosti in delavski zavesti. ter poročal o 40 letnem delovanju JSZ. Potem so podali poročila odborniki skupine. Nato je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: Urtelj Jože, Kos Lojze, Strmšek Franc, Hofbauer Karel. V nadzorstvo so bili izvoljeni Celinšek Jože in Lukač Jože. — Pozivamo vse tovariše in tovarišice, da še bolj strnejo svoje vrste ter ne nasedajo raznim vsiljivcem, ker bomo le tako mogli biti kos vsem naporom. Planina pri Rakeku Dne 8. januarja smo imeli letni občni zbor naše skupine lesnih delavcev JSZ. Odborniki so podali izčrpna poročila o svojem delu. Centralo je zastopal tov. Bore, ki nam je orisal splošni delavski položaj, posebno v lesni stroki, ter nam dal navodila za praktično in uspešno delo v skupinj. Glede na položaj v JSZ, smo z ogorčenjem (poslušali poročilo, kako nelojalen in ■nekrščanski boj vodi proti njej novo pečena ZZD. Po debati smo prišli do spoznanja, da imamo kot katoličani in delavci polno pravico in v današnjem času naravnost dolžnost, da na dosedanji liniji vztrajamo ter še nadalje delamo za ubogo in izkoriščano delavstvo. Vero imamo vsi v enega Boga, zaito nam nihče pravovernosti odrekati ne more, niti sebi o tem prisvojiti monopol. V naših potrebah nas je le naša JSZ pravilno razumela in uspešno zastopala, zato ostanemo njeni člani tudi v prihodnje. Da pa našo enotnost pokažemo tako javnosti, kakor v podjetju, je s soglasno zahtevo navzočih bil ponovno izvoljen ves stari odbor, razen predsednika, ki je že med letom odšel drugam v službo. Članstvo pozivamo, naj pridobiva novih članov, pomaga odboru pri de-,lu, da bomo res močni in odporni proti vsem razdiračem. tako v idejnem kakor v strokovnem pogledu. Svoje ideje bomo kmalu uveliavili. Zato vsi korajžno na delo za JSZ. Radomlje V nedelejo 29. januarja se je vršil občni zbor naše plačilnice Strokovne skupine opekarskega delavstva v Radomljah. Občnega zbora so se udeležili skoraj vsi člani, kljub temu, da smo sedaj skoraj vsi brez dela in zelo raztreseni po okolici. Centralo sta zastopala tov. Škof Franc in Čuk Danilo z Viča. V svojih govorih sta poudarjala, kako potrebna je danes delavstvu strokovna organizacija. Delavstvo je z velikim zanimanjem sledilo njihovim govorom. Ob zaključku se je postavilo delavstvo na stališče, da je zanj mesto edino le v Jugoslovanski strokovni zvezi, ker je rto res prava delavska strokovna organizacija. Nič nas ne moti to, da se ji danes podtikajo vse mogoče reči, kajti do- bro se zavedamo, da je vsaka dobra stvar še vedno trpela silo in krivico in tako tudi naša JSZ. Zato se bomo še lx)lj tesno strnili v njenih vrstah in jo branili ter krepili njeno moč. Križe Čevljarski pomočniki, organizirani v JSZ, smo imeli 15. januarja t. 1. svoj občni zbor. Po poročilih o nastalem položaju v skupini in v centrali, smo sklenili našo pot za vsako ceno obdržati. Ideje pravice, svobode in praktičnega krščanstva se spreminjati ne dajo. Mi bomo vztrajali z našo JSZ, dokler ji bodo te ideje svete in vodilne! Izvolili smo si odbor, ki se te danes težke naloge v polni meri zaveda, ter bo tako vodil skupino in članstvo v boljšo prihodnost skozi vse viharje. Vse pomočnike vabimo, da se nam pridružijo, ker v skupnosti je moč in uspeh. Skupno pji odboru, posebno pa blagajniku, pomagajmo in lajšajmo težko in odgovorno delo. Trbovlje Skupinu Strokovne zveze rudarjev je imela svoj 23. redni občni zbor. Ker je tov. predsednik F. Križnik bolan, je občni zbor otvoril in vodil njegov namestnik M. Renko. Udeležba je bila 90 odstotna, tov. A. Diacci, ki bi moral zastopati centralo, je zaradi nujnega zadržka izostal in se je pravočasno opravičil. Mesto njega je poročal iz centrale tov. tajnik J. Rozman, ki je prišel že dopoldne nu sejo strokovnega odbora rudarjev, katera se je vršila v tajništvu na Lokah. Iz poročil, katere so podali odborniki, je bilo ugotovljeno, da je organizacija porastla na članstvu za 140 odstotkov, kar je znak, da ima maša strokovna organizacija zaupanje pri delavstvu. Iz poročil odbora, kakor tudi zaupniškega zbora se je videlo, da so vestno in požrtvovalno vršili poverjeno jim nalogo v organizaciji, za kar ie dobil odbor soglasno razrešnico občnega zbora. Zelo pomembno in bodrilno je bilo poročilo tov. Rozmanu. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, v katerega smo pritegnili nekaj mlajših in agilnih tovarišev. Zaupniški zbor se je pomnožil in razdelil, tako da prideta v vsak okraj po dva zaupnika. Dobro se je obneslo, ko je lansko leto odbor imenoval izmed zaupnikov podblagaj-nike, ki pobirajo vsak v svojem okolišu članarino, ki so jo potem red.no odajali glavnemu blagajniku. Na ta način bomo prišli do rednega pobiranja članarine, kar je za brezhibno poslovanje skupine in za obračunavanje s centralo nujmo potrebno. Veselilo nas je, ko je prišel med nas naš duhovni vodju skupine č. g. Fr. Kač, ki nas je v kratkem nagovoru vzpodbujal, du po krščanskih načelih in v medsebojni ljubezni delujemo za do- »n, če količkaj resno misli in razmo-triva o socialnem vprašanju. Vendar morumo to tudi dokazati, Ja bodo tako delavci kakor tudi kmetje, katerih to vprašanje (neposredno tiče, lažje razumeli. In to moramo dokazati iz dejanskih razmer, v kakršnih danes živimo, sicer bi nam lahko kdo očital, da so drugačne današnje socialne razmere prinesle tudi drugačne pogoje /m medsebojno razmerje kmeta in delavca. Zalo bomo skušali dokazovati •»knpnost gospodarskih in sociulnih koristi kmeta in delavca glede na sedanja aktualna vprašan ja in razmere. Začnimo pri brezposelnosti, ki je brez dvoma danes najvažnejše 'ocialno vprašanje prav v vseh državah po vsem svetu, in poglejmo, v kakšnem razmerju si stojita pri tem vprašanju krnet in delavec!? — Poglejmo najprej, kaj je vzrok brezposelnosti? Na eni strani vidimo industrijske tieJavce, ki so brez delu. Na tlrugi strani pa vidimo, da na kmetih manjka delavcev. Vsak pameten človek bi pričakoval, da se bo brezposelnost industrijskih delavcev in pomanjkanje delovnih moči na kmetih izravnalo tako, da bodo šli brezposelni industrijski delavci na kmete. Toda nič tega. 5e celo nasprotno vidimo, da si ob času tako splošne brezposelnosti med: industrijskim delavstvom in 'pomanjkanja delovnih moči na kmetih iščejo kmečki ljudje zaslužka v mestih, pri industrijah, rudokopih itd. Ali ni to morda narobe svet? Ali ne izvira ta čudni pojav v današnjem gospodarskem življenju morda iz delomržmje ali nesmiselnosti tako kmečkih kakor industrijskih delavcev? Mislim, da ne; ker za presojo splošnega razpoloženja ne morejo priti v poštev posamezniki, katerih ne moremo zagovarjati, temveč splošno iraizpoloženje delavstva, ki kaže tako na kmetih kakor v industriji tudi v današnjih časih še več kakor povprečno mero veselja in dobre volje do dela. Vzrok temu pojavu je dejstvo, da dohodki iz kmetije danes ne donašajo toliko, du bi mogli kmečki ljudje kljub trdemu in vestnemu delu kriti svoje potrebe. Zato so prisiljeni iskati zaslužka še v industrijah ali pa se morajo izseliti, kjer nastopajo v tujini istotako kot tekmeci industrijskega delavstva. — Poglejte v naše rudo-kope, tovarne, državne in druge službe, pa boste videli povsod skora j izključno le kmečke sinove. Vprašajte .lih, zakaj so pustili domačijo, pa boste zvedeli, da: eni zato, ker ni bilo zanje doma več prostoru, drugi pa zato, ker se ikljub trdemu 16 in celo 20 u rnem n delu na dan ne morejo več na kmetiji vzdržati. Industrijski delavci! — Ali se zavedate, da so vaši očetje in bratje, čeprav imajo še borno domačijo, prav-tako navezani na zaslužek še poleg kmetije, če hočejo živeti, kakor vi, ki ste že popolni proletarci brez doma in zemlje? Teli razmer na kmetih pa so krivi ravno isti kapitalisti, ki delavce odpuščajo in omejujejo proizvodnjo zato, du industrijske izdelke, obleko, obutev, stroje, železo itd. dražijo. Tako delajo tovurne velike dobičke, katere mora kmet, ki te stvari kupuje, plačati. Poleg tega nairaščajo še davki, dohodki iz kmetije se pa sorazmerno ne večajo, ker se zaradi prenizkih mezd in plač konzum porabnikov omejuje in višjih cen tudi ne zmore. Na drugi strani pa znižujejo cene kmečkim proizvodom veleposestva, ki uporabljajo moderne stroje in ves tehnični in znanstveni napredek v kmetijskih veleobratih, proti čemer se mali kmetje sploh ne morejo uspešno braniti, ker v kmetijskih veleobratih so pridelovalni stroški vedno manjši kakor na malih posestvih. Tako vidimo, kako se nn eni strani industrijski izdelki dražijo, dočim cene kmetijskim pridelkom _ padajo, zaradi česar se delo na kmetih ne izplača. Zato kmečki ljudje kljub vsemu pomanjkanju delovnih moči na kmetih silijo v mesta in industrijske kraje. S tem pa delajo konkurenco že itak slabo plačanemu in brezposelnemu delavcu. Tako vidimo, kako sta s tem, da delajo banke in kapitalisti velike dobičke, tepena kmet in delavec, ki sta potem nekako prisiljena drug drugemu nasprotovati, kar je za oba največja nesreča. Kajti s tem, da išče kmet zaslužka v industriji, uničuje delavca. Delavec pa s tem, da podpira in celo zahteva znižanje cen kmečkim pridelkom zaradi prenizkih plač, ki so po- Švicarski delavci Jugoslovanski strokovni zvezi Na naše poročilo o dejuvske.ni in sindikalnem položaju sono prejeli od Švicarske zveze krščanskih transportnih, ročnih in živilskih delavcev v St. Gallenu tole pismo: »Kakor smo razvideli iz vašega poročila, doživljate težko borbo za svobodo in neodvisnost krščanske strokovne organizacije. Osupljeni smo brali to poročilo. Kot Švicarji, ki svobodo, predvsem sindikalno svobodo, že iz tradicije cenimo tako visoko, izražamo slovenskim tovarišem svoje najgloblje simpatije, združeni z živo željo, da kljub vsem težavam greste po poti, ki je krščanskega sindikata vredna, in se brez strahu borite do končne zmage.« brobit delavstva. Obljubil je svoje sodelovanje tudi še za naprej, zakar mu je odbor, kakor tudi članstvo zelo' hvaležno. Tovariši, eno leto dela je zopet za nami, prestopili smo v drugo, ki leži pred nami in v katerem nas čaka veliko dela, zato bo treba, da bomo z roko v roki vestno, vsak po svojih zmožnostih in času, vršili svoje dolžnosti v organizaciji. Občni zbori V nedeljo 12. t. m. se bo vršil občni zbor plačilnice tekstilnega delavstva v Gameljnah, in sicer ob 9 dopoldne v; prostorih gostilne Maček v Spod. Gameljnah. Kot zastopnik centrale pride tov. Srečko Žumer. Občni zbor Strokovne skupine rudarjev Huda jama se bo vršil v nedeljo 12. t. m. v prostorih skupine v Laškem. Zastopnik centrale bo tov. Ju-rač Jože iz Celja. Ker se občni zbor Skupine 'lesnega delavstvij v Škofji Loki ni vršil 5. t. m., se bo vršil v nedeljo 12. t. m. v prostorih gostilne Plevna na Suhi. Kot zastopnik centrale bo prišel tov. Bore Mavricij z Duplice. Sestanki se bodo to nedeljo vršili pri tehle skupinah: Na Viru sestanek Strokovne skupine tekstilnega delavstva ob 8 dopoldne v prostorih gostilne Marincelj t Dobu. Strokovna skupina deluvcev na Vrhniki ob 9 dopoldne v prostorih Rokodelskega doma. Strokovna skupina rudarjev v Šmarju ob 9 dopoldne v prostorih gostilne Fortuna na Razdrtem. Občni zbor pom. usnj. in galant. stroke se bo vršil v nedeljo 12. t. m. v Domžalah v restavraciji pri postaji. Udeležba obvezna za vse člane. sledica prevelike ponudbe delovnih moči, uničuje kimeta, ki je potem prisiljen v pogubo delavca si iskati zaslužka v industriji. In tako se brezposelnost čimdalje bolj širi. Zato pa je treba, da se kmet in delavec zavedata, v kako tesni zvezi so gospodarski interesi kmeta in delavca. Zavedati se morata, da — kar je za kmeta dobro, je tudi delavcu v korist in kar je delavcu v korist, je tudi za kmeta dobro. Oba ta dva stanova se morata skupno boriti kot neraz-družljiva enota in delati na to, da se kmetu za njegovo pridelke plačujejo proizvajalni stroški, delavstvu pa tako povišajo plače, da bo lahko plačevalo kmetu opravičene cene. Na ta način bi prišlo delo do svoje veljave. Kmet bi potem bolj ostajal ri svoji kmetiji, delavec pa bi se ta-o iznebil najnevarnejšega tekmeca, kmeta. Da se to doseže, je pa potreba najtesnejše kmečko delavske sloge, obojestranske izobrazbe in sposobnosti, da odločilno sodelujeta v narodnem gospodarstvu, kmet v agrarni politiki, delavec pa v industrijskih obratih, s pomočjo zasebne in zadružne samopomoči in pravične socialne zakonodaje. Dokler pa bosta kmet in delavec razdvojena in premalo izobražena, bo brezposelnost tako na kmetih kakor t industriji ne samo obstojala, marveč se še celo večala. Posavski sotrpin. (RazgJLtd pj3 metiL Pri nas Nova vlada. Dne 4. februarja je od-atopilo pet ministrov in s tem povzročilo vladno krizo. V izjavi pravijo, da »o odstopili zaradi nesoglasij v vladi glede načina reševanja hrvaškega vprašanja. Zatem je Stojadinovič dal ostavko celokupne vlade. Novo vlado je sestavil dosedanji minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, ki je postal predsednik vlade in notranji minister. Minister za zunanje zadeve je dr. Cincar Markovič, dosedanji po-■lanik v Berlinu, minister za pravosodje je bivši ban savske banovine idr. Ružič, od Slovencev pa sta ostala notri dr. Krek in Snoj. Min. predsednik Cvetkovič je izjavil, da se bo resno trudil v priprav-1 jan j n sporazuma s Hrvati. Dr. Maček je bil za časa vladne kri-»e tudi poklican v Belgrad na posvetovanje. O vzrokih, ki so privedli do padca dr. Stojadinoviča izvemo marsikaj tudi iz poročila skupščinske manjšine o izvedbi volitev, ki je bilo prebrano na seji 3. februarja. Po tej izjavi opozicije, irazvoju dogodkov in napovedi novega min. predsednika smemo upati, da bo notranje urejevanje Jugoslavije stopilo na bolj-#o pot kot doslej. Samo zadovoljni narodi v državi so pogoj za njeno trd. n ost in obstoj. Za mejami Amerika in Evropa. Za govori Chamberlaina in Hitlerja je spregovoril še ameriški predsednik Roosevelt. Rekel je, da ameriške demokratične države Btoje popolnoma jasno na strani evropskih demokratičnih držav, ako bi kdo izzval vojno proti njim. Rekel je, da mora vsak, ki bi napadel Francijo, računati s tem, da bo postal s tem tudi sovražnik Amerike. S tem je močno poudarjeno, da je svetovna politika razdeljena med dve skupini velikih držav, ki so si nasprotne: na eni strani Amerika, Anglija in Francija, na drugi strani Nemčija, Italija in Japonska. Obe strani se močno in neprenehoma oborožujeta. Na Hitlerjevo zahtevo po kolonijah niso nasprotne države dale še nikakega odgovora. Prihodnje tedne je pričaikovati zopet norih razburljivih mednarodnih dogodkov. Španska državljanska vojna je zaenkrat središče mednarodnih dogodkov. Svet čaka, kakšne zahteve bo po aemških zahtevah po kolonijah postavila pred diplomate Italija, ki hoče za Nemčijo tudi pokazati nekaj uspehov. Mussolini pa je izjavil, da bo svoje aahteve Franciji in Angliji sporočil, kadar bo Francova zmaga v Španiji popolna. Zato se z vsemi silami nadaljuje ofenziva generala Franca in nje- Sovih zaveznikov proti katalonskemu elu Španije. Na bojiščih okrog Madrida je zaenkrat še mirno. Republikanci se utrjujejo za močan odpor proti nacionalističnim armadam. Za primer popolne zmage nacionalistov v Španiji bo mednarodna napetost od dne do dne naraščala. Francija bo od treh strani ogrožena in bo pritisk nanjo velikanski Angleški in francoski politiki teden za tednom ponovno poudarjajo, da sta Anglija in Francija neločljivo zvezani za primer vojne. Vojake za bodoče nemške kolonije 2e z vso naglico zbirajo v Nemčiji. Tako poroča angleški list »Daily Ex-nress« in več londonskih listov. Vojaki odhajajo v italijanske kolonije, kjer se vežbajo skupaj z italijanskimi četami za kolonijalno vojaško službo. Mnogo nemškega vojaštva je zbra- ®“PRAVIC4 KRŠČANSKEGA nF.I.OVVF.r, \ T.tnnSTVA Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani, Miklošičeva centa 22-1. — Oplaši, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Oglasi po ceniku. - Telefon Štev. 4!»IH. Številka pošt. čekovnega računa 14.900. Posamezna Številka l din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 11» din. za pol leta 2» din, zn vse leto II) din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko ?.imer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o z. v Ljubljani, Tyrševa e. 17 (Maks Blejec) nega ipo Koroškem. Nemški rekruti iz bivše Avstrije so ibaje namenjeni za pomoč Italiji, če bi se ta zapletla v vojsko s Francijo. Po nemških vojašnicah predavajo vojakom o kolonijah in vabijo za službo v kolonijah. Neprestane eksplozije bomb se nadaljujejo po Angleškem. Eksplozije in požare po tovarnah baje uprizarjajo tajne organizacije Ircev. Za temi organizacija pa stoje itudi razni drugi sovražniki Anglije. Francoski odposlanec pri španskih nacionalistih. Časopisi so objavili, da je Francija že poslala svojega zastopnika v nacionalistično Španijo v Bur-gos. Francoski odposlanec je sedaj objavil, da je prišel v Burgos samo zaradi informativnih razgovorov. Časnikarjem je izjavil, da se bo po dobljenih informacijah vrnil iin poročal o položaju zunanjemu ministru Bonnetu. Živahno delo italijanske diplomacije na Balkanu se nadaljuje. Po obisku italijanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji je prišel na obisk tudi zunanji minister Romunije. Romunija in Jugoslavija se pripravljata po italijanskih nasvetih na sporazum s skupno sosedo Madžarsko. Ko bodo vse tri države prijateljsko povezane, se bo začela graditi velika avtomobilska cesta iz Italije preko Slovenije, Hrvaške, Srbije na Vzhod do Črnega morja. Italija hoče z vsemi temi državami navezati močno trgovino. Potem bi se mirneje posvetila politiki na zapadu in v Sredozemskem morju. Za konec meseca pripravlja italijansko zunanje ministrstvo važen obisk na Poljsko. Poziv slovenski javnosti! V zadnjem času se je v naši javnosti začelo živahneje razpravljati o socialnem zavarovanju ljudstva, predvsem kmečkega. Z ozirom na predloge, da bi se za kmečko ljudstvo uvedlo zaenkrat samo starostno zavarovanje ter na trditve, s katerimi se skuša te predloge opravičiti, češ, da bi bolniško zavarovanje zahtevalo preveč denarnih sredstev, zaradi česar zaenkrat ni izvedljivo, — čuti podpisana organizacija, ki je prva stavila slovenski javnosti zahtevo tudi po bolniškem zavarovanju vsega slovenskega revnejšega ljudstva, dolžnost, javno ugotoviti sledeče: 1. Bolniško zavarovanje za kmečko ljudstvo naj bi po našem predlogu obsegalo samo brezplačno zdravniško pomoč, brezplačna zdravila in brezplačno zdravljenje v bolnišnicah, a nika-kih bolniških podpor, kot jih prejemajo n. pr. zavarovani delavci. 2. Poslovanje ljudskega bolniškega zavarovanja naj bi izvrševale občine, tako da ne bi bil potreben nikak poseben upravni aparat. 3. Ker so vse bolnišnice v Sloveniji, razen obče državne v Ljubljani, last banovine, ker je v Sloveniji že precejšnje število zdravstvenih občin z občinskimi zdravniki in je nastavljenih tudi že precejšnje število banovinskih zdravnikov, smo prepričani, da bi se dalo v okviru banovine ljudsko bolniško zavarovanje izvesti, dogovorno z upravo obče drž. bolnišnice v Ljubljani. Treba bi bilo samo te ustanove pomnožiti, izpopolniti, organizirati in povezati za enotno delo, dosedanjo mejo upravičencev za brezplačno zdravniško pomoč pa odpraviti, ker si vsak premožnejši rad vzame privatnega zdravnika. 4. Prepričani smo, da bi za kritje stroškov takega ljudskega bolniškega zavarovanja radi prispevali v obliki banovinskih doklad po svojih močeh vsi revnejši prebivalci Slovenije, pa tudi vsi premožnejši, ki se zavedajo, da je bodočnost naroda le v zdravem ljudstvu in da je umrljivost kmečkega prebivalstva Slovenije skoraj polovico višja, kot pa v mestih ter da je temu vzrok izostanek zdravniške pomoči. 5. Razen splošnega bolniškega zavarovanja smatramo za najpotrebnejše nezgodno zavarovanje, ki bi se isto-tako moglo organizirati potom občin, ki bi iz posebnih proračunskih postavk dajale podpore najpotrebnejšim invalidom in onemoglim. 6. Smatramo, da je prvenstvena potrebnost ljudskega bolniškega zavarovanja dokazana tudi s tem, ker je delavsko bolniško zavarovanje vpeljano že pred 50 leti, dočim se je starostno uvedlo šele v zadnjih letih. Zaradi vseh navedenih dejstev pozivamo vsa oblastva, vse ustanove in vse organizacije, ki hočejo koristiti slovenskemu ljudstvu, da se zavzamejo za takojšnjo uvedbo splošnega bolniškega zavarovanja slovenskega, predvsem kmečkega ljudstva. Vse slovenske liste in časopise naprošamo, da ta naš poziv objavijo. V Ljubljani, dne 27. januarja 1939. Zveza absolventov kmetijskih šol dravske banovine v Ljubljani.