pfra A
TA
slovenske: narodne: podporne jednote
ITradtllkl ia upravnilkl pro
storit U6A7 H. Uiradal« av.
Offloo of pubUcatioa:
9M? Bo. IawmUI. sv*. Tolfphonr: l«wu<litla 4633. i ■ i i. ■ . ■ . ■ ■ ^
LETO-VEAR XII.	r^TStt-OT XV^VJfcrttSS CHICAGO, ILL., petek, 13. junij. (June 13) 1919.
SulMcriptlM $4.00 Yoorly.
STEV.—NUMBER 139.
P»bli.h«d a«4	(No. 140) »ulhori^ by tk. Act of Octobor 6. 1HT. o« fil. »t tko Post Offic. »f CkkMo, llliooU. B/ ord- of t K« Pr»HUM. A. S. inrloso«. Posfostor G.n.rsl
Accoptsnco for ""'jjg^,****'*1 roU »f post*«. provMod for io ooctio« 1103. Act of Oct. 3. ItIT. aulkoriood •» Ju«« 14. I01A.
BANKIRJI OLAJŠALI POGOJE;! ORLANDO NOČE POPUSTITI.
Velika četvorica se je zopet sprla in drug drugemu grozijo z revolucijo. Wilson ne da nobenih koncesij več v zadevi Italije}, popustil pa je v zadevi Francije. Italijansko - jugoslovanski spor še ni resen. Demonstracije za mir na Dunaju. Turški delegatje so prišli v Francijo.
Pariz, 12. jun. — Italijansko-jugoslovanski apor se nadaljuje in zavlačujejo pogajanja. Predsednik Wilson je pdprto povedal Orlandu, da ne dovoli niti ene koncesije več v zadevi jadranskega vprašanja in Orlando je izjavil, da ne odstopi od londonske pogodbe. Clemeneeau in Lloyd George poskušata pridobiti Or-landa na Wilsonovo stran. Včerajšnja seja velike četvorice je bila zelo burna.
Dunaj, 12. jun. — Več kot 100-0(10 oseb je včeraj demonstriralo na dunajskih ulicah za mir in deloma proti mirovnim pogojem. Demonstrant je so nosili zastave zavite v črnino. Italijanska misija je bila opsovanar. Nemški Narodni »vet je izdal manifest, ki vsebuje apel za satnoodločevanjc in protest proti "telesni in du-ievni zasužnjenosti," ki jo prinaša mirovna pogodba Avstriji.
London, 12. jun. — Vladni krogi 80 dobili poročilo, da bo prihodnjo nedeljo oklicana komuni-»tttna vlada na Dunaju. Avstrij ci
KOI
skupna akcija proletarijat a v Štirih državah.
Pariz, 12. jun. — Izvrševalni odbor Generalne Delavske Zveze je na včerajšnji seji zaključil, da se 14. junija prične akupno gibanje delavskih organizacij v Franciji, belgiji, Angliji in Italiji.
UFA JE PADLA PO TRIDNEVNI BITKI,
Zračna flota je pomogla do image; Angleži izgubili potapljate v Baltiku.
prvi američani z RUSKE fronte prisu v BREST.
London, • 12. jun. —- Uradno brezžično poročilo iz Moskve se glasi, da so sovjetske čete reoku-pirale veliko železniško križišče Ufo po 1 juti tridnevni bitvi. Bolj-ševiki so imeli v boju večje števi
i* mislijo pridružiti	^	** TVf^
omuiiUtom.	TOOTovelSte so pofTegHTle V te- ^ j( /vojm,m ^ l>oj(|vi|o
JUGOSLOVANI PREMAGALI AVSTRIJ8KE ČETE NA KOROŠKEM.
Ženeva, 5. juu. — Jugoslovanske čete so ponovile ofenzivo proti Nemcem na Koroškem 28. utaja južno od Drave. Nemci ao se naslednjo noč umaknili čez Dravo in Jugoslovani so šli za njimi ter okupirali Spodnji Dravograd.
(10. junija je prišlo poročilo, da je bilo sklenjeno premirje na Koroškem iu Jugoslovani ao zasedli Celovec in Velikovee).
WINNIPE§KI ZUPAN GROZI Z VOJAŠTVOM.
Izgredi se ponavljajo; delavci ito-je trdno aa svoje pravioe.
stavka v italiji.
Winnipeg, Mann., 12. jun. — Župan Gray je včeraj zagrozil, da bo pozval kanadsko milico v mesto, ako se še ponove izgredi med štiajkarji in doslužcuimi vojaki, ki ao kot 'špeeijelni konštablerji' v službi meščanskega odbora. General Ketehen, poveljnik milice v distriktu Maunitobe, je včeraj razpravljal o vprašanju, da se v VVinnlpegu razglasi vojno stanje,
Pri včerajšnjih izgredih je neki meičan streljal z revolverjem uu delavce, toda meril je tako dobro, da je zadel " speci jelnegu kou-štnblerja". Cestnoželeznlški uslužbenci so »oglasno glasovali, da o. stanejo na štrajku, ko jih je odbor vprašal, če se hočejo vrnili ns delo.' Župan je nato zagrozil, da bodo vojaški prostovoljci operirali poulične vozove.
Hira, 12. junija. — V pondeljek je bila razglašena generalna stav
Pariz, 12. jun.— Komisijo, ki ae peča z jugoslovanskimi zadevami, ruzpravlja o vprašanju o-zetnlja v dravski dolini od Beljaka do Spodnjega Dravograda h Celovcem vred na Koroškem. A-meriški eksperti so razdelili omenjeno dolino v dva dela in eden del bi dali Nemški Avstriji, dru-zega pa Jugoslaviji, toda velika četvorica ni zadovoljna s tem načrtom.
Pariz, 12. jun. — Turški mirovni delegatje so danes prišli v Tou-lon ua Francosko. Delegatje so: Ferid puša, Tevfik paša, Tevfik
H H i/a Tevfik bej in Rešad 1 lahni bpj.
Hariz, 12. jun. — Prihodnji te-drn je pričakovati krizo v mirovnem pogajanju. Govorice, da se je velika četvorica zopet sprla, ino-'»jo imeli nekaj podlage, kajti veliki štirje še niso dogotOvili manjkajočih finančnih in odškodninskih pogojev za avstrij-•ko republiko, niti se niso zedinili Me na olajšane pogoje za Neni-jo Francoski listi jokajo, da oianjka zaveznikom pravega po-Htičnega voditelja.
Kampanja proti Wilsonu v kondrena ,zlasti v aenatu, je ze 1(» oslabila njegov vpliv v Parizu. Tukaj menijo, da je VVilson storil *liko napako, ker ni informiral voditeljev v ameriškem kongresu 6 avojih namenih in delovanju *pl"h Najboljši Wilaonovi prija I''ji ne morejo pojasniti zadeve in nasprotniki pravijo, ds je vaak **ovor nemogoč.
bloyd (Jeorge, ki je aprva zahval uajdrastičnejše pogoje zs Netnčijo, ne je naenkrat udal sku mednarodnih finančnikov imajo H voj glavni stan v Ixin *mu iu Xew Yorku in ki zahte ^•J". da pogoji ne smejo ubit **n»eij« g«K|M»darsko. Čim ae je 'zv,.jHo v Parizu, je tudi Oe ftrK» izgubil zaupanje pri Fršn Jgjb M odločno vztrajajo, da zadnjega
likonl neredu.
(Ufa jo v guberniji Orenburg v vznožju tirolskih gora in leži na sibirski železnici kakih 175 milj vzhodno od Samarc).
London, 12. jun. — Admiralite-ta javlja, da se pogreša britiška subm/irinka z moštvom vred, ki je operirala v Baltiškem morju. Subniarinka je najbrže izgublje-
od-
na.
Brest, 12. jun. — Prvi konfin-gent ameriških čet, ki so zapustile severno Rusijo, je dospel semkaj .. parnikom "Czar." Čete bodo par dni počivalo v bližnjem tabo-•iaču in nato odpotujejo v Ameriko.
Arhangelsk. Rusija, 10. jun. — rihodnjo nedeljo odpotujejo zadnje ameriške čete z arhangel-ske fronte. Vse bojevne enote so zapustile bojišče in se zbrale pristanišču, kjer čakajo na '
^London, 12. Jun. - Oftcijelne informacije iz Sofije ze glsae, da ni res. da hc pojavljajo boljševi-ške vstaje na Bolgarskem in da vojaške čete nočejo slreljsti ns bolgsrske boljševike.
Terijoki na rusko-fniski mej . 10 .jun. - (Poroča 1. D. Ledne). 160,(MM) delavcev v Petrogradu je oboroženih in pripravljenih zs o-hrambo rdečega mesta zs s učaj, če bi Finci in Batond prodrli v bližino. Petrogradsk sovjetski voditelji se ne boje napad-iudslvo je popolnoma solidarno
;jvtdo in Z vesti, ki pHhsjsjo
iz llelsingforas o "P«žarih r.z
streHtah. moritv.h um iranju ra-
(|i lilkol," itd eo izmišljene.
takile SO.
Vancoorer,V*- W J. Hn
* ihibicijouiaki komi
K
se je več spopadov s policisti. Socialistična stranka je izdala o-krožnico, v kateri naznanja, da je lilo sklenjeno ua shodu v Milanu, di se proletarijat Italije pridruži generalni stavki angleškega iu francdHkega delavstva iz solidar-norti do ruske delavske republike in proti nadaljevanju zavezniške vojne s sovjetsko Rusijo. ,
apel na wilsona, da pre kuče vojno prohjbioijo.
DELAVSKA FEDERACIJA OBSODILA PROHIBICIJO,
Konvencija A, P. of L. so ja ia. ^ rekla sa odpravo suie.
Pariz, 12. jun. — NVilson je pre jel iz Amerike več apelov, da nuj prekliče akt vojne prohibieije, ki inta stopiti v veljsvo 1. julija. Fskt, da jc narodna armada že demobilizirana, zadostuje, ds predsednik naznani s posebno na redhot ds s končano demofcilizaci-jo odpadejo vse vojne lutredbe brez ozirs ns to, če je v tem času mir ratificiran v ameriškem senatu ali nc.
AMERIŠKO LJUDSTVO JE ZA DRŽAVNO KONTROLO NAD ŽELEZNICAMI.
Atlantic 0ity, N. J. 12. Jun.-r-
Delegatje American Federatlon ot Labor so na včerajšnji aeji letno konvencijo z veliko večino sprejeli resolucijo ,ki zahteva, da se odpravi vojna prohibicija, ki ima priti prihodnji mesec, in da sc prizna lahka vina iu pivo, ki na vsebuje več kot 2Vi»% alkohola, za yeopojue pijače kadar nastopi u-davua prohibicija. Delegatje ao oddali okroglo 20,000 glasov za resolucijo in 4000 proti. Debata je trajale pet ur iu tudi Gouipers je posegel vanjo, zagovarjajoč resolucijo.
Atlantic Gity, N. J. — Gleuu K Huiub, pravni svetovalec za orga* nizacije železniških uslužbencev, je razložil ua konvenciji "Anieri. ake delavske federacije" načrt za državno kontrolo uad Železnicami, ki so ga sprejele organiaaeijc železniških uslužbencev. Delegat* jc ao puzno sledili njegovim izvajanjem in ga večkrat naplačali za njegovo razlago z burnim ploska-njem.
Mr. Pluiuh je dejal, da se je za načrt izreklo dva miljona železničarjev in še mnogo drugih organizacij. Po njegovi cenitvi ae je izreklo za načrt dozdaj najmanj deaet milijonov ljudi.
Daairavno še niso posamezno vprašali farmarjev, kak^o sodijo o načrtu, se jo izreklo nad tri četr-tinjke milijona farmarjev za na-črf ' • * ' : . U"
Atlantic Oity, N. J. — Na konvenciji "Ameriške delavske zveze" je bila predložena rezolueija, ki protestira proti preklicu postave za prihranitev dnevne svitlob«. Rezolueija je bila odklonjena s 4.r>0 glasovi proti 1H0. Odklonitev rezolucije govori odločno, da je Nt tokovno organizirano delavstvo za prekiie prestave, ki prihrauju-je dnevno svitlobp.
OBSOJEN V DOSMRTNO JEOO, KER NI HOTEL NAPA8TI SOVRAŽNIKA
Ne\v Vork, 12 .jun. — S parni-kom "Cape Fi niste re" je prišlo med drugimi tudi 'Iti vojaških jetnikov, med katerimi je neki ameriški četovodja. kl ni hotel s svojo četo naskočiti sovražnika (over I lic topf, kakor mu je bilo ukazano. Obsojen je v dosmrtni zapor. Dalje se nahaja med jetniki neki uslužbenec Y. M. C. A., ki je ponev* rti $13,000. Imena nino ob-javljeua .
SENATORJI PROTI MIROVNI POGODBI,
Resolucija republikanskih senatorjev aa razdvoji te v po godba.
BOJ V SENATU.
SUŽNJI z LIKANIM OVRAT NIKOM SE DRAMIJO.
Chicago, IU. — Bančni uradni ki so ustanovili svojo organizaeijo in ao zahtevali poslovnieo od "Ameriške delavske federacije."
Dnevniki, ki zagovarjajo pri-vat ne interese, ** norčujejo iz mlade organizacije iz enoalavne-ga razloga, ker niso mogli htvo ha t i imen bančnih uradnikov, ki »o podpirali patieijo za poslovnieo. Boli jih, ds ne morejo teh imen priobčiti in namignili bali-kirjem. da je najboljše zanje, če
tske nezsdovoljneže. ki se družb
TAPT JE OŽOAL LODGOVE PRIPADNIKE.
Washlngton, D. 0, — Medtem, ko se Lodg« iu njegovi pripadniki bojujejo proti ligi narodov zgolj iz stiankarakih namenov za repuh likansko stranko, pripoveduje bivši predaednik Taft, ki je tudi republikance, da je opozicija proti ligi nastala izgolj atrankaratva. Besede Tafta dokazujejo najbolj jasno, da republikane.em služi boj zoper ligo v strankarske namene in da ta bdj ni nič druzega, kot priprave za prihodnjo predsedul ško kampanjo.
Senator Lodge, predaednik ae uatuega odseka za zunanje za deve, in aeualorja Wadswot1h iu Calder iz New Yorks ata prejela rezolucije, sprejete na »hodu "I4ge za izialjenje miru" v Alba-uyju. Rezolucije so bile aprejele po govoru Tafta iu priporočajo Henatu, da glasuj« zs mirovno po godbo.
DEMONSTRACIJA PROTI PROHIBICIJI
. ija plav« vae do
N" včerajšnji aeji, ki je bila lelo viharna, sta Wilaon in "^meneean izmenjala nekaj o-^ r»wd. Wil«uui f na torkovi y> "varil ostalo trojico, ds ae bo ' •ko pričkala za nemško '^^'Kioino dokler v Nemčiji za-
M I. ItlMl, t.
,ii,iv bivši prohtnieijomani
tr i Bril«ki Kolontbiji, je bil ob-_________
Sr leti ječe.kerjeukra	in takrat se časnikarji ne
sedemdeset zab<» | ^i,, norčevali iz orgaoizael-je bančnih uradnikov.
ROPARJI ODNESLI W«,000.
aar v
sojen na del vladi pet in
^.mole menda d^.j * nb«. imeli pn.hil^JjmfattJa b tMI kradel žganje k. * ^ Ingo. da pazi na druge, da ga ne
pijejo. __
VREME
V petek oblačno in mords lokalni deževni naii vn rovi Holtne izhaja ob 1:14, za
ha ja ob 8.26.
Buffalo, N. J. — HI rokov no or-
_____ ________ _	gauizirani delavei so priredili v«
jo z delavei, takoj postavijo na |ik po|,(H| |K, m^m, da protestira cesto,	i jo proti prohlbieijl. Pohoda J«
("'astiikarji. zagovorniki l»rivit' udele|Uo nad dvajael li»«č oaeb nih intereaov. naj le brijejo nore#	,,obodu a«« Je vršil
(z mlade organizacije. Pride čas,, prnirtlen fc|MMj, katerem ao go ko ae mlado dete razvije v oriaa-| vorn||c| dobro obdelali proMtiirl
Washington, D. 0. — Senator Ktioz .republikanec iz Peuusylva> nije iu Član senatnega odseka za zunanje zadeve, je predlolil ro/.o-lueijo, ki pravi ,da senat ue more dodclovati pri uatavi za ligo narodov v tej obliki, v kskeršni je sedaj. Senator Knox je to resolucijo predložil po konferenci, ki jo je ohdržaval a senatorjem Lod-goni ln vaa znamenja govore, da bodo zanjo glasovali senatorji, ki ae bojujejo proti ligi narodov in mirovni pogodbi,
Rezolueija zehtova, da ae ustava za ligo narodov loči od mirovne pogodbe. Rezolueija je bila od-kazana senatnenju odseku xs zu tiauje zadeve, senator Kiion je pa izjavil, da bo ^.Ujisueje govoril o nji
ICuoxora^ resolucija pravi, da
uaj bo mirovna pogodba tako izdelana. da se lahko vsak narod rezervira glede pridružeuja ligi narodi v bodočnosti in da se ozira v leni vprašanju ua ljudsko voljo. K K110X0VO re/olueijo se je boj glede lige narodov zanctel direktno v senat. To Je prva poteza re publlkaueev, da se ustava lige narodov popolnoma loči ud mirovne pogodbe, tako da bo senat posebej sklepal o ligi narodov in mirovni pogodbi.
Boj zavoljo lige narodov je pravzaprav že pričel, ko je pri-čela preisksvs .kak« so kopije mirovne pogodbe došle v roke finančnikom v Wall Street u. Senator Borah je namignil, ds ho iz-prnAeval J. P Morgono, H. P, Du viaoua in Frank Vauderlipu, ki so pozvani pred seiistni odsek. Seus tor iz državo tdaho je dejal, tla Wull Htreet vodijo ««bičnl inte reui, ker hoče dstl tujozemaklm zadolžuicam nekakšno stalnost v eeui.
Senator Hitehcock je izjavil, du mogoč« zahteva, ds se zs sliši Frasier llunt, poročevoloo člks-škega dnevniku, da pove, kje je on dobil mirovno pogodbo.
Republikami bodo najbrž skušali rešili Knozovo resolucijo, še proden končajo delo v Parizu. Večina v odseku za zunanje zadeve Je naklonjena rezolnelji, 1: tega aledi, da s« republikanci po trudijo, da bo rezolueija sprejeta, preden bo podpiaana mirovna p» godba v Parizu. Demokratje bodo seveda nasprotovali re/olmijl. Poalužlli a« bodo parlamentarnih sredstev, ki ao jim ua razpolago, da zavlečejo rrzolueijo.
PISMO IZ STARE I DOMOVINE.
Rojak li Chicago ja prišel t stari kraj in poroda, da tam ui proslabo.
IDEJA REPUBLI0AN8KEOA ZDRUŽENJA JE ZASEJANA POVSOD,
Rojak Anton Živio, ki je v za četku aprilu zapustil Chieogo iu odpotoval v staro domovino, poroča zdaj, kako je tam. Pismo, ki je bilo objavljeno v "Gl. N,", se glaai :
Ueruiče pri Gorici, 9. maja, — Prišel sem domov in hočeui vam popisati, kako je tukaj iii kakšne mo razmere.
Peljal sem is Francije preko Italijo v Gorico, Od Piave naprej je vse opustošeuo do Ajsovlce, to jc šest mi^i vzhodno od Gorice. Sam« razvaline so, kl ue morejo biti popravljene deset let,
Ljudje m* vračajo domov. R tlaki vjetniki bodo kmalu vsi doma, V jetniki pripovedujejo, kako so jih mučili srbski častniki iu sto iu sto so jih ubili, ker niso hoteli stopiti v srbsko armado. Pravijo, da ao delali itraAne rodi.
Kar se tiče tukajšnjega iivljc nja, zdaj še ui slabo. Trgovina v Trstu je livahug. V Gorici še nimajo hiš popravljenih, toda gostilne so odprte. Vina je dosti i jesti sc bolj težko dobi, Vse je drago, ali ljudje imajo deigirja, pol« uo je veselic iu pleš« se, kakor se ul še nikdar prej. Vse je veselo.
Za cerkev in molitev se na hri* Mitju. Vse Je demokratično. Vsi so ono misli Jnepoaitu se niš prejšnjo politik«. Žsllhog, ker bomo daleč od one domovino] katere sinovi smo. Tukaj so italijanski vo. jskl jako dobri z nami taku, da smo svobodni v vseh rečeh, Ponesrečenih nI dosti,
Hcpublikanska Ideja je jako razšli jenu in vaukdo pravi, da j« najboljša.
Polja so lepo obdelana. Ljudje niso nič prestrašeni. Danes ao kakor I luni in nihče *e u« boji smrti. Pod rt in še ue popravljajo, Nekaj se delu zs tiste, ki uimajo kje spati. Pomoči jako potrebujejo tisti otroci, ki ao Izgubili starše v vojni,
Dne II. maja grem k dr. Tiiuil v Trst. To»*<• J prihodnjič ksj več. Srčen pozdrav vsem po Ameriki. Živelo SRZ.I	le/lft
ZBORNICA JM
$700,000,000 ZA NICB.
DOVOLILA ŽELEZ
Waabington. D 0 — Kongres
Sioox Cltjr, Iowa -Trije »»so ni roparji ao oropali banko vi l^eedau za š~t in dvajaet tiaoč do . larjev! PoboaaTl so tako hitro d* j nar v vrečo da ao prezrli dvanajst tiaoč dolarjev v rodolžniroh evo-bode. Plen ao odpeljoll z avtomo-bilom
jotiifcko gibanje.
Vai aatuni v mealu bili	^fr ^	pn,ntUn,
skorJ tri ure. da oo ualolbenal J	»
lahko udeležil, demon.tr.e,je ^^^ Z((	J,
bivalo kongrestdkov, |»roli pa
80,000 AMERIŠKIH VOJAKOV |t|rj, Demokratje ao rahtevali. NA POTU DOMOV.	^ ae vaoto poviša, toda vztrajali
-	, niao pr i svoji zahtevi. |{e|»ublikan
Nov Vork, N X — I« Brestu Vi tal pa /jvarli slal»š/e, da tu v Franciji je odplulo devet trans | va«»la radoatuj* do^lonreia leta.
Anton Žlvle jc poslal ptomo lu-II Iz Maraelja ' na Froneoskem, kjer j« čakal ua Italijanski 'pos', predno j« mogel potovati dalj«. I/ tega platnu črpamo; ,
Kdor hoče potovati na ozemlje, ki je okupirano po Italijanih, mora imeti Italijanski potni lisi, dru guče ue gre. ,lsx čukom uuuj že enajst dni. Drugi .lugo^ovsnl gredo Iz llaraelja v Toulou, kjer j« srbski stati. Tam *e zbirajo vjel-niki In vsa srbska vojska v Prsti-eijI. Odtum Jih vozijo v domovino zašlo,ij. Vzamejo Itidl oim*. kl pridejo l/. Amerike, Vs« j« zsstonj; zaksj, uo vem. Vsakdo s« mors podpisati i zaksj, ne vem.
ObUksI m*m jugoalovsuske bol* nik« v tem mestu, ksterih J« tri' deset. Dva sls Hrvata, trije Bol* gsri in oaiall »o Srbi. Vprašal aom jih, če kaj čitajo o politiki. Rekli *o mi, da ao vsi aa republiko, iz vre niši popa. ki Jih oakfbojt. Doli a kraljem I Srbska demokracija j« I« ua papirju in nič boljša od mon-erbij«, Ko pridejo domov — ao rekli - bodo oni učiU, kaj je republika *
Kakor vidim, ao vsi za ^publiko, razen onih, kl a« vozijo, pijejo, plešejo ln ai polnijo *epe ua državne alrošk«*. Dni a« pro!i Na ša ideja j« gotovo prava. Narod s« je V vojni naučil, zakaj ar bij« mo in raka j smo na svetu. Narod no/« kraljevine, Vu«. ktrfr pišejo, je Im* iu nič drugega
Ir Amerike «om (»ototal v druž bi 'fiatlh jugoslovanskih ^aatnlknv,
Hrtih ladij proti Ameriki Na'Proračun bo aedaj predložen " L,ed. kateriad j.
leh transportnih je trideset liso' naiu. da ga popravi, ameriških vojakov.	1 z^rie.
prejme ali]
bil
o«.
Rudolf |Meskovič, i|mu* ml 1 »»»s«*. i
tudi Hlnv«-. 'ičflelj U
I

PROSVETA
GLAS IIX) SLOVENSKE NARODNE POPPOBNE JEPNOTK MfTNIMA SLOVKNSK« NARODNE POPTOM« J«PWOT» Ceae oglasov po dogevom. Rokopisi — — vrnčnjn.
Naročnina: Zadinjana d rta v • (it vso Chiengo) Jn<Cnaada »4.01 »• ta*. 12 M M pol UU in 11.00 m Ut mnm; Chicago »6.60 M InU, H7» M pni Uu, 91.40 m tri bnni, lo aa —tve »700. u
"PROSVETA'
pmonvmtA	|
Slovensko ljudstvo želi izvedeti, zakaj zvezarčki niso takoj odposlali "kišt" v stari kraj, ker so takrat kričali, da je pomoč takoj potrebna, ker se bo ljudstvo kasneje preživelo s tem, kar bo pridelalo na polju. Kedaj bodo kiftte" dospele v Jugoslavijo? Ali šele po končani žetvi?
To so važna vprašanja. Odgovorite zvezarčki. Zakaj se vam jezik zapleta, kadar se vas vpraša, da odgovorite na vprašanja, ki so izredne velike važnosti za slovensko ljudstvo?
JUGOSLOVANSKO REPUBLtCANSKO ZDRUŽENJE.
-THE ENLIGHTENMENT*
mi tk* llMMk NatUaal B«mIU
QwmU bf tka »lar—U NatUnal
Advertialng rnUs on ngraam—t.
Unitsd H tata« (ezcept Chicago) and
Ckicago
• A Sil
irription:
$6.60, an
and foreign cosntriee $7.00 pt
$4 par juri
(Junij. 30-19) palat »niaaa ■ vm j« i tam dnavaaa potakla aaračaiaa. Poa
Dafam » oklapaaju a. pr ■ via j« • Um di •a vam •• taUvi liat.
ia BMim OMvk« j« prtt
OGLAŠANJE VESTI.
Dopisi.
Chicago, 111. — Br. Peter Ber
nik, drugi pomožni urednik "Pro-svete", se je včeraj civilno poro-, čil z gdč. Katic Pire. Oba sta dobro znana v čikaških slovenskih krogih. Jir. Bernik se je nedavno v»*nil iz Francije, kjer je bil v slu fbi strica Haina, gdč. Pire je pa pred nekaj meseci prišla iz Cleve-landa. Prisrčne čestitke! — A. S.
rali organizacije.
Člani KSKJ, volilne listke ima te pred seboj, delujte v tem času y korist jednote, v korist vdovam in sirotam naših nesrečnih bratov.
Član.
LISTNICA URERNIŽTVA.
Ce so časnikarske vesti resnične, tedaj se zdi, da je oglašajoča vest spodjedla zdravje Charles M. Fickerta, okrajnega državnega pravdnika v San Franciscu, ki je izdelal ogrodje za obtožbo, da je bil Thomas Mooney obsojen.
San Francisco I)aily News piše:
Distriktni državni pravdnik Chas. M. Fickert iz San Francisca se nahaja zdaj v Paso Roblesu, Hot Sprirtgsu, ker je fizično in duševno onemogel. Po izjavi Sanfran-ciskovcev mu bo nemogoče zopet kandidirati za državnega pravdnika, ki so se nedavno vrnili iz kopeli.
Vedno so pri njem njegova soproga, zdravniki, bolniške strežnice in straža po imenu Cannon, o katerem govore, da je bil preje policaj v San Franciscu.
Prihodnji teden poskusijo, da ga preselijo na kmetijo v gorovju Tehachapi. Govore, da se Fickertu blede in da trpi na domišljiji. Dovoljeno mu ni govoriti z znanci.
Svojim strežnikom vedno kliče, "da ga naj vzamejo proč" -r "ne pustite jih priti k meni".
Pravijo, da so Fickertu odpovedali živci pred nekaj mesci vslejl obravnave proti Mooneyju.
Govore tudi, da je vihar, ki se je dvignil v deželi vsled obsodbe Mooneyja, vplival na njegovo pamet.
Pisma, v katerih so mu nekateri grozili, drugi so ga kleli radi njegovega dela pri obtožbi, in ki so na njegov dom prihajala iz vseh krajey dežele, so glodala v njem.
Pravijo, da ni obnemogel le telesno, ampak tudi du ševno. Prepeljali so ga najprvo v bolnišnico v San Franciscu. Ob času, ko je zapustil bolnišnico, je trpel na komplikacijah, ki so sledile influenci.
TaHo poroča San Francisco Daily News o Fickertu in njegovi bolezni.
Ce je vest resnična, tedaj se je Fickertu, nekdanjemu mogočnemu državnemu pravdniku, omračil um. In to se je zgodilo, ker je vsled splošnega viharja v deželi kljuvala vest v njem. Tako se čita med vrsticami.
Komentar je nepotreben, sodbo pa prepuščamo našim čitateljem.
lsvrUvalnl
Aagont Aslia, Mary Aa«U, Juratf Bošnjnk, Filip Oodtna, Frabfc Kart., Mar tU V. Kondn, KtbU K-rUUa, Juraj Kukovae, Tomo Lnefcovtt, C baa. Mi' tUkovi«, Matt Pogorele, Janko N. Bog* j, Wa. Kosa, NikoU SU*!,. Anten J. Terbovec, Joše Zavertnik. %
I vaa Krašiš, J. Kvnrti«, JoAko Oven.
niip
Detroit, Mich. —V nedeljo 8. junija zjutraj ob štirih so tukajšnji motormani in konduktorji na pouličnih karah splošno zaštraj-kali. Čuje se, da bode hud boj, ker sta obe stranki dobro organizirani. V vseh štrajkarjev je pet tisoč, ki zahtevajo od 60 do 75c na uro. Sedanja plača je od 40 do 50c. V sedanji draginji je a to plačo nemogoče pošteno živeti; zato pa gre vsa tukajšnja javnost št raj kar jeni na roke. S tem štraj-kom je bilo tudi naše društvo nekoliko prizadeto. Imeli smo namreč osnovan piknik na dan 8. junija, ker pa smo fukajšnji Slovenci razstrešeni po vsem mestu, je nam nemogoče, priti skupaj brez pouličnih kar. Zato pa smo vse preložili drugo nedeljo dne 5. junija .Torej naš piknik se vrši na istih proatorih z istim progra mom dne 15. junija. Torej rojaki na svidenje!
Paul Bartel, tajnik.
Kaj želi slovensko ljudatvo izvedeti. — Zvezarčki se
silno zanimajo, če je Jugoslovansko republikansko zdru ženje poslalo svojega zastopnika v Pariz in Jugoslavijo. Na vsak način hočejo izvedeti, kdo je šel in kam je šel. Težka in kosmata mora biti vest naših zvezarčkov ali male četvorice v Clevelandu, ker se tako boje, da ne pride kdo od republikancev onkraj velike luže in razkrinka te podle duše, prodane monarhistom, katere je slovensko ljudstvo kaznovalo s tem, da je iz zveze nastala zvezica, iz zvezice pa tnala četvorica.
Slovensko ljudstvo želi danos poznati tisto rezolucijo, ki so jo zvfzarčki sprejeli, ko se je zveza spreminjala v zvezico, ki jo zvezarčki niso nikdar objavili in v kateri so izrekli, da so zvesti pristaši monarhije. To rezolucijo želi poznati slovensko ljudstvo. Ce je rezolucija nedolžna in nc potrdi, da so zvezarčki prodali slovensko ljudstvo monarhistom, zakaj je ne objavijo? " Enakopravnost", ki izhaja v Clevelandu, je zvezarčke že enkrat opomnila, da so gospodje priobčili vse rezolucije, zamolčali so pa eno. Zvezarčki so šli mimo tega očitka, kakor da jim ga ni nihče zalučal v obraz. Zvezarski mešetarji bodo tudi zdaj molčali in ne bodo prišli z rezolucijo na dan, ker vedo, da bi prioličitev te rezolucije razbila še malo četvorico, to je tinta ničla, ki je (»stala od zvezice.
Slovensko ljudstvo želi dalje izvedeti, kako bodo romale "Rište" v Jugoslavijo, kajti te "kište" pojdejo po najnovejših poročilih skozi Italijo.
Slovensko ljudstvo hoče dalje izvedeti* kedaj pridejo te "kiste" v roke pravim adreaatom. Nekateri slovenski delavci so izdali stola ke za blago, da ga pošljejo svojcem vV staro domovino.
Slovensko ljudstvo želi izvedeti, zakaj so zvezarčki farltali slovensko javnost, da imajo dovoljenje od vseh ohlanti, pa mi k a imeli samo bd lokalnih. Za take reči se zanima slovensko ljudstvo v Amerki in čas je, da zvezarčki odgovore.
Slovensko ljudstvo želj izvedeti, zakaj so na "kiitah" Humo številke in ne naslovi, kajti "kište" so bile odposlane poštenim ljudem in ne arestantom.
Waukegan, 111. — Blagovolite priobčiti dopia ie tukajšnje naael-bine, ker so sedaj bolj redki. Kar se tiče dela, je tukaj ravno tako kot po drugih naselbinah —r bolj slabo.
Zato pa prirejajo tembolj veselice, da ae vsaj na ta način mal<v
razvedrijo.
V nedeljo dne 15. junija t. 1. praznuje tukajšnje narodno podporno društvo Slovenski Sokol deset Tet nico in pri tej priliki nastopi v javno telovadbo v Slov. Nar. Domu. Vrli Slov. Del. Sokol Chicago iz Chicage, lil. sodeluje iz prijaznosti pri nastopih. Omeniti moram, da ima omenjeno društvo lepo in čvrsto vrsto najboljših telovadcev.
Ker je vspored jako zanimiv, zato sc vabijo kar najuljudneje vsi rojaki in rojakinje iz tukajšnje, kakor vseh drugih naselbin, da pridejo na zgoraj omenjeno slavnost, ker kaj takega se ne vidi vsak dan.
Začetek točno ob 3. uri popoi-ilan Pred in im vsporedu bn ples in prosto zabava; šaljiva pošta i. t. d. Ker smo Se vsikdar alavno občinstvo zadovoljili, zato naj bo uverjeno, da t tuli aedaj ne zaosta-nemo, ampak hočemo še več veselja napraviti.
Toraj na svidenje v nedeljo, dne 15 .junija v Slov. Nar. Domu. Sokolski pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike, ter vam kličem krepki nazdart
Vinko Pivk, tajnik.
8 pota. — Ker mo rojaki vedno vprašujejo glede zapisnika K. S. K. J., kateri jc bil prlobčcn v "(llasilu" omenjene organizacije v št. 21. dne 28. maja odgovarjam veem skupaj sledeče:
K. S. K. J. Jc najatarejša slo-venska pod|Hirna organizacija v Ameriki in je bila tudi na glasu, da je najbogatejša. K. H. K J je strogo katoliška in v zadnjem času ac je še poojat rilo v tem ožini. ♦
V omenjenem zapisniku je bilo Iforočano, da da gl. odbor te orga-nizačij« na aplnino glasovanje, ali naj ae pnsti organizacijo re In-Pirati pri neki zavarovalni drul-bi ali ue in to radi nesolventno-sti.
(»a zadeva je sedaj pred čla« stvom in člani bodo odločili t glasovnicami, kako hočejo imeti.
Po mojem mnenju M bilo ngjbo-Ije, ako ae še drugače ne more u-kreiriti, da Id K. H. K. J. poalova-la še nadalje, da bi a* razpisale ra-dolinice na člane, kot pa da hi ae re inaurala. ln radi tega svetujem članom, da glasujejo, da ae ne dovoli gl. uradnikom, da bi reinsu-
J. P. Cleveland. — Mormonsko
vero je ustanovil Joe Smith, ki je svojim vernim ovčicam pripovedoval, da mu je angelj iz nebes prinesel sporočilo alt nauk na kovinskih ploščah. Mormonci so oznanjevali, da ima vsak mož pravico do več žen. Vsled tega nauka niao bili priljubljeni pri dru-zih Američanih. V letu 1845 ao bili pregnani iz države Illinois iu so naselUi v dolini Slanega jezera. Ta dolina leži v drŽavi Utah. Mormonci so uvedli mnogoženstvo postavno. V letu 1857 je bila zvezna vlada printorana poslati vojaštvo v državo Utah, da ukroti puntarske mormonce.
Kongres Združenih držav je letu 1862 sprejel postavo, ki prepoveduje mnogoženstvo. -
Dandanes trdijo mormonci, da med njimi ni več v navadi mnogoženstvo, drugi ljudje trdijo, da imajo mormonci Se po več žen, toda poročeni so z njimi le po cerkvenih obredih.
Zavoljo naselitve mormoncev je država Utah dobila ime "država mormonstva in mnogoženstva".
Če imajo mormonci dandanes res še po več žen, jc težko dogna ti, kajti mormonci ne obešajo svo jih verskih tajnosti ljudem na nos, ki jih smatrajo za krivoveree Kdor hočo izvedeti, če je pri mormonci h Se uvedeno mnoogženstvo se mora spreobrniti in postati mormonec.
Mormonska vera si je svoje na uke izposodila iz raznih drugih veroizpovedanj. Potovanje duš je izposojeno iz budhizma, različnost bogov najdeno v grški in rimljan ski mitologiji, iz mohamedanske vere prihajata v mnogoženstvo in nevživanje opojnih pijač, iz sta rega poganstva je izposojena vera v čarovnije in slabe in dobre du hovc, iz ortodoksnega krščanstva je izposojena vera v čudeže, izganjanje hudiča, iz židovstva pa nauk o teodemokraciji (božji ljudski vladi). V letu 1849 so reformirali mormonsko cerkev tako, da sc precej loči od Smlthovih naukov, navzlic temu pa ostane še vedno zmos raznih veroizpovedanj.
Mnogoženstvo je bilo žc ob času Smitha uvedeno, postava je pa postalo dne 29. avgusta 1852, ko je bil glavar mormonske cerkve Brigham Young, ki je imel devetnajst žen. Ob njegovem času je bil v veljavi nauk, da brez mnogoženstva ni izveličanja.
Koliko mormoncev je na vsem svetu je težko dognati, v državi Utah jih Živi nad dve sto tisoč, mogoče tudi več. Kdo naj to do-žene, ko mormonci sami molče o Številu svoje črede.
Fort Dennofoaa. T. J. T, Pregledovanje knjig in Šeje se bodo mendii vršile od 14 .do 19. julija. Če prideš par dni preje na sprehod, Ti ne ho nič škodilo. Tmel boš Čas, da sl oglodaš studenec s čudodelno votlo priVTrebuharju. Pozdrav!
John Tešak, gartell, Minn. — Pod. tnnogožehstvom razumemo, da ima kak moški več Šen. — Pri Mortnonfih pa dovoljuje njih ve-rolzpovcdanje, da ne vsak moški lahko poroči z več ienami.
Prost ozidaratvo je organ isec ija ln njen osnovni ali temeljni nauk je oprostiti se vaakega verskega naziranja. Ta organizacija je razširjena po vnem avetu in je jako močna. Razumno, da vsakdo drugače definira prost ozidaratvo.
J. Kttkovaa, A. J. Terbovee, MU Zarailaik. Tiskovni Odaak:
Itbia Kristan, Fraak Kerie, 0. MUUkovU, Joie ZavartaJfe.
•lavai urad:
A. J. Terbovec, glavni Ujnkk; A. H. Skubie, poaa. Ujnik; Fttip Godina, blagajnik.
Osatralnl Odbor:
r. Aleah, J. A. Ambroži«, L. Benedik, P. Berger, Joaipiaa Bi rta«, T. Boatift, V. Cninknr, F. čeme, Tomialav Čitnk, F. Dolinnr, Jot. Dura, J. Kratene, J. Er-šea, A. FUnder, J. Frnnk, J. FriU, J. Klara, F. Oorene, M. GorinUk, J. Oortek, P. Gotttteker, J. Goveknr, F. Jakie, Jon. Jovan, J. J. Jndaiick, M. Mu, J. Kalan, S. Knv^i«, Emil? B. Ksnig, J. Koblnr, F. Koebnvnr, A. Kodrtch, J. Kekliek, L. Kralna, A. Krifan&nAie, J. Kunttelj, A. Lipi«, L. Lotri«, J. MatHit, M. Meatonj, I. Meldk, T. Mota, J. Oblak, L. Pe«ea4to, J. Peterael, M. Potnik, F. Bntnjc, J. Beselj, A. Slabe, J. Seliiknr, F. Sepieb, A. H. Škafe«, L. Stari«, A. Suler, J. Tertdr, J. Terčelj, L. Tniger, M. Varhevec, A. Vidrich, Chas. Wa sel, F. Zaitr, Chae. Zibart, A. Zamik, F. Zvnarat.	« , a*v» .« ,
OlaaUa:
Mesečnik: Cnn; tfdniki Proletnree; dvoUdnik: Glas Svobode; daevatfrfi Proaveta, En&kopravoet, GUs Narod*.
SliZ. pridrniene la obUvlinoe centrallairane podporne organlasclja.
Slovenska Narodna Podporna Jednota (pribliino 18,000 «lanov); Jugoalo-vnanks SnUHika Jednotn (približne 8,000 «laaov); Slovanaka Delavska Podporna Zvena s Dr. Bv. Barbare ipriblišno 6,000 ftlnnnv); Sloveaskn Svobodoad-aelnn Podporna Zvena (nad 6,000 «lnnov); Jugoalovnnnka Podporna Zvess Slogt (približno 6,000 «lsaov).
Vsa platna In denarne potiljsitve naj ae pošiljajo na sledovi naslov. ANTON J. TBBBO VBO, 3687—0041 W. Mtk 0t, OMSOJMO, tVL.
IZJAVA SPREJETA NA 8KJI EKSKKUTIVE J. R. Z. dne 26. irfsja 1919.
Gospod Možina razpošilja iz tiskovnega urada S. N. Z. kabelgrarae drja. MaruŠiea iz Pariza, ki jfovoie o politični situaciji, ne da bi povedali karkoli, kar ni že iz drugih virov in deloma 2e natančneje znano. Tem brzojavom dodaje apele na uredništva in organizacije za prirejanje shodov, pošiljanje protestov i. t. d. in za združeno delo S, N. Z. in J. R. Z.	:	< -
Eksekutiva J. R, Z. izjavlja, da ne potrebuje od te strani ne apelu ne pouka, pozna sama naloge časa in se dosledno ravna po tem. Or«a-nizacije J. R. Z. izpolnjujejo svojo dolžnost in delajo; kolikor potre-bujejo navodil v ta namen, jih dobivajo od svoje eksekutive in vedo, da ne zamudi ta nobene priliko /a delo v interesu jugoslovanskih pra vic. Kar priporoča gospod Možina sedaj, se vrši v naših vrstah že davno in se je vrSilo v času, ko je skušala baš S. N. Z. nametati temu delu največ polen pod noge.
Ko je J. R. Z. oziroma še S. R. Z. videlo nevarnost za pravice Ju« goslovanov, je nesebično in brez obzira na vse dotedajne neopravičene žalitve predlagalo sodelovanje v splošno narodnih zadevah; odgovor je bil podlo sumničenje, obrekovanje, zahrbtne intrige in najumaza-nejši časniški napadi. J. R. Z. nima nobenega povoda, da bi izza takih skušenj poslušala kakršnekoli apele od male skupine ljudi, ki jih vodi le slavohlepnost in ljubosumnost in ovirajo zaradi tega vsako delo, ki bi moglo roditi uspeh. J. R. Z. opravlja svoje delo veliko bolj uspešno brez njih, kaUor pa b priveskom, ki učinkuje le kakor eoKlja.
Kar se tiče priporočila, da naj se opuate vsa nasprotstva, bi gosp. MoŽina ta apel najbolje adresiral na liste svojega tabora, katerih prva svrha je nabiranje gnojnice, da jo zlivajo na vse, ki ne soglašajo z njih reakcionarnimi metodami. V času, ko ne izide ena številka kakšnega rneniškega lista, ne da bi bila vsa polna infamnih laži, <}rznih provoka cij in strupenih izrazov sovraštva, polagati našim listom in organiza-J|jam opuščanje nasprotstva na srce je — prav blago rečeno — skraj na naivnost.
Eksekutiva JTr. Z. priporoča svojim organizacijam in glasilom, naj se ne ozirajo na sirenske glasove in naj prav tako prezirajo tudi insulte od teh strani, pa nuj gredo mirno svojo pot in opravljajo svoje delo kakor doslej s prepričanjem, da tudi eksekutiva ne zamudi nohe nega momenta, kadar je mogoče karkoli storiti v interesu nalog, določenih naši organizaciji. _,„«AflrnWi»flvrnA
EKSEKUTIVA JUGOSLOVANSKEGA RBPUBLIČANBKBOA ZDRUŽENJA Anten J. Tert>ovee, gl. tajnik.
2RTEV STRELE
Ptoria, ni. — Ko je poljedelski delavee Joe Vail delal pri farmar ja John Aikenu na polja, je nastal vihar s treskom iu nalivom. Vanj je udarila strela ln ga na mesta ubila.
0 PROSTOVOLJNEM NARODNEM DAVKU.
Nasprotniki repuhličanskega programa in plačani oduševljenei za Veliko Srbijo so v teku prve serije prostovoljnega narodnega davka SRZ. za svobodno Jugoslavijo napeli vae močyin se poslužili najontiid-nej?.ih sredstev, da slovenski narod zbegajo in preprečijo uspeh mi-Ijondolarskega fonda.
Dobro sc Se spominjate ,kako so za Veliko Srbijo in dinastijo okrevajoči se "gospodje" vpraševali; "Čemu miljortdolaraki fond*' Povedal so javnosti, da tega fonda spldh ni treba, ker naše interese zastopa v Parizu v prvi vrsti oficijelna Srbija, v drugi pa predsednik VVilson; da se ta fond zbira samo za korist ekaekutive SRZ. in kdo ve kaj še. *
Namen teh "narodnih" prijateljev je bH zazibati narod v ssnje, ki sc ne bodo nikdar urcsničile^namreč, da je že vae poskrbljeno, da bo mirovna konfercnea, po prizadevanju oficijehie Srbije, ugodila vsem željam in težnjam Jugoslovanov in potem ko bo mir sklenjen, pa bo velikodušni in demokratični Aleksander stopil pred ljudstvo in «« rekel: Sedaj si pa volite fortno vlade, itt ti, moj priljubljeni in ujedi-njeni narod, si zbiraj kdo te naj vlada v bodoče.
Koliko je atorila oficijelna Srbija, da so se želje Jugoslovanov, posebno primorskih Slovencev in Hrvatov, spolnile, kašejo razna pačila,, ki prihajajo z mirovne konference. Kak demokrat je Aleksander, je Jugosfovanom danes tudi že znano. Vladar ali regent, kste rega uradniki po orientalski šegi dele napredno mislečemu elementu batine na hrbet in šibe na podplate, vladar in regent, o katerem naši kraljevaši še danea trdijo, cio je najbolj demokratičen m liberalen ki nt zabranil smrtne obsodbe nad naprednimi arskimi oficirji zaradi nJ' hovc zahteve, da se izvede nekoliko radikalnejša rekonstrukcija p" vojni, ni v očeh naprednega ljudstva sposoben vladati narod.
Sedaj ac pa še splošno govori in znamenja kažejo, da stsremu I » Šiču gre edino za ustvaritev Velike Srbije in ker se je bal. da bi se v to Srbijo inkorporirali tudi uapr^dtfi Slovenci in Hrvati, ki bi zahtevah, da narod sam odločuje, o formi vlade in ai voli svoje vladarje, je igraval tako politiko, da se počepi Slovence in Hrvate med Italija «» Srbijo, da se jih na ta način oslabi, in če bodo oslabljeni, potem «e jih bo lalje vladalo in držalo pod železno peto
Ali se' potem *udite, zakaj so kraljevaši vršili tako propagando proti miljondolirskemu fondu? Oni so vedeli, da od uspeha naše kam panje Im v veliki meri odvisen končen Izid in odgovor na vprašanj« kakšna bo vlada v Jugoslaviji. Če uspe mil jondnlarskl fond. P"<rni M bilo tetko misliti na kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev , če p« uspe, potem ao pa na konju in si bodo kar delili ministrske pnrtMf za velike usluge, ki so si jih stekli za dinastijo.
Ne rečemo, da smo preroki, toda karte, katere so takrat igran. » kazale, kaj amemn pričakovati. I nismo se varali. Zato smo sr tsk'» odločili za miljondnlamki fond.	u
V kakšni kaši bi sedaj neddi, če ne bi bilo teg« fonda, če ne h« narod račtmil na eventuelnoati in ae pustil zapeljati kraljevašem' Kdo je ves ta čaa deloval za narod in branil njegove pravice t Kdo delu* sedaj iu kaj se dela!

Rekli ida je naroda treba najprej kruha in potem svobode Se I Velika «„*. d ,
, • I)a se vidi iz Herbert Hooverjevega poročila in pisem ki j . , a £&ot, katerega je gradila Srbija okoli Jugoa^dl^a^M ^ T	*
h* krajih ni takega pomanjkanja, kakor so go nam predstavljali tisti ,	Kr°'1Ui	k"kr*,,f
kater i oi je bil miljundolarski fond skeleč trn v peti	,w^|>«*ida ne ne poianejo v »godovi
To so nekatere stvari, o katerih naj narod razmišljava sedaj ko!L.	■ C>,lh 28 drti ie »ri
s, vidi. kaj se del. in kdo kaj dela in ko so nekatere poteze LtL an ^a 'T f^-' vr,0vl
Tisti, ki ste kaj darovali v miljondolarski fond ki v ^rifnto • aZ° d° T*h«* *e vsi P™« bite narod in svobodo, ki privoščite svojeem v domovini blauosta. e £Lii 2T b° k.ma,U delj"' bo prost razvoj, sedaj vidite, kako »o vas hoteli potegniti k.S ^^	k»''
potniki narodove neodvisnosti.	,	I
Če ne bi bilo tukaj »iljondolarakega fonda in Republičsnake
M	•	1.1 1. Z I .. Md^a Ilil/k/IA 2 /> .» n A X.. A —__i l	.
na>
Združenja, bi bila naša usoda že zapečatena, tako je pu «e vedno nun nje. da se naše vprašanje resi pravilno, če ne danes, pu jutri ali poju trrtnjem. Naš program ni omejen na gotovo dobo, umpuk bo izveden iele takrat, ko dosežemo svoj cilj.
Zato je treba, da se narod še tesneje oklene J. I{. Z., du ua num-ei podpira moralno In gmotno.	■ f j
Prva serija narodnega davku, kukor boste videli v spominski knjigi, ki je sedaj v tisku in do katere je deležen vsak darovalec se ie obnesla kljub vsej nagajivosti iu škodoželjnosti kraljevašev še precej dobro. Druga serija je sedaj v teku in mnoga društva so ae že odzvala 8prispevki iz svojih blagajn; iz mnogih naselbin pa prihajajo Klasovi da bodo priredila društva veselice in piknike in obrnila čisti dohodek ra miljondolaraki fond.
Pri tej priliki lahko omenimo, du je slovenski dramatični klub -Bled" v Pueblo, Colo> poslal po Charles Pogorelcu *5lUM> za novo iterijo narodnega davka. S. S. P. Društvo št. 25 v Reuding P« i« „„ altlo $25.00; društvo Orel št. 21, SNPJ., v Pueblo, Colo jc i,osl o $25.00; društvo Sloga št. 1, JPZ., v Milivaukcc, je akleii o s $50.00; Rudolf Pleteršek, Bridgeville, Pa., je^ab^l $69 60 i t d
Slovenskih društev je okoli 1200; dovolj jih je, da bi lahko vzdrževala tuko propagando, ki bi se dala kosati z italijansko. Vendur re«, moramo, da bo naaa propaganda v veliki meri odvisna od tegu
hHoJo	*	Ua na* k"c za	moralno
,A'i	^T0 kaj ukrenil° ^ ^ serije narodnega
Anton J. ferboveo, tajnik.
rneui velik udarec za Anglijo. L tofcnje zelenjave še ni. V cerkvah
uiolijo za dež.
davkaf Cc ni, še je čas.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
PISMO IZ St ARE DOMOVINE.
(Nadaljevanje s 1. strani.) Idrije. Prišel je iz Rusije v Ameriko in potem v Francijo. Govoril sera mnogo z njim. On potuje na htroske srbske vlade kot pristaš kraljevine. Rekel sem mu, zakaj je tak, ali ni ideja Slovenskega Kcpublicauskega Združenja 'bolj* f Odgovoril je; Najprvo ho-i-eiu priti domov in potem bom kaj drugega. Taki so. Vsi So za ono stran, kjer jim več dajo, da se vozijo v prvih razredih in se zabavajo v najlepših hotelih. To je. #jil^ pomoč sirotam v starem kraju I
Ranjencem sem obljubil, da lx>m apeliral na SRZ. v Ameriki za pomoč, da ae olajša njihovo sta-nje, toda odgovorili so mi, da je prepozno, ker se morajo preseliti v domovino do 1. maja. V srbskem »lanu sem našel sina dr. Turne iz Uorfee, ki mi je izročil pismo zanj. [>n je kot italijanski vjetnik polnil iz Kima v Francijo. Tukaj )* Utopil v jugoslovansko vojsko ,n v par dneh pojde delat skušnjo v Pariz. Vprašal sem ga, kakšne-Ka mnenja je on. V odgovor jc vzkliknil .-"Živelo Slovensko Rc-ptfbhčaiisko Združenje I Sedaj '"oran. molčati, kakor mora mol-!'a" ,n"(>Kf> drugih, -toda govorili
<"no' pride čas in povedali
narodu."
Govoril sem tudi z nekim srh-dijakom in ga vprašal, kaj ■»A. 'tekel je; "V Jugoslaviji ®wjka dobrih politikov, kl bi moRh narod podučiti, da je repu-""»a boljša od monarhije, pa naj * imenuje tudi demokratično kot arbska."
* kar pišem, je resnica.
V Londonu odobravajo akoijo ameriškega senata.
London, 12. jun. — Tukajšnji vodilni liati odobravajo sklep a-'»enakega aenata. ki je objavil •'fRinalno mirovno pogodbo z Nemčijo v celoti. Tajno zborova-»'"-ovnih diplomatov v Parizu je že večkrat naletelo na oatro Jnnko v Undonu, ali zdaj ae pa
*	pojavljajo napadi ua Wilsons.
radikalna "Dai1y Naw*", kl Jpodpirala Wilsona, piše •eraj: "Na žalost moramo pri-jc predsednik Wilson na-I velike uspske. Ko je kapitu-"rfll l"ed tajno diplomacijo, je °"*ešil avojo prvo točko, ki se J!: "Odprte pogodbe odprto *>*iene." Mogoče še spozna svo-
*	.»note in jih popravi, sli polo-'•J J" zelo kritičen."
Položaj na Reki.
Hrvatje so proti Srbom, toda na Reld rajši vidijo Srbe kot Italijane.
Ameriška socialistka je obiskala * Budapešto.
Budapešta, 6. jun. — (Poroča A. R. Deeker). Na uradni aeji centralnega sovjeta v Budapešti je včeraj nastopila Američanka Mra. Ford KastmoniNevv Yorka in v kratkem govoru opisalu de lavske razmere v Ameriki. Ko je omenila, da je dobil Debs deset let ječe. ker je govoril proti vojni, je bilo slišati medklice "Sramota!" Predsednik sovjeta se je zahvalil govornici in ji v imenu ogrskega proletarijata izročil po zdrave ameriškemu proletarijstu
POROČILO AMERIŠKEGA KO RESPONDENTA.
Reka, 5. jun. — (Poroča Th. S. Ryan). Mnenje tukajšnjih Hrvatov je, da rajši vidijo Reko v rokah Srbov, kakor pu da bi prišla poti Itulijo. Drugače so Hrvatje nasprotniki Srbov. Hrvatje so u-pali na lastno državo in da bo Zagreb glavno mesto J u gosi u vije, u za enkrat se morajo pokoriti vladi v Belgradu. Položaj je tuk, kukor če bi Alusku bilu odrezana od ostalega sveta in bi potem iskalu vodstva kje na pacifiškem obrežju. Srbi so v očeh Hrvatov manj kulturni ljudje, dočim smatrajo Srbi sebe za demokratično ljudstvo, o Hrvatih pa sodijo, du je madžarsko nadgospodst vo ost a vilo med njimi nekoliko uristokru-tičnegu egoizma.
Sedanja italijanski! vlada na Reki ni priznana od zaveznikov, niti je ni izvolilo ljudstvo. Kntent-ni častniki pravijo, da si itulijan-ski Narodni svet kupuje politični favoritizein z razdeljevanjem denarja in služb. Ob čaau, ko jc Avstrija razpudla, jc bilu na Reki velika zaloga živil in druzega ma-terijala ,ki je bil namenjen za avstrijske čete v Albaniji. Italijanski Narodni svet sc je hitro polastil tega hlapi, ga prodal in denar pohabil /.a propagando.
Italijanski Narodni svet je prekrstil vsa hrvaška in ogrska imena ulic nn Reki. Tako n. pr. se či-tajo nova imena: "Corso Vittorio Knimanuele," "Via Novembre Decioto" (to je "ulica 1H. novembra;" tega dne so namreč Italijani okupirali Reko) itd.
Italijanska stranko "mladih (fliovani Fiumani) grozi, da bodo spremenili mesto v kup razvalin, ako mirovna konferenca prisodi Reko Jugoslaviji. Zavezniški častniki se ne boje te grožnje. Mogoče bo pobitih nekaj oken in pur ljudi bo tepenih, toda razburje nost se Im> hitro polegla; oni poznajo itolijanskl temperament. N« drugi strani pravijo Hrvatje, da nimajo nič proti temu. če pride Ileka pod vlado lige držav in da jo upravljajo Američani ali A rt-
Generala* stavka v tanga ju
"•"aaj, Kitajska, II. jun,—Vse Muatrije, železnice in parniki v PJrtanišču počivajo v tem mestu. '"»n«lna atavka je splošna in ^Jkrja r druga mesta. Proda r "in*}* ao zaprie že * Ta.	j* protijepomks za
"obsije Santuags in obenem f "»l»rjeut proti kitajski vlsdi, Jmlra Imjkotu japonskih tr-,ov|n '»a Kitajskem.	"
Rumunski kronprinc se je ob-strelU.
Pariz. — lz Bukarešta poroča« jo, dn je hotel rumunski prestolo naslednik Kari izvršiti safnomor toda te je le ranil. Vzrok poskuše nega samomora je ukaz njegovega očeta kralja, da mora,Kuri od potovati na Juponsko, da pozubl nn svojo ženo neplcmeuitega ro du, od katere se je moral na pritisk svojih staršev ločiti pred krutkem. Kakor je znano ,se je rumunski kronprinc lanako leto oženit s hčerjo usvadnega stotniku, ki ni plemišku niti bogata. To je starega kralju tuko vaiikačilo, da je velel sinu zapreti za 75 dni v temno ječo zaradi "dezertiranju iz armade''. Pozneje se je moral ločiti od žene, ki je med teui porodilo otroku. Toda kronprinc je kljub temu skrivno obiskoval ločeno ženo in tedaj jc stari zapove-dui ,du mora sin ua Japonsko.
Japonoi sežigajo Korejce
Chicago, lil. — Neki ameriški niisjonar v Koreji je pisal avoje-oiu prijatelju v Chicagi, da so japonski vojaki 17. aprila zapove-dali Korejcem v neki vasici blizo Seuena, da se morajo zbrati v tamošnji krščanski cerkvi. Ko se je to zgodilo, so vojski streljali v cerkev skozi papirnata okna in potem so zažgali cerkev. Koliko je bilo ustreljenih, so zgoreli. Nato so vojaki zažgali vas, od katere je ostal le kup pepela.
Slabi »vel
povzročajo Malo drug
incgoiUviin* bolezni, nrialadu is. ki to

drugih trp«A« ia povtrotajo kakor kvšna boieanl. I treba takqjtno zdravljenj«. 1 drugimi zdraviti, pripravljenimi tak« »iudaj« ta je
SEVERA'S NERV0T0N
(Stvtrov Nervoton) mnogokrat ob-notol kot najboljši pripomotok. Priporočamo ga vam kot trodatvo v alufiaju duftivns potrtosti intomnij« ali izgube »panja. nervozno izčrpanj« ali onemoglost, huurija in norvos-notti »ploh. Ojnča oelabale lives, Jih poživlja in tako o»ača vaa kvčni •ietam, da mor« vadrkavati napor ln odgnati bol«zm. Naprodaj v v»«h lekarnah. Oaaall.lt.
W K SI V m A C o 'IDAH H A P11> S I U«VO
Slovenska Narodna
u«
lan*vlj«n*
POTREBUJEMO RUDARJE TAKOJ.
Stalno delo v novem rovu, nl plina ali vode, in streha je celo dobra pri UNITED SMOKLESS COAL COMPANV, HtfffftKRt, Sommerset County, Peuna. Za na-daljŠa pojasnila pišite na Mr. O. A. Springerja, 407 House Bldg., Pittsburgh, Pa.
U* S. uradni tajni predpisi za varenje piva.
PIVO PO 12e (l Al.ON A.
VIŠKA PO fi7« (1AI.ONA. Oemu plakati vnflt Za iivrutao pivo ia vlNko, ki vaebujo vvo	kur ni
, o ftetltn y.a jutranji ooliruk'' ia aa povprek.'' Vina, likerje, greafiec, iainpHno Itd. to lahko narodi <toma Ii vernih ifutevia, ki no tlobe povm>(| ne prodni. Kujiga iauiAenih prtMlpieiiv v anglel^ini ee dobi xa $1. — A DOKA CO., P. O. Boz 283, Plttaburgh, Pe.
Francozi zaprli ameriškega časnikarja.
Puriz. — Reber Mlnor, ameriški časnikarski poročevalec, ki jc bil nekaj čssu v Rusiji in pozneje je prišel v Puriz, odkoder je bil ua čuden način nekam izginil, se nahaja v frencoakcm vojaškem zaporu. Zakaj je zaprt, nočejo po. ved a ti. Ameriški poslanik se je z.i-vzel zu njegovo osvoboditev.
Irski "predsednik" je iiginll.
London. — Iz Dublina javljajo, du jc profesor Valcra, "predsednik irske republike", neznsno k» in izginil. Okrog 1. junija je od šel iz Dublina na Angleško iu od tistega časa ni bilo več od njega nobenega glasu.
DR. JOS. V. GRAHEK
edini alovenald adravnik in ranocelnik v Pemiaylva-niji. Zdravi vaa otročje, šenake in molka bolezni.
Uradne ure ao: 10 ura zjutraj do 2 ure popoldan. Bell Telephone Cfedar 2388
843 E. Ohio Street, N.S. PITTSBURGH, P A.
NE VESTE KAM BI SLI V NEDELJO?
Poekuaite t Izletom k Ant. Mladiču v Algonquin, IU. J« samo 46 milj eevarozapadno od Cblcag«. Kraeon
kraj ob Fox-Riv«rju, dovoli hladne
Srenočl mokrot«, od
eancat ribolov, anaina pronočIMa, do-
bietre atudenčnlc« navzgor. £«l«zn(-ika zveza i Chicago j« dobra. Ns Northweet«rn poetajl dobit« vlak aa Algomjuin štirikrat m haja
vlak
na dan; nazaj od trikrat dnevno.—Ravno
prava daltava od Chlcag« jo za lzl«t z avtomobilom. Ko pridat« v Algon« "Danring Pavi-pov« za moj pro-Algeo
ouin., vpraiejt« za li»n" In veak Vam etor. Aston Mladi*', bos §9, , quU, lil. (Tel. Algonquia 10.)
BANKIRJI OLAJtALI POGOJE; ORLANDO NOČE POPUSTITI.
(Nadaljevanje s 1. strsui.)
vse delo mirovne konference zs-stonj. Clemeneeau vztraja, ds ae ue sme določiti noliena stalno k vol m odškodnine, ksjti Frsneor.t pričakujejo najmanj sto miljard, ako ne dvesto miljard odškodnine, in če se določi, ds znala odškodnina samo 30 miljsrd, kakor
S. - - m.......i«....... '«
■ rab- Tako groze dru* drugemu z
It OEM ZA DELO
slovensko služkinjo v starosti od 30 do 40 let. Sprejme se tudi vdova z enim otrokom. Dobra plača. Za pojasnila obrnite se na ta spodnji naslov: Mr. John Pikush, 0717 MoCueu St., New Dulutb, Minn. (Jun. 10-11-12-13).
POZOR ROJAKI I
V najem se odda stanovanje 4 sli pa H sob, na lepem prostoru. Po nizki ceni. Pridite in si oglejte, je le pol bloks od Orsnd ave. O-glasite se pri lastniku: Joaeph Sernel, r>35 N. Wood Street, Chl-'■ago, ILL
POTREBUJEMO ženo ali de-k le za splotuo hišno delo, dobra pleča, ata I no delo, dober dom za dobro žensko. 4610 llartlett St., Pittsburgh, Ps. (Juu. 12-13-14-16)
italijanski vojaki nsstsoili vaški ioh in popravljajo kakor ds mislijo stalno ost
kaj.
cente,
iti tu-
guKanova palača zgorele \r*\*ke in
Carigrad - Snltanova palačo (Vtkem v Carigradu je Zgorela. Pr«"H verni Turki vidijo v tem dogrsiki. alabo znamenje za Turčijo.
NAZNANILO ROJAKOM
v John»town in 'okolici, naznanjalo, ds atslno bivam v svojem 07 Iron Htreet lavno nssprot no do Penn«ylvenske železniške
prišls vesl, da ae je'postaje, Ker se sliši ml več roja-
■ ■ ' — 11 ----—' naslov
za to Torej res-
Uli veliki letvoriei prvo noto, v ^dbfo in trpetno nsrejeno ob kateri ee pritožujejo, d. «« pogo- l-ko, naj ae ogle.i ^bno. asll naj jI pretrdi Avstrijci n.jbolj pro- ml piš, oa gornji ns slov. Kot več-
il» ira»o proti anakaiji	^ ^^
g	W 1 ■■ozemlja ns kemu ra 10/110 in Izrretno dobra
j drla, ker Jaz Irdelnjem vse esni loma.
m delavca ja do l Aatoa Fortana, <7 Iron Mtreel,
Jobnstows, Pa.
prepričati če je uaa	Lucijami OHando fudl pravi. Mm ^.nu »,.
,UI	• dVbo v JtaliJl revolueija, če Hali* * ^'i.to.n, Pa ,
atanišče, toda nssc' srm.	i« j ^ Pennejrlvsu
hr« vuk«	t X v-* d. « J.U.K K.r « ..
—...........
Uk«*». IT. Jaalja ItOT e dr lavi lUinoi.
GLAVNI STANi aaS7-89 SO. LAWNDALE AVE., CHICAOO, ILLlNOTf.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1022. IivrŠevalni odbor.
UeaAVNI ODSEK. raaOSKDNIKi VSmm CMUSer, SSST-M S«. Lawa4^« Av«., CMee«^ l*.
eoaeainiiDNnu a.«« htmi. i« teo. cmmiWi,
TAJNIC, J*a. VerSvSer. ITO« S*. UwMleW Av^. ClilMe«. ia.
TAJNIK BOLNlftKKGA ODDELKA. r.ul a«rt«r, SSSV-SS S. UwMde Av, Cbleeee.
BLAGAJNIK, AmHm i. TerWvee. Bm 1, CUmt^ UL
uraAvrrau olasilai rui» cuat«*. mt n s^ uva^ie av*. caiee«* ta.
rOKOTNl ODSEK. J«te *«kiia, er^MSnlk. Bm SSI, C«Mikwi, Pa. Jeba U»SiiiiI, 40S H*y S«.. Serl«an*M. lil. SUrtlS teUeaker. Bea «TS. S.rS«rto«. OkU. Jee. Bed»l>h. Bm oi. aailthm, pa. Praah iMnk, a«00 Pr«mn Av«.. CWv«Im4. Okla.
. . . .	BOLNIŠKI ODSBK.
oaaaONJK OKKOlJKi r.ul S«riw, ar^UeSnUi. zear ae a. La«a4«le A«, CkleSfe BE VZHODNO OaJtOllE. RuMI ri.««ri^i. Bm 4M. BrMe.vSK fe.
Aataa a«rfu.k. Bm VS. Wlck II««m. f«. ZAFADNO OKKOllEi AatM luUr, Bm 104. Uvm«. Km«., m legiiiged Ue Kutv. Bm BAB, OUlMrv MOm, e« m*
Nadzorni odbor.
MeM PelrevM, pr«See*ilk. I4SIS H«l« Av«.. C«IUawee< Oble. J«k«b <«biil, SIS PtoN StH S vi. O.. Ml*«, iee. Kakea. SlOt K CUlr Ave., CUv«lMS. Oble.
Tiskovni odbor.
AmMM Im Mett e.ir«vU.
ZDautrrvENi odbob. raEMEDNIKi Preak AM, I1S4 Be. Or««fenl Av«.. Cblea«* VL JeSa Tr4«IJ. Bm l«l, Uvtnm, Fe. Jelka Ovea, Ml B»«alwee4. D.lr«li. Mlab. Jee. akt*. 1101 a. u at. CUv«UaS. Obla. Menr UdevM. IS44 Sa. Ba«S»a Ava., Cklaa««, BL VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. f. J. Kara. INI 8«. Cl.tr Ave* Oevefcad, ~ ODGOVORNI UREDNIK "TROSVETZ"! Jela Zavertalbi
P020BI — Vae deaaree MlSJelve le alvarL SI «« Mlaje «1 ____
g+rnm mUk. aaj ee »eiajeje ae aaelevt Jaka VerSerber, SSST-SS
V«e eaBeve belaMke pi»in a«J ee »elljaja r.ul BertarK * «1. arads.
Vee prtalM glede foelaveeje e e> levrlevelae« eSSara ee ae| »eMJeJe M. tdearaeae odbere, llfer aa«lav Ja ■ varaj.
Vel prtdvt oe «L perolal MmIi ee aaj eelljeje ae aeelevi Jele Mubeet. re.
Vee erMelbe preti areSaUlva fUalla ee aaj eeU|e|e VlacM. Caajberju.
Vel deelel la drug« e»lel. eMaeaSa, offUal. Mral.la. Bi_______
e glaaUaM Jedaele, aaj ee eelSJe aa aeeUvi 'Treevela", SMr-Si Sa.
Ckloata, Ul.
M •
Ave,
•elek vee. kar Je e
NAJCENEJŠA, NAJGOTOVEJSA IN NAJBOUSA POT ZA POŠILJANJE DENARJA
AvetrlJ«, Slovanija, Hrv.uko |« Deleuelje Ja
PO KABLOGRAMU 100 KRON ZA $6.75
PriatoJbioa kablograma sa veako poAiljatev In sveto j« 12.(0 s poštnino vred. Zshtevsjt« na banki, da •« val dsnar poAlJ« po kablogramu, In sko vsm banka n« stori tega, potem g« pošljite nam da ga ml odpošljemo naprej po kaologramu.
Imamo voin« lietke za vi« parobrodn« črte. Pilite nem aa pojainlls in čas kedaj parniki od* plovejo.
EMIL KISS, bankir,
ISS SECOND AVE.,	NEW YORK, N. Y.
Ustanovljeno pred V0 liti.
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Amkniko in Stami Kraj
8227 Butlor St Pittaburjh, tm.
UM?(PASoSF.) i Uiirja dolgov« llklj Is v eSan!« kn^B. I .vrtajo VSA v HoUr.ko .Iroko »pad.lola daU I« polaUi 10 M aa leleei
NAPREDK.
"Proaveta" piše za blagostanje ljudstva. Ako sa strinjal z njenimi idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Prosvetl. — V zalogi imam vse za vsakdanja potreUčl-na po zmerni ceni.
AMTOV ZORNnC, Barmlnia, Pa,
NAROČNIKOM V POJAftftLO.
Za oglaae ao odgovorni la agte* ševalel sani. Ml m iprijatl U
njih nobana odgovornoaH tsak kdor kaj kapi li aflaaov la km ni vleč naj saai sebi pripila, Tab ko odgovornost la poaladiaa naj nosi vaak saa. UframIKro lik
nemškega
Rojakom m priporoča
JOHN NEMETH STATE TMMt
1897-2nd Av«., N«w YoPk,
Comer 2nd Avt. In 88. ulica. f r
Pošiljamo denar v staro domovino in odpravljamo potnike za v staro domovino.
Pilita na za vsa pojasnila. Naznanite nam kedaj in • katerim vlakom pridete v New York, da vas lahko nai človek poteka na poetajl
(Dfpi)j	-
Ne pozabite našega naslova: 9 '' r
IONN NIMKTH STATI BAHR
1897 — 2nd Ar*., Comer 2. Ave. in 91. iiHca,
New York, N. Y. .♦ U..«/
I ^
bar časopis.
PR08VETA
Naročniki Pozor!
(Pite L. 0.)
i Pregledano od vojaškega zorja.)
SE ENA DRŽAVA JE OLASO VALA ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO.
Lanaing, Mictt. — Legislat ura je sprejela soglasno ustavni dodatek za žensko volilno pravico.
Jetra so eden U med najbolj vatnlh or-iranov tele«*. a vaeeno akoro bi rekli najmanj« i mi »i nanje. Kadar ao vato Jetra talna <n Isreda, tedaj vea iivotni aistrm j« bolan. LAXPHYLLIN Je nalat« narejeno idr« vile. da osdravlja jeterne bolezni In ae amatra kot najbolj** sredstvo sa vPtJevanje vaAega (torporja) v jetrih in črcvU«, sabananoati, saprtnlci, zlatenici kote |n i>roti rumeniri na očeh. Isbulenje oil, črne okvirje .okros oči. utrujeni počutkl spodnjo?« dela od rebri. UfiazaiU runneno barvani Jeslk, ni ve-aelje pri ftivij<*ju. N<> sanemarJate vaiih jeternih bolesil. Sest lavojev nivadne« zadostuje sa popolno sdravljenje In stane le deset dolarjev. S navoje stane ffi.00 in en savoj stane dva dolarja. Zastopnikom dama dvanajst zavojev s« oaemnajitt dolarjev. Zrlo prijazno pri vlivanju. Vredno miljon* bolehnim. Laxal Medicinea Co.. 166 I.azal BI dR., 418 Fourth Ave.. P. O. Box MS. Pittaburgh. Pa. — Pošljite «e voč v snam-kah aa davek pri vaaketA zavoju. Sc ne prodava v nobeni lekarni.