. [ •TU£*Mí¿ KNJd&iS ce Celje - skladišče D-Per GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE ■ L7, • ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA E8KI 71 ;ig v . ' '■ \ . _ . __ VSEM ČLANOM KOLEKTIVA ČESTITAMO ZA NAŠ VELIKI PRAZNIK 29. NOVEMBER IN JIM ŽELIMO MNOGO RAZVEDRILA MED PRAZNOVANJEM UREDNIŠTVO 29. NOVEMBER SONCE ŽARI NAD ZEMLJO SVOBODNO OGREVA GRUDO NAM RODNO DA NAŠE ROKE SPREMINJAJO V CVET TA SVOBODNI SVET IN TI SI EDINA SVOBODNA JUNAŠKA CVETOČA O DOMOVINA NAJ ŽAREK SVOBODE OBSIJE VES SVET RODÉ NAJ OBILO NAM POLJA ZORANA VARUJEJO NAJ JIH VALOVI JADRANA IN GORE MOGOČNE NAŠIH MEJA TVOJ KLIC NAJ LJUDEM ZA MIR IN BLAGINJO ODMEVA MOGOČNO V SLEHERNI KOTIČEK SVETA 2 Eštuifrtihe* Organizacija Zveze komunistov pred novimi nalogami V zadnjem obdobju so bile v kratkem presledku dve konference članov zveze komunistov. Na prvi konferenci je bila obravnavana in sprejeta nova organizacija, ki je mnogo bolj prilagojena konkretnim nalogam kot dosedanja. Organizacija je razdeljena na štiri oddelke, vsak oddelek pa ima svoje vodstvo, ki ga sestavlja pet izvoljenih članov. Vsi oddelki so imeli sestanke, na katerih so se dogovorili o vsebini in programu dela in kot že rečeno izvolili svoje vodstvo. Prvi oddelek je izvolil za sekretarja Drame Hinka, za njegovega namestnika pa Napred Zvonka. Poleg teh dveh so bili v vodstvo oddelka izvoljeni še Marjan Cvek, Darinka Vidmajer in Jože Jonko. V drugem oddelku so izvolili za sekretarja Bogomirja Krušiča, za njegovega namestnika pa Franca Straška. V vodstvo oddelka so bili še izvoljeni Boris Magdič, Anica Križnik in Franc Mežnarič. V tretjem oddelku je bil izvoljen za sekretarja Franc Opre-šnik, za njegovega namestnika pa Vlado Flis ter poleg teh dveh za člane vodstva oddelka še Jožica Cater, Franjo Peternel (starejši) in Nada Grošelj. Jože Oštir je bil izvoljen za sekretarja v četrtem oddelku, za njegovega namestnika pa Mirko Doberšek ter poleg teh še trije člani vodstva: Alfonz Kolar, Vera Turk in Stane Knific. Na volilni konferenci članov Zveze komunistov pa so bili izvoljeni v sekretariat naše osnovne organizacije ZK naslednji tovariši: Rafael Čelik, Dominik Brejc, Kristina Vanovšek, Jakob Vodeb, Drago Mravlak, Herman Kovačič, Anica Križnik, Ivan Gostečnik, Marjan Cvek in Slavko Udrih. Ker pa šteje sekretariat devetnajst članov, so po novi organizaciji člani tega organa še sekretarji oddelkov in njihovi namestniki in to: Hinko Drame, Zvonko Napred, Bogomir Krušič, Fčanc Strašek, Franc Oprešnik, Vlado Flis, Jože Oštir in Mirko Doberšek. Za sekretarja je bil izvoljen Milan Kavčič, za njegovega namestnika pa Stevo Pratnekar. Tak je nov sestav organov Zveze komunistov v našem podjetju. Kot vidimo so izvoljeni v te organe dela voljni tovariši in nedvomno je, da bodo opravljali svojo funkcijo v skladu z zahtevami statuta Zveze komunistov ter bili kot odgovorni politični delavci, ki opravljajo svoje delo na različnih delovnih mestih. Sodeč po razpravi na novoizvoljenem sekretariatu se bo Zveza komunistov lotila dela organizirano, konkretno in smotrno. Tovariš Milan Kavčič je v kratkem uvodnem govoru poudaril, da kar se tiče zunanjih vpliyov na razpoloženje kolektiva, kot je nenehno naraščanje cen in drugo, člani ZK ne morejo mnogo storiti, lahko pa mnogo storijo v zvezi z uresničevanjem gospodarskih ciljev podjetja. Delo članov Zveze komunistov pa mora temeljiti na skupnih kolektivnih odločitvah, ki so obvezne za vse člane. Dokaj živahna razprava na seji sekretariata je pokazala, da si osnovna organizacija ZK ne želi brezplodnega sestankarsiva, temveč dobro pripravljene sestanke oddelkov in sej sekretariata. Vsi člani ZK morajo biti vsestransko informirani o vseh akcijah v podjetju, ki so potrebne za izboljšanje gospodarskega stanja. Informirani morajo biti tudi o splošnem gospodarskem stanju, kakor tudi o raznih ukrepih, ki se pripravljajo za ublažitev perečih problemov, kajti le na ta način lahko zavzamejo svoje stališče na sestankih in organizirajo sestanke s člani kolektiva, na katerih jim pomagajo dojeti dejansko gospodarsko situacijo in ukrepe, ki so potrebni, da jih podvzamejo organi upravljanja. Edino dobro in vsestransko informiran ter organiziran kolektiv lahko doseže dobre gospodarske uspehe v okviru začrtane kratkoročne in dolgoročne gospodarske politike. Osnovna organizacija ZK pa se bo vsestransko zavzemala za uresničitev začrtanih gospodarskih ciljev podjetja in bo tako dala vso svojo podporo prizadevanju organov u-pravljanja in vodstvu podjetja. V zadnjem času smo lahko opažih poživljeno aktivnost zborov delovnih skupin v obratih. To je lep primer kako lahko člani ZK kot vodilni delavci organizirajo sestanke in se pogovarjajo s svojimi sodelavci. Če rečemo konkretno, je to primer direktorja tehničnega sektorja Slavka Udriha in nekaterih njegovih obrato-vodij. Če bodo vsi vodilni delavci, člani in nečlani ZK, sledili temu primeru, bo mnogo manj negodovanja ter več vedrine in razpoloženja pri delu. Tudi dobrih in konkretnih predlogov za razne izboljšave ne bo manjkalo. Treba bo le dobro prisluhniti in jih u-poštevati. Vidimo torej, da je stališče ZK o sodobnem liku vodilnega delavca v proizvodnji, da naj bo ta razumen in sposoben organizator dela, ki se s svojimi sodelavci pogovori o konkretnih akcijah in jih vsestransko informira pravilno. Zaradi tega se bo ZK zavzemala za smotrno, politično in kulturno izobraževanje vodilnega kadra na posameznih delovnih mestih. Za doseganje gospodarskih ciljev podjetja bodo v bližnji bodočnosti sledili razni ukrepi organov upravljanja. Ti ukrepi bodo morali dati viden rezultat pri dohodku podjetja. Zato se mora ZK skupno z vsemi člani kolektiva zavzeti za njihov uresničitev. Le z dosego večjega dohodka se lahko izboljša padajoči življenjski standard delavstva. Pri delitvi dohodka pa mora imeti besedo celoten kolektiv kar pa ni težko, če se razgovori odvijajo organizirano Na eni zadnjih sej je delavski svet obravnaval poročilo o gospodarjenju v preteklih devetih mesecih letošnjega leta. Iz tega poročila je razvidno, da v tem obdobju nismjo dosegli zaželje-nih planskih uspehov. Tako je količinska proizvodnja dosežena 88,5 % vrednostno pa 85,5 %. V primerjavi z letom 1971 za isto obdobje je količinska proizvodnja dosežena 99,0%, vrednostno pa je presežena za 13,6%. Celotna realizacija je dosežena ter presežena v primerjavi z lanskim letom za 8,6%. DELO DS OB V eni izmed številk »Emajli-rca« smo objavili program dela delavskega sveta do konca tekočega leta, vendar ne bo odveč, če naše bralce ponovno obvestimo o čem bo sklepal delavski svet do konca tekočega leta. Predvideno je, da bodo do konca leta še tri seje delavskega sveta. Na prvi prhodnji seji bodo na dnevnem redu spremembe pravilnika o varstvu pri delu, ter spremembe pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Na sejah v mesecu decembru Delavski svet je na eni zadnjih sej potrdil metodo analitične ocene delovnih mest. Po tej metodi bodo urejeni osebni dohodki. Obenem je delavski svet imenoval posebno komisijo, ki bo opravila potrebno strokovno delo glede analitične ocene delovnih mest. V to komisijo so imenovani: Rihard Pompe, Jože Vajdetič, Slav- POGODBA Z Pred kratkim je bila sklenjena pogodba o prodaji naših frit »Gorenju« v Velenju. Tako bomo po tej pogodbi že v letu 1972 dobavili »Gorenju« tisoč ton naših frit kar predstavlja za nas dobro iz- po zborih delovnih skupin, ki so osnovna celica našega samoupravnega sistema. Na seji sekretariata je namestnik sekretarja v kratkih in je-dernatih besedal povedal, da je dolžnost vsakega člana ZK, da pove na sestankih svoje mišljenje, lahko na organiziranih sestankih tudi vsak član kolektiva pove kaj misli in kaj predlaga. Pričakovati pa je, da bo izšolan človek dajal zelo dobre in konstruktivne predloge in da se bo izogibal demagoškemu kritizer-stvu, ki mu v ZK ni mesta. Celotni dohodek je dosežen v primerjavi s planom 93,5 % ter stroški 95,0 %, v primerjavi z lanskim obdobjem pa je celotni dohodek presežen za 8,7%, stroški pa za 9,1 %. Da nismo dosegli boljših rezultatov je vzrok velika fluktuacija delovne sile, pomanjkanje repro-materiala, izrabljam strojni park in s tem večja popravila, pomanjkanje kvalitetne pločevine, asortiman proizvodnje kvalitetne pločevine, asortiman proizvodnje in drugo. KONCE LETA pa bo delavski svet razpravljal o spremembah pravilnika o tehničnih realizacijah, o spremembah pravilnika o delovnih razmerjih, o spremembah pravilnika o organizaciji in izdajanju glasila »Emajlirec« ter sprejel pravilnik o informacijah. Poleg tega bo sprejeta tudi metoda za izvajanje osebne ocene v zvezi z delitvijo osebnega dohodka. Nadalje bo delavski svet proti koncu leta sprejel še družbeni plan za leto 1972. ko Vizjak, Jože Turnšek, Anton Krebs, Ludvik Krajec, Milan Kavčič, Miroslav Todorovič in Franc Turki. Ta komisija mora izdelati analitično oceno delovnih mest do 31. januarja 1972. V to komisijo je dodatno imenovan še tovariš Rudi Kreuh iz obrata TOBI. »GOBENJEM« koriščanje naših proizvodnih zmogljivosti. »Gorenje« je doslej frite uvažalo in zato plačevalo dragocene devize, nam pa se bo tako zvišala proizvodnja frit od 2.000 na 3.000 ton letno. Naše gospodarjenje v preteklih devetih mesecih SPREJETA METODA ANALITIČNE OCENE DELOVNIH MEST Sekretar ZK Milan Kavčič S«G\fi)ie4> 3 Dolgoletno vzorno sodelovanje Čeprav je tovarna avtomobilov Maribor (TAM) naš najstarejši kooperant, vemo razen starejših sodelavcev kaj malo o njej. Pred kratkim so delavci te tovarne praznovali 25-letnico plodnega dela in razvoja. Na slavje so bili povabljeni naši predstavniki. Predsednik delavskega sveta TAM Generalni direktor TAM dipl. inž. Stojan Perhavc Novak Otmar, vodja kooperacije je ob tej priliki izročil našemu kolektivu v znak priznanja za dolgoletno sodelovanje zlato značko. Sodelovanje s TAM v Mariboru traja že polnih trindvajset let in je naše podjetje največji dobavitelj sestavnih delov za njihove tovorne avtomobile. Leta 1948 smo dobavljali TAM le 140 ton odpreskov in koles za avtomobile, leta 1950 900 ton, leta 1955 1.700 ton, leta 1960 2.100 ton in v letu 1970 kar 3.000 ton. Novak Leopold, vodja odseka za nabavo surovin Direktor finančnega sektorja dipl. oec. Rado Golob V dolgoletnem sodelovanju je bilo mnogo problemov, vendar so bil vse težave z dobro voljo obeh kolektivov uspešno odstranjene. Naši strokovni sodelavci so se mnogih trudili, da kakor je največ mogoče ugodijo zahtevam proizvodnje TAM. Vsakokratni uspehi pa so bili od strani predstavnikov TAM poplačani z lepimi priznanji. Težave so nastajale predvsem zaradi naše stare strojne opreme in smo zaradi tega večkrat zaostajali z dobavami. V TAM so imeli vedno veliko razumevanje in potrpljenje do takih težav. Bodoči razvojni program TAM do leta 1975 predvideva veliko povečanje proizvodnje vozil. Po predvidevanju bodo izdelali 13.000 vozil. S tem pa se tudi našemu podjetju nudi izredno ugodna pri- štab za narodno obrambo je sklenil, da se izvede obvezen pouk za člane civilne zaščite v našem podjetju. Po zakonu o narodni obrambi je namreč vsak obveznik civilne zaščite obvezen, da se splošno in strokovno izobrazi za službo v civilni zaščiti. lika za močno povečanje proizvodnje odpreskov za avtomobile in avtokoles. Torej, treba bo krepko zavihati rokave, če hočemo, da bomo sledili njihovemu razvoju. Dokazati bo treba, da smo še vedno eni njihovih najboljših kooperantov. Ob jubileju, čeprav malo pozno, želimo članom kolektiva TAM še mnogo uspehov pri delu ter da bi se naše sodelovanje še bolj okrepilo in utrdilo v dobrobit obeh podjetij. Našim članom kolektiva pa predstavljamo delavce iz TAM, s katerimi imamo glede sodelovanja največ stikov. Ti se skupno z njihovimi organi upravljanja in člani kolektiva mnogo trudijo, da se naše sodelovanje z njimi še bolj razširi in okrepi. Vsem direktorjem sektorjev, vodjem obratov in služb ter pripadnikom civilne zaščite so bila dana glede tega točna navodila. Kot je predvideno po programu bodo tečaji trajali do 2. decembra 1971. Direktor proizvodnega sektorja, Direktor komercialnega sektorja dipl. inž. Zvonko Kramer dipl. oec. Tone Jurejevčič :>is Cifjt-TU? f 4 > * ' ‘¿Sv 1 j Kolektiv TAM je dal našemu kolektivu najvišje priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje — zlato značko Obvezen pouk za člane civilne zaščite FRANC TESOVNIK DIREKTOR Postopek za ugotavljanje kršitev SEKTORJA TEHNIČNE PRIPRAVE delovnih dolžnosti Ko smo se pogovarjali s Francom Tesovnikom, direktorjem sektorja tehnične priprave, diplomiranim inženirjem strojništva, ki je prišel k nam v mesecu septembru, smo takoj spoznali v njem takega strokovnega delavca, ki mu je pri srcu red in disciplina pri delu ter pravilen in pravičen odnos do sodelavcev. Povedal nam je, da je poln u-panja na uspeh v svojem sektorju, čeprav so velike teževe glede na nelikvidnost, ki močno ovirajo zahtevno in ekspeditivno reševanje nalog, ki jih ima njegov sektor v zvezi s proizvodnjo. Te naloge pa bodo lahko rešene samo v skupnem sodelovanju s sodelavci višjega in nižjega ranga. Tako sodelovanje je v današnji gospodarski situaciji podjeta še toliko bolj potrebno, če hočemo premostiti vsakdanje težave, ki nas tarejo. Kot dolgoletni član ZK se tovariš Tesovnik zelo zavzema za informiranost kolektiva po zborih delovnih skupin, ki so osnovna celica naše gospodarske dejavnosti. Če bodo delovne skupine u-stvarile svoj red in disciplino pri delu in bo delo smotrno in preudarno organizirano, se ni treba bati, da ne bi uspeli pri skupnih prizadevanjih za premostitev resnih gospodarskih in drugih težav. Zveza komunistov, je dejal tovariš Tesovnik, je izredno važen dejavnik pri delu in življenju članov kolektiva. V njeni zgodovini je vedno našla izhod iz težav in pomagala delavskemu razredu kot njegova avantgarda. Tudi danes delovni ljudje od nje mnogo pričakujejo. Njeno uspešno delo pa je odvisno od vsestranske aktivnosti njenih članov. Da bodo člani ZK zmožni izvrševati svoje naloge, morajo biti o vsem in pravočasno dobro informirani. Le tako bodo lahko u-smerjali svojo dejavnost v pomoč in korist podjetja, posameznika in širše družbene skupnosti. Tovarišu Tesovniku želimo, da bi se prijetno počutil v našem kolektivu in da bi v svojih prizadevanjih za uspešno poslovanje svojega sektorja in uspešno gospodarjenje celotnega podjetja tudi kar je največ mogoče uspel. —ej— Cesto govorimo o izboljšanju delovne discipline, o »disciplinski«, postavljamo grožnje — »te bom dal na disciplinsko« — na splošno pa o postopku, ukrepih in posledicah izrečenih ukrepov ne vemo mnogo in bi naj ta članek malce osvetlil postopek in način dela pri »disciplinski«. Delavec ima na svojem delovnem mestu delovne dolžnosti in odgovornosti do svojih sodelavcev, delovnih sredstev podjetja in delovne skupnosti. Za kršitve delovnih dolžnosti, ki jih delavec na delu in v zvezi z delom povzroči namerno ali iz velike malomarnosti, odgovarja delovni skupnosti. Ta odgovornost pa lahko potegne za sabo tudi izključitev iz podjetja. Da se kršitve osvetlji-jo kritično z obeh obeh strani, da se ne dogajajo krivice, je za ugotavljanje kršitev predpisan poseben postopek. Na predlog za uvedbo postopka, ki ga dajo vodje obratov, sektorjev ali samostojnih služb, čim u-gotove kršitve delovnih dolžnosti, izvede pravna služba oz. vodja pravne službe ali od njega pooblaščena oseba predhodni poizvedovalni postopek. V tem predhodnem postopku se zaslišijo kršilci delovne dolžnosti ter se zberejo potrebni dokazi za obravnavanje zadeve. Kršilci delovne dolžnosti pa lahko v postopku za svoj zagovor vzamejo zagovornika, in ni nujno, da je odvetnik, lahko je npr. tudi nekdo iz podjetja. Na podlagi predloga in zbranega gradiva v poizvedovalnem postopku da vodja pravne službe, če meni, da je kršitev storjena, zahtevek komisiji za u-gotavljanje krištev delovnih dolžnosti za obravnavanje in izrek ukrepa. Po novem statutu (člen 106) za vse kršilce razen vodilnih, odloča komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, izvoljena od delavskega sveta podjetja. Za direktorje sektorjev, glavne inženirje, vodje služb in obratov, vključno vodje obratov v Krušev-cu in Bistrici, odloča na prvi stopnji poslovni odbor.. Obrati v Kraševcu in Bistrici pa imajo svojo komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. O pritožbah zoper odločbe komisije odloča poslovni odbor, zoper odločbe poslovnega dbora na prvi stopnji pa delavski svet. Po prejemu zahtevka za obravnavanje in izrak ukrepa komisija obravnava zadevo. Na obravnavo se pismeno vabi kršitelja in tudi druge delavce, ki nastopijo kot priče in je za izrek ukrepa potrebno njihovo pričevanje oziroT ma pričevanje pred komisijo. Pred komisijo kršitelj poda še svoje dodatne zagovore, v kolikor jih ima, nato pa se komisija u-makne na posvetovanje in glasovanje in odloči o krivdi ter ob upoštevanju olajševalnih in oteževalnih okolnosti izda sklep o izreku ukrepa. Kršitve delovne dolžnosti so lažje in težje ter so navedene v 111. in 112. členu pravilnika o delovnih razmerjih. U-krepi, ki se lahko izrečejo za ugotovljene kršitve pa so: opomin, javni opomin, zadnji javni opomin in izključitev iz delovne skupnosti. Seveda pa komisija lahko kršilca oprosti obdolžitve kršitve delovne dolžnosti ali pa postopek ustavi. Izključitev iz delovne skupnosti pa se lahko izreče le za težke kršitve delovne dolžnosti. Opomin je najmilejši u-krep in se v tem primeru izda odločba, kazen pa se briše po šestih mesecih, javni opomin je u-krep, kjer se izda odločba, po pravnomočnosti, to je po 15 dneh po prejemu, če ni vložena pritožba, se da odločba o javnem opominu na oglasno desko v obratu iz katerega je kršitelj, briše pa se po enem letu. Zadnji javni opomin je ukrep, pri katerem se izda odločba, po pravnomočnosti se da na oglasno desko, kot pri javnem opominu ter se briše po dveh letih. V času, dokler se kazen ne briše, se upošteva kot oteževalna okolnost pri izreku novih ukrepov. O izključitvi iz delovne skupnosti odloča in izda odločbo komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, prej je ta komisija dala samo predlog DS, ki je odločal o izključitvi. V primeru izključitve preneha delovno razmerje potem, ko je odločba pravnomočna, to je po 15 dneh, po sprejemu odločbe, če se ne pritoži ali z dnem, ko poslovni odbor izda svojo odločitev po pritožbi. Vse pritožbe pa se lahko vlagajo v 15 dneh po prejemu odločbe pismeno ali ustno na zapisnik v pravni službi podjetja. Bolje je, da je čim manj kršiteljev delovne dolžnosti, da se delavci bolj zavedajo svojih dolžnosti in obvez do dela, delovne skupnosti, in ne samo svojih pravic in da bo komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti manj zasedala in obravnavala kršitelje ter bo manj odločb viselo po oglasnih deskah. Franc Tesovnik, dipl. inž. str., direktor tehnične priprave GOSPODARSKE VESTI V podjetju »Kreka Barioviči« so začeli izdelovati kombinirano peč za centralno ogrevanje, ki ima zmogljivost od 14.000 do 20.000 kcai/h. Ta peč ogreva etažna stanovanja in deluje obenem kot štedilnik, za kurjavo pa rabi koks in brikete. Lahko pa se pri- lagodi na tekoča goriva. Podjetje ELEKTROTIMOK iz Zaječara in podjetje ALFA iz Vranja sta se sporazumeli o dolgoročnem poslovnem in tehničnem sodelovanju. Tako bo ELEKTROTIMOK izdelal v prihodnjem letu 5000 etažnih peči po 20.000 kcal po dokumentaciji podjetja ALFA oziroma POTEZ ter druge velike peči po holandski licenci. Še v letošnjem letu bo izdelanih 2.000 komadov. V ALFI Vranje so že v mesecu oktobru uvedil tretjo izmeno pri montaži peči na olje. Teh peči bodo izdelali 33.000 komadov, poleg tega pa še 1000 peči ALFA-TERM ker imajo velika domača in inozemska naročila. Podjetje AL- FA je zgradilo veliko skladišče, ki ima 2.000 m2 površine. Mnogo se je že pisalo o raznih plinovodih, izpeljanih iz Sovjetske zveze. Tak plinovod bo speljan tudi v Avstrijo in so avstrij-ci pripravljeni, da posredujejo predlog za odcepitev stranske veje plinovoda, ki bi potekala skozi Koroško mimo našega ozemlja v Italijo, stranska veja plinovoda pa proti Šentilju. DEJAVNOST NASE MLADINE NALOGE AKTIVA ZM Na zadnji seji predsednikov ZM iz delovnih organizacij smo obravnavali vrsto akcij, ki jih bo treba uresničiti do konca leta. Tako bomo morali že v letošnjem letu pričeti z evidentiranjem mladih članov kolektiva, ki naj bi prišli v poštev za volitve v organe upravljanja, ki bodo drugo leto v mesecu marcu in aprilu. Tak način smo izbrali zato, da bomo lahko te člane, ki naj bi prišli v poštev za člane organov upravljanja, že prej pripravili na to važno nalogo, da bi jih že prej izobrazili s temami, ki so že vnaprej izbrane za te vrste seminarjev. Take seminarje vodi pod strokovnim vodstvom delavska univerza in smatram, da nam uspeh ne bo izostal. S tem bomo, imeli pripravljen kader, ki bo več kot samo sedel na zasedanjih teh naših organov. Prav tako bo tudi važna naloga iz splošnega ljudskega odpora, kjer bomo organizirali prostovoljne partizanske čete predvsem iz tistih mladih članov kolektiva, ki še niso vojni obvezniki. V zimskem času bo treba izvesti tudi več seminarjev in predavanj za vso mladino v podjetju, nekaj po programu »akcije 75«, nekaj pa izključno o problematiki v podjetju, za kar je potrebno, da smo zainteresirani. Stalno moramo skrbeti, da se vključujejo v naše delo vedno novi kadri, ki bodo pozneje lahko prevzeli naše delo in nadaljevali z akcijami. Poseben poudarek pri tem pa moramo dati vključevanju mladih komunistov v delovanje aktiva. V mesecu novembru in decembru bomo imeli več srečanj s pripadniki JNA in to na športnem področju, kakor tudi na izmenjavi obiskov in razgovorov. Še več je nalog, ki nam nalagajo precejšnje aktivnosti in organiziranost, katere pa bomo izvedli s pomočjo podaktjvov in komisij. Na zadnji seji predsedstva, smo sprejeli sklep, da naj športna komisija pripravi predloge najzaslužnejših članov kolektiva, ki so se v letošnjem letu bili v športnih vrstah za naše športne uvrstitve v okviru športnih dejavnosti. Vsi predlagani naj sprejmejo priznanje, katero jim podeli naš aktiv za njihovo športno udejstvovanje in sodelovanje. Predlagani so naslednji tovariši: Lebič Maks, SETR; Ratej Rihard, prodaja; Šinigoj ing. Miran, laboratorij; Žviželj Adoli, tehnološki; Kun-stek Slavko, vzdrževanje; Primožič Slavko, orodjarna; Arlič Ignac, orodjarna; Grilanc Tone, vzdrževanje; Lapan Janez, vzdrževanje; Mesarič Miroslav, izde-lovalnica kotlov; Pečovnik Andrej, prodaja; Bratina Vlado, orodna služba; Kavalar Srečko, montaža; Cimerlajt Mirko, tehnološki; Kovačič Gusti, vzdrževanje; Kunej Drago, kontejnerji; Kvar- ¡■HH ,EMO"Ceij» aktiv«» * Lepo priznanje naši mladini za delo v »akciji 75- tič Rudi, skladišča; Gvek Marjan, informator. Upam, da bomo lahko drugo leto ob istem obdobju razširili to listo kandidatov, seveda če bo dovolj aktivnosti in zainteresiranih za športno udejstvovanje. Obvestiti še moramo zainteresirane, da je še čas za prijavo za sodelovanje na »Naši besedi 72«, ki jo pripravlja občinska konferenca ZM. Prav tako je tudi še razpis za prijave na likovno razstavo. Zato naj se vsi zainteresirani javijo naši kulturni komisiji pri predsedstvu, ki bo potem uredila vse potrebno za to sodelovanje. Med aktivi je treba tudi okrepiti sodelovanje, saj je to ena izmed oblik dejavnosti in spoznavanja problemov pri organizaciji ZM. Vse te naloge bomo uresničili le na ta način, da bo sodeloval čim širši krog vas mladih, zato se čim bolj aktivno vključite v naše delovanje. REPUBLIŠKI POSVET UDELEŽENCEV »AKCIJE 75« V jesenski in zimski dobi se zelo veliko aktivov ZM ponovno vključuje v aktivno delo, kar je posledica zaposlenosti mladih, ki delujejo po posameznih skupinah. Zato je republiška konferenca ZMS sklicala posvet vseh u-deležencev »akcije 75«, da bi na tem posvetu odločili ali nadaljujemo s to akcijo naprej ali ne. V razpravah je bila nakazana nujnost take oblike delovanja, saj so nekateri aktivi res napredovali v tej akciji s‘ svojim delom. O »akciji 75« smo že pisali .precej v spomladanskih številkah našega lista, pa ponovno spomino zakaj tak naziv: »akcija 75« se imenuje zato ker je v njej sodelovalo 75 aktivov, ki so imeli enoten akcijski program, vsklajen s tistimi področji, ki so aktualna za naše delovanje. Na tem posvetu smo se domenili, da razširimo to akcijo na čim več aktivov v okviru občine in da tako vzpodbudimo k boljši organiziranosti tistih, ki do sedaj niso nič naredili. Seveda bo v tem obsegu odigrala glavno vlogo nosilka te akcije — republiška konferenca ZM, vzporedno z njo občinske konference in z njimi tisti udeleženci »akcije 75«, ki so spomladi obiskovali seminarje. _____ ... ._________________ Upam; da nam bo ta oblika dela doprinesla še marsikatero dobro idejo in skupno množičnost, ki nam je vsekakor potrebna. Udeležencem tega posveta so bila izrečena priznanja za njihovo sodelovanje v okviru »akcije 75«. Tako smo dobili tudi mi tako priznanje, ki naj bo kot vzpodbuda za čim boljšo organiziranost in delovanje. ZAKLJUČEK SEMINARJA MLADIH KUHARJEV V prejšnji številki smo poročali o aktivnosti kuharskega krožka pri društvu LT. Sedaj v tem mesecu so se naši tečajniki že spoprijeli s hudimi delovnimi nalogami, ki odtehtajo potem oceno v znanju za kuharsko spričevalo. Zadnji dan tečajev ali bolje rečeno dan, ko se polagajo izpiti je precej svečan. Kuharji in kuharice, ki bodo danes na novo vpisani v knjigo kuharjev so zelo lepo in svečano urejeni z novimi pričeskami, svečanimi oblačili, ki jih krasi nepogrešljivi predpasnik in še ostalo kar pripada vzornemu kuharju. Strokovni učitelji — učiteljici nadzorujeta vsak mig in korak tečajnikov, da se slučajno ne zgodi kaj nepričakovanega kar ni na seznamu. S svojimi skrbnimi opozorili in vedrih nasmejanih obrazov zasledujeta delo, da teče vše tako kot je treba. Prostor, kjer s'e odvijajo zadnje priprave je o-vit v dišečo soparo najrazličnejših jedi, ki jrh bo potem komisija strokovno ocenila in nato podelila spričevala. No, končno je napočil trenutek: za zelo lepo napravljeno mizo posedejo gostje in komisija in prične se ocenjevanje in pokušanje. Seveda pa ni vseeno, kako se prinašajo jedi in kako se le-te nudi, tej komisiji ne pronikne nobena napaka,. če bi slučajno bila, kar ap se ne zgodi po zaslugi vrlih učiteljic, ki so dobro izurile »svoj kader«. Sedaj, ko je najtežji del končan, se komisija sestane in prične S podelitvijo kuharskih spričeval v znanju v kuhanju. To je za tečajnike najbolj težko pričakovani trenutek, ko sprejemajo iz rok predsednika društva tov. Krajec Ludvika spričevalo, člani komisije pavsakemu posamezniku seveda čestitajo. Kotnik Fric Članice gospodinjskega krožka LT vzgajajo mlade kuharje Aktivnost zborov delovnih skupin v razpravi o sistemu delitve OD in drugih vprašanjih Vse delovne skupine so več ali manj razpravljale o samoupravnem dogovoru in delitvi osebnega dohodka. Tako je bila na zboru delovne skupine obrata kotlov zelo živahna razprava o samoupravnem sporazumu in o bodoči delitvi osebnega dohodka. Člani te delovne skupine so se strinjali s povišanjem obračunskih postavk za 50 odstotkov kot je predlagal poslovni odbor vendar ne na ta način, da se jim zmanjšajo osebni dohodki na podlagi sedanjih delovnih dosežkov. Povedali so, da se v njihovem obratu plače niso spremenile že dve leti, medtem ko je bilo v nekaterih obratih to storjeno. Ce pa So se plače nekoliko popravile, je bilo to le na podlagi večje proizvodnje. V zvezi s tem so primerjali proizvodnjo v letu 1968, ki je znašala 870 komadov kotlov, s proizvodnjo v desetih mesecih letošnjega leta, ki znaša 1.229 komadov. Na zboru so izrecno poudarili, da se zavedajo v kako težkem položaju je podjetje in da ni mogoče urediti pravičnejše nagrajevanje po vseh obratih, vendar bo treba v bodoče postopoma to storiti. V obratu emajlirnica je bil zbor delovnih skupin dopoldanske izmene. Tudi tu so razpravljali o samoupravnem sporhzumu in o ureditvi delitve osebnih dohodkov. Strinjajo se s predlogom poslovnega odbora za povečanje obračunskih osnov in postavljajo v zvezi s tem zahteve, da je treba temu primerno urediti norme, dodatek za nočno delo naj bo enak za vse, pri začasnih premestitvah iz enega delovnega mesta na drugo naj ostane osebni dohodek stalnega delovnega mesta, so pa proti predlogu o priključitvi k obratu emajlirnica. Pravijo, da je ta priključitev nelogična predvsem zaradi komisioniranja. Zelo konkretna razprava je bila tudi v zvezi z disciplino pri delu. Tako postavljajo zahtevo, da se mora odpraviti predčasno odhajanje z dela delavcev iz drugih obratov kar močno vpliva na red in disciplino pri delu v emajlir-nici. Nekaj kritičnih pripomb je bilo tudi v zvezi s kontrolo kvalitete. Predlagajo naj bi bili kontrolorji starejši izkušeni delavci, ki bi opozarjali na delovne napake. Glede osebnih dohodkov je bila postavljena zahteva, da se čim-prej uveljavi nova analitična o-cena delovnih mest, ki bo odpravila dosedanja nesorazmerja. Razprava je bila tudi o izobraževanju za kontrolo dela na posameznih delovnih mestih. Rečeno je bilo, da učna delavnica ne daje dovolj delavcev za emajlirsko stroko in tako močno primanjkuje sposobnega kadra za proizvodnjo. Glede kadrovanja meni, da ima kadrovska služba premalo posluha za probleme fluktuacije delovne sile emajlirske stroke, predvsem starejših nanosilcev emajla. Premalo posluha za to pa imajo tudi ostali in ne le kadrovska služba. Na zboru delovne skupine pocinkovalnice so prav tako razpravljali o samoupravnem sporazumu in o delitvi osebnih dohodkov. Zadržali pa so se tudi pri razpravi o izvršitvi letnega plana pocinkovalnice. Pri tem so ugotovili, da je bila proizvodnja v desetih mesecih letošnjega leta znatno večja kot v istem obdobju lani. Omenili so tudi, da je imel obrat mnogo težav zaradi prepogostega izpada proizvodnje. Razpravljali so tudi o sklepih delavskega sveta in povedali, da dajejo vso podporo sklepu delavskega sveta, ki je izglasoval zaupnico glavnemu direktorju Radu Bremcu. Glede ureditve osebnih dohodkov pa je prevladovalo mnenje naj se čimprej uvede nova analitična ocena delovnih mest v skladu s sklepi delavskega sveta podjetja. Svet delovne enote emajlirnica je na eni izmed sej razpravljal o nesorazmerjih pri obračunu osebnih dohodkov. Predlagal je poslovnemu odboru naj se temeljito prouči dosedanji cenik in predpiše nov cenik za emajlirico. Nadalje je svet delovne enote emajlirnica predlagal poslovnemu odboru, da se vprašanje vračila posojila za mesec julij, avgust in september v skupnem znesku 188.312,70 din (skoraj 19 milijonov starih dinarjev) odloži do sprejetja novega cenika. Svet te delovne enote opozarja še poslovni odbor na močno fluk-tuacijo delovne sile v tem obratu. Odhajajo moški in ženske, predvsem pa kvalificirani nanosilci emajla. Kot vzrok odhajanja navaja svet delovne enote troizmen-sko delo, stoječe fizično delo, diktiran ritem dela, klimatske pogoje in neurejene osebne dohodke. Delovna skupina prirezovalnice je razpravljala o svojih problemih. Nekdo je pisal na poslovni odbor neko anonimno pismo in kritiziral nekatere tovariše te delovne skupine. Člani te delovne skupine so malo ali nič vedeli o tem pismu ter obsodili tako zahrbtnost. Poudarili so, da so oni sami sposobni rešiti v okviru svoje delovne skupine lastne probleme in obsodili vsako anonimno pisarjenje. Mnogo so razpravljali o prepihu, ki se pojavlja v njihovih delovnih prostorih zlasti v zimskem času in bi ga bilo treba na kak način odpraviti. Direktor tehničnega sektorja ing. Slavko Udrih je seznanil zbor te delovne skupine s proizvodnim programom. Sestala se je tudi skupina strokovnih sodelavcev pod vodstvom tovariša Uranjeka. Ta skupina je proučila predlog izkoriščanja o-stankov tanke pločevine. Skupina je prišla v zvezi s tem do konkretnih stališč, ki jih je posredovala vodstvu podjetja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii I SKLEPI PO PO ugotavlja, da so sklepi DS večinoma izvršeni, ker je vprašanje sanacijskega programa likvidnosti podjetja na dnevnem redu prihodnje seje DS, poročilo o vzrokih zastoja pogona novega obrata radiatorjev je bilo ustmeno podano na seji DS, vendar bo podano v pismeni obliki na prvi prihodnji seji, prav tako se je izvršil odpis neku-rantnega materiala, o katerem bodo še podani predlogi na prihodnjih sejah DS do konca leta. V zvezi s stanjem obratov Bistrica in Kruševac je stanje zajeto v poročilu, oziroma predlogih sanacijskega programa likvidnosti podjetja, predlog sindikalne podružnice glede boleznine do 3j) dni pa bo zajet v spremembah pravilnika o delitvi osebnega dohodka, v kolikor zakon o delovnih razmerjih dopušča take spremembe. V zvezi z dopisom sektorja prodaje, programslco-analitske službe z dne 16. 6. 1971 glede ureditve asortimana v 11. jazi skr-čitve se sklene, da naj vodstvo podjetja imenuje team, ki ga sestavljajo strokovni delavci iz proizvodnje, tehnologije in prodaje. Ta team naj čim prej pripravi predloge skrčitve asortimana. V zvezi z zahtevo delavskega sveta obrata kemičnih izdelkov za določitev delovne dobe na posameznih delovnih mestih v tem obratu za računanje s povečanjem se sklene, da SPO, pravna služba, kateri mora dati na razpolago vse potrebne podatke zdravstvena služba in oddelek varstva pri delu pripravi za delavski svet zahtevo za zvezno skupščino za računanje povečane delovne dobe na nekaterih delovnih mestih v tem obratu. Glavni direktor se zadolžuje, da iz vrst direktorjev sektorjev in vodij služb sestavi team, ki bo predlagal samoupravnim organom do 5. 12. 1971 akcijski program za odpravo nelikvidnosti. Poročilo o vzrokih ustavitve dela v emajlirnici in predelovalnici kovin dne 17. 9. 1971, ki ga je predložil SPO se sprejme v vednost; PO je svoja stališča izrazil že v sklepih prejšnje seje. Glavni direktor, direktor sektorja ekonomsko-tehnič-nih raziskav in direktor proizvodnje se zadolžujejo, da do 5. 12. 1971 predložijo samoupravnim organom predlog internih ukrepov ter akcij izven podjetja za leto 1972 s ciljem, sanirati poslovanje podjetja. Sporazum o poslovnem sodelovanju z Jugoslovansko kreditno in izvozno banko se posreduje v vednost DS s tem, da glavni direktor skliče sestanek 1., II. in III. nivoja in seznani vse vodilne delavce s prioriteto pri izvajanju te investicije. V zvezi s podpisom pogodb za nabavo opreme za obrat kontejnerjev se odobri 7 dnevno službeno potovanje v ZDA Jonko Jožetu, dipl. ing. in Bremec Radu, dipl. oec. V zvezi s poročilom službe kontrole poslovanja o vzrokih stanja v servisu, podano po 5. sklepu 12. izredne seje PO z dne 28. 6. 1971 se zadolži vodstvo prodaje in servisa, da ukrene vse potrebno za odpravo nepravilnosti, s tem, da se stanje do 23. 6. 1971, navedeno v poročilu sprejme tako kot je, v bodoče pa vse materialne nepravilnosti spadajo pod najstrožjo o-sebno odgovornost po vseh obstoječih pravilnikih, PO pa ne bo toleriral nobenega odstopanja. Po 9. sklepu 16. redne seje PO z dne 19. 7. 1971, s katerim se obratu kemičnih izdelkov ni odobrilo črtanje posojila in se je zadeva odložila vse do pregleda realizacije postavljenega plana za II. kvartal 1971 za ta obrat se sklene, da glede na to, da je bil v zadnjem času zaradi prenizkih OD cenik popravljen PO smatra, da se iz te povečane mase posojilo lahko vrne v 3. obrokih. Glavni direktor Rado Bremec, dipl. oec. se zadolžuje, da izvaja vse dogovorjene aranžmane, tako v zvezi s kontejnerji kot tudi glede ostalih investicij. Na podlagi predloga službe programiranja in izvajanja investicij in na podlagi izjave GAS se odobri nabava 2 manjših avtomobilov v skupni vrednosti 80.000 din. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniim IflllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIlilllllJIlllllllllllll MIIIIIIIIIIMIIIIIIIIlllllMlllllllllillllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIullllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllirilllMIIIIMIim PROBLEMI VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV Predsedstvo republiškega odbora ZZB NOV je na seji razpravljalo o nekaterih problemih vojaških vojnih invalidov in sklenilo, da obvesti o svojih stališčih pristojne dejavnike in javnost. Vojaški vojni invalidi so v današnji družbeni skupnosti posebna skupina ljudi, ki je v socialistični revoluciji žrtvovala največ kar lahko za domovino žrtvuje živ človek, je zapisano v poročilu predsedstva. Ker imamo v našem kolektivu precejšnje število vojaških vojnih invalidov mislimo, da je prav, če v skrajšani obliki seznanimo naše člane kolektiva z nekaterimi stališči in ugotovitvami predsedstva. Najmlajši vojaški vojni invalidi so stari sedaj 46 let, medtem ko je njihova šolska izobrazba takale: visoko in višjo izobrazbo ima le 5,2 odstotka, srednješolsko izobrazbo ima 10,9 odstotka, medtem ko ima 83,9 odstotka vojaških vojnih invaldiov le osnovno šolsko izobrazbo. Tako stanje je posledica zelo kasnega urejanja poklicne rehabilitacije, ki se je začela šele leta 1962. Med osebnimi vojaškimi vojnimi invalidi jih je 30,4 odstotka zaposlenih, 13,4 odstotka je kmetov, 56,2 odstotka je starostnih ali invalidskih upokojencev ali pa prejemajo samo invalidski dodatek. Pred 9. 9. 1943 jih je vstopilo v partizane 59,9 odstotka, po 9. 9. 1943 pa 40,1 odstotka. Nekaj manj kot 50 odstotkov vojaških vojnih invadilov ima vojaške poškodbe, drugim pa je priznana invalidnina zaradi bolezni, ki so posledica udeležbe v narodnoosvobodilni vojni. V ugotovitvah predsedstva RO ZZB NOV so prikazni statistični podatki na podlagi katerih je u-gotovljeno, da so vojaški vojni invalidi skupina ljudi v naši družbi, katere večji del živi v najsiro-mašnejših razmerah. Večina zaposlenih vojaških vojnih invalidov prav zato, ker nima posebne šolske izobrazbe običajno dela na najslabših delovnih mestih z najnižjimi osebnimi dohodki (vratarji, kurirji, telefonisti itd.). Zato imajo starostni in invalidski upokojenci najnižje pokojnine, zlasti če gre za tiste, ki so udeleženci NOB po 9. 9. 1943. Predsedstvo RO ZZB NOV Slovenije ugotavlja in to še posebej, da so politični in oblastni organi v republiki in federaciji v zadnjih petih letih večkrat razpravljali o nekaterih materialnih in socialnih zadevah vojaških vojnih invalidov. Razpravljali so zlasti o predlogih ZZB NOV Slovenije in Jugoslavije, toda do uresničitve teh predlogov ni prišlo, ali pa so se problemi vojaških vojnih invalidov reševali z večletnimi zakasnitvami. Ob takih razmerah predsedstvo republiškega odbora ZZB NOV Slovenije ugotavlja, da so materialni in socialni problemi vojaških vojnih invalidov aktualni danes in ne jutri, zlasti ker je umrljivost med njimi vsak dan večja. Osebne invalidnine vojaških vojnih invalidov je treba urediti na ravni in v razmerju, kakršno je bilo med osebnimi invalidninami vojaških vojnih invalidov in poprečnim osebnim dohodkom zaposlenih delavcev v Jugoslaviji v letu 1959. V ta namen naj se ponovno izračuna poprečni odstotek zaostajanja osebnih invalidnin za poprečnim osebnim dohodkom v letu 1971. V zakon o vojaških vojnih invalidih naj se vnese posebno določilo, po katerem se bodo osebne invalidnine vsako leto avtomatično povečale za toliko odstotkov, za kolikor se je povečal poprečni osebni dohodek zaposlenih delavcev v Jugoslaviji. V ustreznem zakonskem predpisu je treba brezpogojno zagotoviti osebnim vojaškim vojnim invalidom brezplačno, popolno zdravstveno varstvo; v tem primeru gre za vrnitev pravic, ki so bile vojaškim vojnim invalidom, ne da bi ti s tem soglašali, odvzete. V pokojninskem zakonu je treba osebnim vojaškim vojnim invalidom, ki so vstopili v NOB po 9. 9. 1943, skrajšati pokojninsko dobo od 40 na 35 let za moške in od 35 na 30 let za ženske, medtem ko naj se vojaškima vojnim invalidom od I. do VI. skupine vsakih 12 mesecev dejanskega delovnega razmerja šteje: — vojaškim vojnim invalidom od I. do IV. skupine za 16 mesecev pokojninske dobe; — vojaškim vojnim invalidom V. in VI. skupine za 15 mesecev pokojninske dobe. To je le kratek povzetek stališča predsedstva republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, toda že iz tega se da razbrati marsikaj. Zakaj taka brezbrižnost do predlogov za ureditev življenjskih razmer vojaških vojnih invalidov, ki so življenjsko vsestransko utemeljeni in jih naši delovni ljudje razumejo ter podpirajo!? Zakaj in kdo jemlje vojaškim vojnim invalidom tiste zakonite pravice zdravstvenega varstva, ki so jim bile že nekoč priznane!? Ali ni to zavestno u-stvarjanje še večje revščine tistih, ki so dali v NOB vse kar so mogli za našo sedanjost. Težko je verjeti, vendar tako je. In končno kdo naj verjame tistim, ki tako delajo, da bodo v bodoče storili drugače, da bodo upoštevali predloge za ureditev razmer vojaških vojnih invalidov!? To lahko store le tisti ljudje, ki žive in delajo z ljudstvom, ki poznajo njegove tegobe in hotenja in pravilno vrednotijo prizadevanje delovnega človeka, da si z vztrajnim delom zasluži večji kos kruha, ne pa tisti, ki jim je človek in njegova dejavnost odtujena in pahnjena iz življenjskega tira kot odvečna šara, ki se postavlja na pot oživljajoče birokracije. PISMO IZ BANJA LUKE Nikola Volkov nam je poslal pismo v katerem se zahvaljuje našemu SERVISU za ekspeditivno poslovanje. V pismu navaja, da je na podlagi tako hitre dobave delov za KAMIN EMO-5 prišel do spoznanja, da smo ostali zvesti in dosledni v našem prizadevanju za hitre rešitve in da ni treba izgubljati vere v našo točnost. Kar se tiče peči KAMIN EMO-5 je tako on kot njegovi prijatelji, ki so jo kupili, zelo zadovoljen. JOŽE ZAPUŠEK DOLGOLETNI PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Med tistimi, ki smo ga poznali je vest o njegovi nenadni smrti odjeknila kot žalosten in nepričakovan dogodek, čeprav smo vedeli, da ga je že dalj časa mučila težka bolezen. Še ko je bil težko bolan je rad prihajal na delo, čeprav v skrajšanem delovnem času dokler ni bil invalidsko u-pokojen. Toda verjetno še prve pokojnine ni prejel, ko je kruta smrt pretrgala njegovo življenje. Leta 1950 je bil izvoljen v prvi delavski svet in je ostal član tega organa u-pravljanja osem let, pet let pa je bil predsednik upravnega odbora. Bil je z vsem srcem predan kolektivu in se je udejstvoval kot izredno požrtvovalen sodelavec v vseh družbeno-političnih organizacijah v podjetju. V tovarni se je zaposlil leta 1945 nekaj let pa je delal tudi pred drugo svetovno vojno. Dolga leta je bil predsednik društva ljudske tehnike EMO. Ob njegovem preranem grobu so se od njega poslovili predsednik delavskega sveta ing. Viljem Šulgaj v imenu kolektiva in predsednik društva ljudske tehnike EMO tovariš Ludvik Krajec v imenu članov tega društva. Vsem, ki smo Jožeta poznali in delali z njim, nam bo ostal v trajnem spominu kot dober in požrtvovalen delavec in odličen tovariš. FRANCA ŽOHARJA NI VEČ MED NAMI Pred nedavnim je umrl v dvainosemdesetem letu starosti eden najstarejših delavcev naše tovarne Franc Žohar. Prag tovarne je prvič prestopil leta 1914, ko mu je bilo enaindvajset let. Razen nekaj let, ko je bil med drugo svetovno vojno vojak, je bil nenehno zaposlen v tovarni nad 60 let. Bil je izredno marljiv in prizadeven strokovnjak na področju tehnologije in je zelo mnogo storil za tehnološki napredek tovarne. Na tem področju je opravil v tovarni veliko pionirsko delo. Razvoju tehnologije je posvetil vso svojo moč in znanje. Njegovega pogreba so se udeležili številni člani kolektiva, ob grobu pa se je v imenu kolektiva poslovil od njega tovariš Milan Zu-panek, ki je med drugim dejal: »če se danes bežno ozremo na tvojo prehojeno pot v svetu tehnologije lahko rečemo, da si opravil za tovarno pionirsko delo in ga vztrajno oblikoval dokler si mogel, kajti redki so ljudje, ki po petdesetih letih dela v enem podjetju odidejo v zasluženi pokoj in ti si bil eden med temi, s teboj pa odhaja generacija, ki je postavila te-meljnik razvoja sedanjega podjetja EMO.« Žoharjevo delo so nasledili številni mladi kadri, ki jih je on požrtvovalno in uspešno usposobil, nanj pa nas bodo spominjali še dolga leta številni stroji in naprave, ki jim je dal življenje kot odličen in sposoben strokovnjak na področju tehnologije. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega soproga, očeta, tasta, starega očeta, brata in strica FRANCA ŽOHARJA v. ind. tehn. svetnika v pok. se iskreno zahvaljujemo upravi, delavskemu svetu, orodjarjem in celotnemu kolektivu tovarne »EMO« Celje, za vso pozornost, izreke sožalja, prelepe vence in številno udeležbo na pogrebu. Prisrčna hvala tovarniški godbi na pihala in pevskemu zboru za ganljive žalo-stinke ter tov. Zupaneku za tople poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala tov. Eriki Javornik za nesebično pomoč v teh težkih dneh. Vsem, ki ste kakorkoli počastili spomin pokojnika; naša iskrena hvala! žalujoča družina Žohar in sorodniki Celje, Velenje, Žalec, Brežice, Šempeter, Varaždin, dne 15. 11. 1971. 8 Stotcfthec* JGudx.cw>k& vati Ff V podjetju so se Tantegel Ana, Bogovič Marija, Perc Terezija, Založnik Marija, Klinar Ana, Učakar Majda, Romih Frančiška, Vencerl Mira, Lovrovič Nedeljko, Petek Jože, Turnšek Ivan, Cater Marjan, Tomaž Emil, Cmaj Jože, Selam Edvard, Mlinar Peter, Trnovšek Ludvik, Senica Jože, Rajber Zdenko, Tankosič Staniša, Perkovič Drago, Kristan Milan, Zago-rišnik Peter, Kajzba Jože, Pezdev-šek Franc, Štante Janez, Lazar Franc, Srnko Branko, Trup Dušan, Šuster Anton, Naraks Anton, Grilec Jože, Belak Franc, Kova-ček Ivan, Žučko Vojimir, Romih Vinko, Vuga Danijel, Bernard Dušan, Borovnik Vlado, Braček Marjan, Klinar Franc, Dobrotinšek Milan, Recko Jože, Oprešnik Peter, Pesjak Viktor, Jezovšek Ivan, Špiler Milan, Krempuš Miroslav, Zavšek Dušan, Drama Dragom, Mastnak Janko, Rošker Ivan, Škorjanc Leopold, Levovnik Viljem, Sabelnik Viljem, Namestnik Zmagoslav, Bajde Ivan, Jager Ivan, Robič Branko, Selih Gabrijel, Iršič Marjan, Koštric Milan, Veber Ivan, Žnider Vlado, Gum-zek Ivan, Pribil Franc, Čuden Zdravko, Mlinarič Emanuel, Mar-tinuč Vojko, Vindiš Dragot Videnšek Jernej, Naglič Ivan, Štremp-fel Silvo, Lužar Anton, Kroflič Milan, Tomažič Franc, Lorger Ferdinand. Iz podjetja so L11 odšli: SPORAZUMNO SO ZAPUSTILI PODJETJE Špindler Danilo, Barle Maksimiljan, Ancelj Stanko, Kolar Srečko, Sever Janez, Štumberger Jože, Žaku Fejzi, Matjašič Karl, Zorman Maks, Ocvirk Branko, Štante Stanko, Zavski Jože, Stilin Gregor, Gračner Marjan, Sivka Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 238. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje Viljem, Rezar Ferdinand, Korošec Marjan, Kosec Jernej, Stojma-novič Voislav, Prevoršek Bojan, Špur Angela, Matjašič Ana, Hrastnik Neža, Mastnak Justina, Ovtar Ljudmila, Centrih Terezija, Lipuš Tatjana, Kač Dragica, Zupanc Jožefa, Golihleb Majda, Kožuh Štefanija. SAMOVOLJNO SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE Mastnak Frančiška, Jelovšek Terezija, Toplišek Milica, Pavič Ana, Jazbinšek Ludvika, Klančnik Milena, Naglič Breda, Krivec Ana, Hren Mihaela, Cestnik Mirko, Goršek Konrad, Jurak Anton, Jazbinšek Jože, Verhovšek Pavel, Antolič Ivan, Sternad Stanislav, Kukovič Milan, Lednik Alojz, Karmuzelj Anton, Noner Silvo, Kvas Boris, Vindiš Vinko, Mešl Vlado, Pijetlovič Milodrag, Sar-lah Vinko. I INVALIDSKO UPOKOJENI Nemec Valentin, Kekec Franc, Špiler Štefanija, Hunski Marija, Vidmar Terezija, Krušič Terezija. UMRLI Jančič Štefanija, Meglič Karolina. Poročili so se Feldin Franc, Tadina Ana — Fedlin, Pangerl Marija — Kačičnik, Strašek Franc, Banovšek Ana — Gleščič, Gleščič Ivo, Lamper Rudi, Jerovšek Srečko, Lipovšek Ivan, Senegačnik Pavla, Krajšek Alojz, Hotko Biserka — Krajšek, Belak Amalija — Vivod, Vivod Jože, Korošec Helena — Vanov-šek, Vanovšek Drago, Kotnik Srečko, Božičnik Marija — Vovk, Breznik Angela — Geršak, Treitak Marija — Kralj, Žolnir Ljubomir, Pirš Martina — Završnik, Guzelj Emilija — Hrovat, Sivka Zdenka — Tratnik, Kodela Bronislava — Komerički, Kavčič Ivana — Lednik, Reberšak Dušan, Kramer Smilja — Rebernik, Jurše Anton. NAGRAJENCI ZA DOLGOLETNO DELO 30 let neprekinjenega dela Držan Ivan 35 in 40 let neprekinjenega dela Mirnik Zofija, Ježovnik Avgust, Polutnik Mirko in Medved Franc. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža in očeta ARLIČ ALOJZA se najiskrenejše zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujem sindikalni podružnici EMO, transportni skupini, skladišču gotovih izdelkov, ter orodjarni za darovane vence. Žalujoča žena, hči in sin I ZANKA 4 2l 3 k S 6 7 6 9 40 H □ 42 ti □ 14 □ 43 16 ir □ 18 ti m 20 21 J n 23 24 25 26 w~ 26 29 BI 30 Si j i & m 33 34 SS 36 m 37 . 36 39 □ ki l-sMVi- Bnsag lL 1 VODORAVNO: 1. samopostrežba srbohrv., 11. država na bližnjem vzhodu. 12. srbska solata, 13. loščilo, 14. skupina treh godbenikov, 15. 8. črka, 16. italijanski kamioni, 17. visoko vreden, mil, 18. kvartaški izraz, 19. Švedska avtomobilska oznaka, 20. ovitek, omot, 21. mongolski poglavar, 22. 18. črka, 23. ime politika Beblerja, 25. avtomobilska oznaka Kutine, 26. kraj, kjer kopljejo ali drog, 28. Ober, 30. avtomobilska oznaka Italije, 31. zgodovinsko mesto v prednji Aziji, 33. sol oljne kisline, 35. orač, 37. prva črka, 38. avtomobilska oznaka Valjeva, 39. brezimen, tajen, 41. kozji glas, 42. afriška država. NAVPIČNO: 1. veliko skladišče, kašča, 2. ime sovjetskega skladatelja Hačaturjana, 3. rastlina iz katere pridobivajo opij; 4. vse v redu, 5. avtomobilska oznaka Urugvaja, 6. glavno mesto Bosne in Hercegovine, 7. kraj v Srbiji, 8. uho srbohrv., 9. kemični znak za Galij, 10. država v Južni Ameriki, 14. tokovni odjemnik pri trolejbusu, 17. števnik, 18. vodna žival, 20. kisik, 21. 12. črka, 22. ime italijanske filmske igralke Podeste, 24. satira, zabavljica, 26. merska enota za dragocene kovine in kamne, 27. velika kača, 29. isto kot 18 vodoravno, 32. red, vrsta, stopnja, 34. hrvaška oblika imena Ivan, 36. tuje žensko ime, 40. kemični znak za Mangan, 41. osebni zaimek. - SlaVi - Fabriške zdrahe mm- Nova doba zdaj prihaja, vsak po svoje nekaj reče, cene nas bude iz spanja, nič nam gladko več ne teče. Zdaj po novem nam sistemu, rang postavlja komisija, a po novem že prijemu, Turki v luknje klin zabija. Vse je novo, nova doba, nam devize bo poslala, ko kontejnerska se roba, bo na trgu že prodala. Časi so moderni naši, saj je upnikov veliko, v nelikvidni zdaj smo kaši, le oglejmo si to sliko. Več kot upnikov, dolžnikov, zbira se nam na seznamu, zbor rešuje to, sodnikov, po ustaljenem že programu. Da pa lepša je idila, ko se svet tako nam suče, delovna beži nam sila, nam pa že sivijo buče. Podražile so pred kratkim, se vse naše cigarete, zdaj pa za sladkorjem sladkim, drage bodo »pekatete«. Nova moda je prinesla, take prekinitve dela, da se je kozica stresla, ker je slabo dno imela. Naj bo že, kakor se hoče, čas z nami gre naprej, kako kaj z nami bo v bodoče, pa ti Pavliha nam povej. ZAMENJAVA Zamenjam enosobno stanovanje za dvosobno v bloku Na zelenici 11 — Čopova ulica. Vprašati po tel. 419 — Skalicki. Ogled možen vsako nedeljo ves dan, ob delavnikih od 17. ure dalje. Skalicki Jože