Slovencem smrt! ^-C__L--'' Maribor, 22. raaja. V nobenem deželnem zboru niso Nemci tako razdivjani in zlobni kakor pri nas na Štajarskem. Omamljeni od sovraštva do Slovencev mislijo le na to, kako bi čim preje duševno in gmotno uničili slovensko ljudstvo. Ne poštenost in pravica jim narekujeta njih delovanje,'ampak le slepo sovraštvo in neizmerna grabežljivost. Nemci koprnijo po trenotku, ko bodo na spodnještaiarskih kmetskih domovih gospodovali njih krvni bratje. Siovenski kmetje jim naj bodo le hlapci in dekle, dokler ne umrjejo, dokler ne izginejo . . . To sovraštvo in grabežljivost so dokazali Nemci zopetno dne 18. maja t. 1. v našem deželnem zboru. Našle so se tedaj vse nemške duše skupaj: liberalne, nacionalne in konservativne. Veljalo je namre6, da se zopet stori korak naprej v ugonabljanju spodnještajarskih Slovencev. Nemci so predlagali, naj se Siidmarki, Schulvereinu, celjskemu Studentenheimu in nemškim dijakom celjske gimnazije da podpora v znesku 20.000 gld. Slovenski kmetje! Siidmarka, to ie ono druStvo, katero kupuje posebno ob jezikovni meji vaše domove in posestva, ter jih prodaja potem po najugodnejših cenah iz tujih krajev k Vam privandranim Nemcem. To društvo Vam kupuje torej zemljo izpod nog, slovenski kmetje, in temu društvu dajejo Nemci podporo. Schulverein Vam odtujuje Vašo deeo, jo pripravlja za prusaštvo ter prinaša nemir v vse kraje, kamorkoli pride. V celjskem Studentenheimu se ne sprejemajo slovenska deca, ampak le otroci spodnještajarskih nem6urjev in nemških paberkov. Za Vaše dijake, Slovenci, ne da dežela niti krajcarja. Za nemške dijake pa skrbi v Studentenheimu in zraven še ustanavlja posebne štipendije za nemške dijake celjske gimnazije. In ne kakih par tiso6 dajejo za te namene, s katerimi Vas ho6ejo uni6iti, ugonobiti, zatreti, ampak celih 20.000 gld. To je denar, v katerem tičijo tudi slovenski dav6ni krajearji, in ta denar se bo uporabljal v pogin spodnještajarskega Slovenstva. Ali ni to razžaljivo, ali ni to izzivalno? Kateremu Slovencu ne vskipi kri od jeze, kadar gleda tako ravnanje ? Komu se ne kr6ijo pesti od vznemirjenosti? Kogar tako ravnanje ne izbudi, ta nima slovanske krvi v svojih žilah, ta je nenormalen 6lovek. Vsi Nemci so glasovali za ta predlog. Tudi konservativni nemški poslanci so se pokazali ob tej priliki /onet kot pravi božji voleki štajarskega deželnega zbora ter so potegnili z liberalci in nacionalci. Čez tako neodločno stranko kakor je nemško-konservativna na Štajarskem mora priti kmalu vihar ter jo odnesti s politiškega pozoriš6a. Tudi vlada ni imela niti jedne besede zoper ta predlog. Ob koncu zasedanja je celo namestnik pohvalil delovanje deželnega zbora. Grof Clary, ali je tako delovanje zares hvalevredno? Gospod grof ie cesarjev namestnik za celo deželo, torej tudi za Slovence, in njegova dolžnost bi bila, da nas brani, kjer nas Nemci krivi6no napadajo. Toda on tega ni storil! Naši državni poslanci pa še v državnem zboru zmeraj ležijo na trebuhu pred ministerskimi stoli ter čakajo in čakajo. — Samozavestno in odločno pa so nastopili v deželnem zboru pri tem predlogu naši slovenski poslanei, takd da'se je vzbudila celo že davno zaspala slovaška kri dr. Schreinerja ter postala vznemirjena. ¦ Slovenski poslanec in namestnik deželnega glavarja dr. Sernec si je izprosil ob tej priliki besedo ter izjavil v imenu slovenskih poslancev: «V prora6unu nahajajo se točke, zadržajo6e prispevke iz deželnih dohodkov izzivalnim nemško-narodnim društvom, kakor Siidmarka, nemški Šulverein. Izven tega je danes na dnevnem redu pod prilogo št. 183 predlog, da naj se dovoli nemškemu dijaškemu domu v Celju letnih 2000 gld., društvu, ki ima neovržno že vsled povoda, iz katerega je nastalo, kakor tudi po svojih tendencah nalogo, slovensko gimnazijsko mladino pridobivati in ponem6evati, ter vzgajati Slovanom sovražne elemente. Mi vidimo v teh predlogih, naclaljevanje onih krivi6nih ukrepov štajarskega deželnega zbora, ki naj pospešujejo s strankarsko porabo deželnih dohodkov sistemati6no germanizovanje v deželi, — ukrepov, kateri slovensko prebivalstvo globoko žalijo in ga silijo do prepri6anja, da isto v tem deželnem zboru nima pričakovati nobene pravice, in da more upati gospodarsko in kulturno napredovanje le, 6e se izloči iz sedanje administrativne zveze. Mi zastopniki slovenskega naroda na Štajarskem moramo toraj proti temu predlogu izre6i najodločnejši upor, ter izjavljamo, prepuš6ajo6 vso odgovornost za tako postopanje večine edino njej samej, da nam nikakor ni mogoče, vdeležiti se bodisi le posvetovanja o teh predmetih.» — In po teh besedah so zapustili slovenski poslanci deželno zbornico. Kdo bi jih tudi mogel prisiliti, da gledaio, kako Nemci kopljejo grob njihovim rojakom..? Nemci so potem sami vsprejeli oni predlog. Dolžnost slovenskih poslancev pa je sedaj, da od kraja do kraja oznanujejo nam Slovencem pogubonosno delovanje štajarskih Nemcev ter širijo prepričanje, da v Gradcu za nas ni mesta, da se Slovenci moramo od Nemcev ločiti ter dobiti svojo deželno upravo, svoje gospodarstvo. Sami si hočemo rezati lastni kruh. Zadnja koča na Spodnjem Štajarskem naj izve o teh grobokopnih 20.000 gld., v vsaki koči naj se udomači klic: «Proč od Nemcev, proč od Gradca!*