Str.16. V Mariboru 16. aprila 1874. Tečaj Vili Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina so pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se no vračajo, nepla-• č:mi listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr. Pogled na Špansko. Več ko^ 40 let se vojskuje junaško katoliško ljudstvo na Španskem za svoje starodavne politične in verske pravice. Nasprotnik mu je, kakor pri nas, liberalizem, ki je začel s tem, da je pokrajinam starodavne pravice samouprave vzel, potem pa tudi cerkvenega premoženja in cerkvenih pravic se lotil in tako ubogo Špansko pahnil v grozni prepad, iz kterega se dozdaj ni moglo izkopati. Ker so si razmere na Španskem in v Avstriji v mnogem oziru jako podobne, bode mikalo vsacega, poznati vrlo ljudstvo, ki se že toliko let za pravo svobodo poganja. — Vse, karkoli na Španskem želi mirü, pravega reda in pravice, spada k mogočni stranki Karlistov. Karlist pomenja na Španskem to, kar pri nas — federalist, prijatelj deželnih, starodavnih pravic, ktere pa liberalizem povsod deželam krati in v središče tlači, da večina tujih ljudi deželam pravico meri. — Karlisti so se na Španskem v tistem hipu začeli, ko je nezmožni, slabotni kralj Ferdinand VII. (od 1. 1808—1833.) v svoji zaslepljenosti pokrajinam (provincijam) starodavne pravice vzel, in ustav (Verfassung) od leta 1812 na vrat na nos preklical. In veste, kedaj da je to storil? To je storil brž potem, ko je ljudstvo po 61etnih krvavih bojih za nj e-gove vladarske pravice zmagalo nad Napoleonom I., ki je svojevoljno Ferdinanda VII. odstavil in svojega brata Jožefa Španjcem za kralja vsilil bil. Kralj je sicer 1. 1820 primoran bil, ustav potrditi, ali — bilo je prepozno! Stranka „liberalcev", ki še tačas ni brezverska bila, marveč je le ustav proti kraljevim pokvekam „serviles" branila, ni več kralju zaupala, ampak ga je hotela po vsaki ceni odpraviti. Katoliško ljudstvo še pa tudi zdaj nehvaležnega kralja proti „liberalcem", ki so kmalu začeli rogove brezverstva kazati, brani, ker je mislilo, da. si pod kraljevo obrambo najložje svoje pravice varuje. Ker je tudi narodni zastop (Cortes) z „liberalci" vlekel, nastane v deželi občen razdor, kteremu so slednjič Francozi 1. 1832. konec storili. Kralj pa ni vedel nič boljšega storiti, kakor da je zoper premagane „liberalce" divjal in s tem nezadovoljnost podžigal. Slednjič stori se največo bedarijo, ki je izvir vseh nesreč na Španskem noter do dnešnjega dnč. Bil je trikrat že udovec brez otrok. Oženi M četrtokrat in vzame Kristino, hčer Franca I., Sicilijanskega kralja. Prvorojeni otrok mu je bila hčer I zabel a, in na prigovarjanje pretkane kraljice Kristine prekliče nespametni kralj postavo, vsled ktere so bili le možaki kraljeve rodovine postavni nasledniki na španjskem prestolu. Nja brat Don Karlos V. je bil edini postavni naslednik, ki je slovel kot pošten katoličan in prijatelj ljudstva, v kterega je tudi ljudstvo vse zaupanje stavilo in želno pričakovalo, da vladno kor-milo v roke vzame. Po nespameti brata Ferdinanda VII. je bil odstranjen, vladarska pravica je pa prešla na hčer Izabelo. Leta 1833. umrje Ferdinand VII. in narodni zastop obljubi triletnemu otroku Izabeli udanost! Od tega časa je ljudstvo v 2 tabora razcepljeno: Karlisti branijo mOški kraljevi rodovini vladarsko pravico; drugi pa so razcepljeni v toliko strank, kolikor je strankarskih kolovodij, ki skušajo drug za drugim oblast zadobiti. Če je kedaj resnica bila, da naj ž e n a v kuhinji, pri otrocih in^— pri kolovratu ostane, se je to še posebno na Španskem pokazalo! Za čas, ko je Izabela al j prav za prav njena mati Kristina vladala, pridobili so „liberalci" in vladoželjni ge-n e r a 1 i vedno večjo oblast. Proti samovolju teh sebičnikov, ki nimajo ne glave ne srca za blagor ljudstva, ki so Špansko pogrezuili v neizmerne dolgove, so se Karlisti mnogokrat vzdignili, pa vselej premagani bili, ker je vojaška oblast v rokah vlade. Bolj ko je liberalna stranka pod medlo vlado ženske močna postajala, bolj predrzno je tudi postopala. Slednjič sta se generala Serrano in Pri m naravnoč proti kraljici zarotila in sta z morskim poveljnikom Topete v zvezi njeno armado zmagala. Izabela se je 1. 1870 vladar-stvu odpovedala in pravico svojemu sinu Alfon-z u odstopila. Od tega časa je na Španskem vse po konca. Republiko so napravili, pa z republiko ne gre, ker nočejo pokrajine plesati po piščalki liberalcev v Madridu. General Prim je torej šel mešeta-rit in kralja iskat. Bismark mu je bil obljubil pruskega princa Leopolda; to pa je Napoleona III. razkačilo, ker ni hotel nasprotnika za hrbtom — na Španskem — imeti. Iz tega je navstala nemško- francoska vojska. Slednjič se usmili ital. kralj Viktor Emanvel mešetarja in mu ponudi svojega sina Amadeo za kralja. Ta pride in — kmalu zopet odide, ker ni mogel strank pod en klobuk spraviti. Mešetar Prim je pa bil umorjen! Od leta 1870 je razvil prapor ljudske svobode K ari o s VII. (rojen 30. marcija 1848), sin kraljeviča Joana, in vnuk Karlosa V., kterega je kratkovidni brat Ferdinand VII. bil odstranil. Kariös VII. je še le 26 let star, in kakor ga popisuje dopisnik v „Köln. Zeitg/', ki je lani sam ž njim govoril, mož visoke, šibke postave, lepega, prijaznega obličja, in kar je največ vredno, poštena duša. Brž ko je ljudstvo pod nja prapor stopilo in se je boj začel, zagotovil je pokrajinam starodavne pravice in obljubil vladati po krščanski pravici, ki daje vsakemu svoje, národom kakor tudi kat. cerkvi. — Ljudstvo se vojskuje tako pogumno, da poveljnik republike, Serrano, ničesar ne premore. Čuje se celó že,, da se misli s kraljem pogoditi, kar bi se ve da najboljše bilo. Bodo li junaški Španci dosegli mir in svobodo po 40 letnem trudu? Vse kaže, da bodo, ako jim liberalna potuhnjenost državnikov sreče ne spodkopa. Karlos je fede-ralist in kat. cerkvi zvest sin; ravno to je pa trn v peti sedanjim liberalcem, ki ne privošijo narodom in deželam svobode, ampak hočejo po svojem kopitu vse imeti: národe, dežele in še posebno kat. cerkev, ktera uči, da ni samo posvetna oblast od Boga, marveč tudi in to v prvi vrsti duhovna, ki uči in napeljuje národe Bogu služiti in se zveličati. Kot avstrijanski, kat. federalisti želimo toraj, da zmaga Karlos VII., ker zmaga ž njim pravica dežel in katoličanov, ki so do grla siti — liberalnega samovolja! Cerkvene zadeve. Katol. pol. društvo v Konjicah sklenilo je v zboru 12. t. m. pismo udanosti mil. knezu in škofu Lavantinskemu. Pismo med drugim pravi: „Po svoji moči smo si, kolikor največ mogoče, prizadevali, katoliških poslancev na Dunaj zvoliti, da bi pri nas Pruskim enakih postav (zoper kat. cerkev) ne napravili. Naše prizadevanje se nam ni posrečilo.*) Česar smo se že pred volitvami toliko bali, to se če zdaj zgoditi. Zbornica poslancev je predloge novih „verskih" postav — krepkemu ugovarjanju „pravne" stranke kljubu — že sprejela. — Podoba je, da na parlamentarni poti ni več mogoče zabraniti, da bi si predlogi postavne moči ne zadobili." Potem izreka društvo trdno voljo, z božjo pomočjo zvesto ostati v vzajemni obrambi pravic sv. kat. cerkve, ter se zahvaljuje svetemu Očetu za prekrasno encikliko v zadevi „verskih" predlog, kakor tudi preč. škofom, ki v pismu in besedi sv. cerkvi nje pravice branijo. Misijon v Zrečah se je tihi tjeden, od 22—29. marcija v občno zadovoljnost in velik dušen prid prav lepo in redno dovršil. Misijonska voditelja, duhovnika iz družbe Jezusove, sta se vernikom tako prikupila, da je cvetno nedeljo po blago-slovljenju misijonskega križa, ko so misijonar od vernikov slov6 jemali, splošen jok po cerkvi nastal. Dopisnik v „Danici", ki nas je prosil nja dopis posneti, piše ob koncu: „Presrčna hvala gg. misijonarjem, g. župniku in vsem, ki so k mi-sijonu pripomogli, med njimi tudi g. učitelju, da je tako skrbno pomagal otrokom, sv. misijona j se vdeležiti, in da je temu času primerno z ubranim petjem misijonsko svečanost povzdigoval. (Srečna res fara in mladež, ki tacega učitelja ima. Vredn.) Enaka hvala g. županu M. G. za njegovo obilno skrb, da se je med sv. misijonom tudi zuaej cerkve lepi mir ohranil! Delitev sv. zakramenta birme. Milost, kne-zo-škof Lavantinski bodo v tem letu v naslednjih farah zakrament sv. birme delili: 16. aprila v Slivnici pri Mariboru; 26. aprila v Framu; 9. maja v Zgornji Ponikvi; 10. v št. Jurju; 1L v št. Janžu; 12. v št. Martinu pri Šaleku; 13. v Skalah; 14. v Šoštanju; 15. v Zavodnjih; 16. maja v Belih vodah ; 7. junija pri sv. Antonu v Slov. goricah; 8. pri sv. Jurju na Ščavnici; 9. pri Mali Nedelji; 10. v Ljutomeru; 11. pri sv. Križu poleg Ljutomera; 12. v Veržeju; 13. v Kapelah pri Radgoni; 14. v št. Petru pri Radgoni; 18. junija v Cirkovi-cah; 27. julija na Črni gori pri Ptuju: 28. pri sv. Lovrencu na Dravskem polji; 29. julija pri št. Janžu na Dravskem polji; 22 avgusta pri sv. Ru-pertu nad Laškim; 23. na Laškem; 24. pri sv. Marjeti; 25. pri sv. Jederti; 26. na Dolu ; 27. v Terbovljah; 28. v Širjah; 29. v Loki; 30. v Raz-borji; 31. v Jurjevem kloštru; L septembra pri *) Krivi so namreč Seidlnove volitve sicer - katoličani mariborskega in bistriškega okraja, ki še menda zdaj ne ved6, da ima veliko odgovornost pri Bogu in greh na svoji vesti, kdor v tacih časih, kakor so sedanji, I liberalca voli, nasprotnika cerkve. Vredn. sv. Lenartu nad Laškim in 2. sept. pri sv. Miklavžu nad Laškim. (Iz „Danice".) K sestavku. „Udom bratovšine sv. Cirila in Metoda" v 13. štev. „SI. G." dodamo natanjč-nejše število udov te bratovšine, kakor smo ^ ga po „Danici" iz Celja zvedeli. Tam beremo: „Število udov, ki so vpisani v mariborski matici, je do zdaj narastlo že do 146,740." Temu pristavljamo prošnjo, da bi tisti, ki imajo matico v rokah, vsako leto ob godu teh Slovanskih apostolov saj število novih udov naznanili. Stoletnica obhaja se letos pri romarski cerkvi sv. Križa na Peravi pri Belaku. Sv. Oče, papež Pij IX., delijo popolnoma odpustek vsem vernim, kteri od vnebohoda Gospodovega do praznika ss. aposteljnov Petra in Pavla t. 1. to cerkev obiščejo, tamkaj spokorno in vredno sprejmejo sveta zakramenta pokore in Rešnjega Telesa in pobožno molijo za edinost med krščanskimi vladarji, za spreobrnjenje grešnikov in povišanje sv. katoliške cerkve. „Po znamenji sv. križa reši nas naših sovražnikov, Ti naš Bog!" Gospodarske stvari. Kmetijski stroji, njih dejanska korist in poraba. III. V poslednjem članku popisali smo iglično ali žebljično ročno mlatil nie o, in bralci vedö, zakaj da se tako imenuje. Naj spregovorimo še o ročni mlatilnici z angleškimi laštami (Leistensystem). Razloček med to in uno je ta, da je valjec (Walze, Trommel) drugačen. Mlatilnica z angleškimi laštami nima okroglega valjarja (cilindra), marveč nekako vreteno (kakor na širokih mlinskih kolesih), iz šest nazobčanih, po dolg itih, železnih lastic; vreteno se goni z velikim" ¿obatim kolesom, pa brez mahavnega kolesa (Schwungrad.) Drug razloček je ta, da gre pri tej mlatilnici slama zadi nazaj, zrno pa spredi ven, v tem ko pri iglični mlatilnici oboje spredi izpada. Za dejansko porabo z rokami je iglična mlatilnica najboljša; le pri mlatilnicah, ktere živina , voda ali par žene, je stroj z laštami alj letvicami boljši, o tem pa pozneje. Na eno reč pa storimo bralce pozorne , da se namreč zmotiti ne dajo po nizki ceni, za ktero se jim tu in tam mlatilnice ponujajo. Za nižjo ceno, kakor jo stane zadnjič popisana, dobi se tudi stvar manjše vrednosti in — kar je gospodarjem dobro pomniti — mlatilnica brez mahavnega kolesa, ki se potem posebej za 20—25 gld. kupiti mora, ter mlatilnica vrh hva-lisane nižje cene vendar le — dražje pride. Ker je ravno zdaj čas oranja in setve, pustimo mlatilnice in omenimo naj pluga iz tovarne Clayton-Shuttleworth-ove, ki je za-rad svoje prednosti na razstavah odlikovan bil. Ta plug se (lig. H) izvrstno rabi pri rahli ali srednji zemlji. Ima pa raven, lesen gre-delj ali hlod z dvema ročicama, kterih desna nekoliko bolj iz hlo- Clayton-Shuttleworth-ov plng da moli od leve. z železnim sprednjim koncem. Lemež (črtalo oravnik) je 9 1/2" širok, ter reže, ako zemlja ni pretrda, do 11" na široko. Plužni plaz (Pflughaupt) iz vlitega železa je pritisnjen v hlod z zagozdjo, zadej še ima naravnovalno vrtelo (Stellschraube), s kterim se zamore lemež ali bolj na ravno ali pa bolj navpik postaviti, kakor se vrtelo ali pritisne ali vzdigne. črtalo ali oravnik jekleni je spredej na plaz krepko navintan. Sprednji dve lahki, pa vendar močni kolesi iz kovanega železa ste tako napravljeni, da je ono, ki teče po razoru, večje od drugega, ki gre po celini, obe pa enakomerno tečete, ker se razorno kol6 višje alj nižje postaviti da. Velika prednost tega pluga je slednjič ta, da ima, ker je močen in večidel iz železja, pravo mero uteži (teže), ter ga ne more kar si bodi pri oranju sem in tje premikati, kakor se to pri naših navadnih plugih godi, s kterimi se zavolj tega, čeravno so ležji, vendar težje orati da. Z njim se delajo Čiste brazde, se zemljišče dobro prebrača, ker reže do 9" na globoko. Popisani plug stane s prednjima kolesoma in na vrh še z enim lemežem za zalogo (reservo) v Mariboru 38 gld. — Res je to nekaj goldinarjev več, kakor stanejo naši navadni plugi; pa pomisliti je, da je pri teh, ki so veliko slabeji, vseskozi poprav treba, in da se hitro zližejo, česar pa pri tem plugu ni, in torej se nekoliko večji strošek brž polovi. Ropanje bučel spomladi. *) Kakor hitro ropanje zapaziš in se prepričaš, da ima napadenec matico, moraš žrelo zožiti, košček čebula, česna, pelina v njega vteknivši ali pa nekoliko kapljic borovega ali kamenega olja v njega vliti. Potem se vzame kepa mehkega ila, vtakne palčica l/2 palca široka in s/s palca debela v žrelo, zamaže se potem žrelo čez in čez z ilom 2 palca na debelo, potem se potega palčica iz namazanega ila, ki se z drugo roko drži. Zdaj se položi palčica na konec tako nastale cevi in sicer tako, da napraviš ž njo topi ogel; čez njo *) V prvem delu tega sestavka se je v poslednjem listu 15. na strani 133 v 14. vrsti od zgoraj vrinula tiskarska pomota. Brati je namreč: Tak panj ali ropa ali bode „ropan", ne pa „ropar". se sopet prilepi mehki il za 1 palec na široko. Palčiča se iz ila potegne in panj ima „zaslepljeno" žrelo, ki ne drži naravnost v njega. Že tako pre-menjeno žrelo oplaši roparice, še bolj pa iz njega puhteči neprijetni duh. Če pa napaden panj nima matice, je zaslepljenje prazna poskušnja. Tak panj se mora iz bučelnjaka spraviti. Zadostuje, pa tudi ne, ako se napaden brezmatični panj je-den dan v klet postavi; kakor hitro sopet na svoje mesto v bučelnjak pride, ropanje na novo nastane. Najboljše je napaden panj popolnoma iz bučelnjaka djati, ga na oddaljen kraj spraviti in ga opazovati. Navadno začne ropati le jeden panj, kmalu jih ropa več in sem ter tje cel bučelnjak. Dolžnost vsakega moža poštenjaka je, blago in premoženje bližnjega varovati. Kakor hitro toraj bu-čelar opazi, da jeden njegovih panjev ropa, si mora prizadevati ropanje ustaviti. Takega roparja gre nekoliko dni v temno in hladno klet postaviti, soseda pa, kterega bučele se ropajo, opomniti, naj svoje panje preišče in ropanje ustavi. Če ropar v bučelnjak nazaj postavljen sopet ropati začne, je najboljše take tate najmanj ]/z ure daleč na kak drugi stan postaviti. • 0 setvi sočivja. Gospodarji po Štajerskem sejejo (sadijo) vse premalo sočivja, posebno pa graha, ki daje ljudem in živini toliko tečne hrane. Grah — poljski kakor vrtni — stori dobro v vsakej čvrsti, posebno pa apnati zemlji, in se dandenešnji tako lahko speča po mestih, kjer za živež vedno hujše prihaja. Pred bobom in fižolom ima grah še to prednost, da ga pozni spomladanski mraz tako lahko ne vniči kakor drugo sočivje, kterega bi toraj v neugodnih letih kaj dobro nadomestoval. — Gra-horico zavživa živina prav rada, je tudi tečna, ako le ni po dolgem deževanju ali vlažnih shrambah strohnela. Seje se grah po širokem metu na izorano zemljišče, le da se mora še bolj po-vlačiti kakor žitne setve. Za 1 oral potrebuješ 1 3/2 — 1 3/4 vagana; seje se vsled potrjenih skušenj najbolj proti koncu marcija do konca aprila. Ravno tako važna pri gospodarstvu je gra-šica (Feldwicke, vicia sativa), ki je posebno za živinorejca kot izvrstna klaja velike vrednosti. Seje se ali sama ali bolje še z ovsem pomešana, v enakih delih ali ne, kakor se bolj primerno kaže. Za klajo se kositi da, kadar začne cveteti, ko začne tudi oves nastavljati. Ker stori tudi v najslabejem zemljišču in ga tudi kot klajna rastlina le malo slabi, se priporoča posebno tačas, ko kmetovalcu gnoja za žitno setev primanjkuje. Tako se dobi, namesto da osatpo njivi raste, poprejšnji sad pred zimo in drugi sadzaržjo, ki je navadno zarano zrela. Kdor ima več zemljišča v prah i, mu je svetovati, da ga z omenjeno mešanico poseje in to v raznih dobah in na toliko, da po eni košnji dorašča druga za klajo. Praha se ve jla ne sme preveč s plevelom obrasena biti. — Če bi se v tem slučaji ne potrebovala vsa grašica za frišno klajo, ter bi sicer ostarela, se pa kot krma pokosi in posuši, in suha je vsaj tolike vrednosti kakor srednje sen6. Da se dobro grašično seme pridobi, se vseje dobro seme na kos nekoliko boljšega in čistega zemljišča. Čakati pa ni, da je grašica p r e z r e 1 a, že vsa žolta ali rujava, ker zrnje rado pokaplje, marveč se začne žeti ali kositi, ko je stročje z večine postalo rujavkasto. Grašica, na debelo zmleta ali kuhana, je izvrstna piča za pitanje govedi in svinj. Naj bi ta spis naše kmetovalce spodbudil, da sočivje v veči meri sejejo kakor je sploh navada. Lahko se v kupčiji speča in daje doma ljudem in živini obilno zdrave in tečne hrane. K—k. Dopisi. —n. V Konjicah dne 13. aprila. (Obletnica k a t. pol. društva). Čeravno nam je bolezen dva čestita govornika zadržala, da nista mogla včeraj našega društva obiskati, ^se vendar včerajšni zbor sme sijajen imenovati. Že 29. prosinca t. 1. je bilo dopolnjeno tretje leto, odkar smo v Konjicah kat. pol. društvo vstanovili. Alj v postnem času nismo zamogli obletnice svojega ustanovljenja obhajati, zato smo belo nedeljo k temu odločili. Nad 70 udov se je zbralo od blizo in daleč. Res lepo število, ako pomislimo, da se dostikrat pri obletnici takšnih društev, ki nad ti-suč udov štejejo, še toliko društvenikov ne snide. Da društvo naše ne peša, je to živ dokoz, ker se je včerajšni den 12 novih udov oglasilo. Društvo šteje sedaj nad 300 udov. Med temi je več djanskih in več dosluženih županov našega okraja. Pretečeno leto se je društvo pri svojih zborih veliko z novimi, neposrednimi volitvami pečalo. Namesto petega društvenega zbora se je bil napravil 28. septembra velik shod volilcev, kateri je še vsem dobro v spominu. Konjiški okraj je do lani veljal za nemčur-skega, pri volitvah v državni zbor 20. oktobra 1.1. smo mu to marogo zbrisali. Te volitve so jasno pokazale, da se naše društvo doslej ni zastonj trudilo. Le tako naprej ! V poslednjem zboru je bilo društvo blagemu g. Hermanu, našemu slovenskemu poslancu, zaupnico poslalo. Ko društ. zapisovalec prebere telegram, v katerem g. Herman naš zbor pozdravlja in se mu za častljivo zaupnico zahvaljuje, so vsi zbrani navdušeno zaklicali: Živi naj Herman! Po končanem društvenem poročilu poprime besedo č. gosp. Jož. Vir k, da bi zbranim poka- zal, kako liberalizem po celi Evropi sv. katol. vero spodkopavlje in sv. cerkev v železne okove „novoverskih" postav uklepati skuša. Govor je prišel iz srca, in je poslušalcem v srce segel. Cestiti govornik na koncu svojega govora priporoča, naj se odpošlje našemu mil. knezu in škofu v teb vibarnib časih posebno pismo udanosti, kakor ga je društveni odbor nasvetoval. (Bralci najdejo posnetek v predalu: „Cerkvene stvari"). Pismo udanosti se prebere. Pri glasovanju je pismo soglasno sprejeto. Govornik sklene: „Hvala Bogu! vsi smo edini! Toraj za-kličem iz srca: Živili sv. Oče Pij IX.! in naš mil. knez in škof! Živili! — Živili vsi kat. ško-Qe! Živili!" Pismo udanosti se po odboru podpiše in mil. knezoškofu odpošlje. Društveni denarni-čar potem poroča, kako varčno da je ravnal z denarjem, katerega so bili društveniki za društvene potrebe darovali. Temu poročilu doda kratek poduk: „Kaj je denar — in kakoježnjim ravnati"? *) Na to se soglasno sprejme prošnja do slov. dež. odbora, naj se srenjska postava po Hermanovem nasvetu spremeni. Na dnevnem redu je bila še volitev novega društvenega odbora in nadomestnikov. Alj zbor je to točko dnevnega reda s tem kratko rešil, da je dosedanji odbor še za novo društveno leto so-glasuo potrdil. Prvomestnik ostanejo tudi četrto leto vč. g. Jožef Rozman, nadžupnik, dekan itd. v Konjicah. Bog daj društvu še veliko tako veselih obletnic doživeti! Od sv. Križa pri Ljutomeru. (Nadloge od vseh strani.) Dne 8. t. m. o ]/2 5. uri zarano je požar posestniku v Ilijaševcih T. F. kmetiško poslopje vničil. Goreti je začelo na skednju, k sreči pa vetra ni bilo, sicer bi bilo še več pogorelo. Ker ni pri posestniku tobakarja, utegne hudobnež požara kriv biti. Posestnik ni bil zavarovan in nesreča je tem bolj občutljiva, ker sedanje ljudstvo nima pravega krščanskega usmiljenja in se še mnogi nesrečnežu smeji. Križevčani prišli so z okr. gasilnico pešice prekesno, ko je požar razun hišnega poslopja že vse bil pokončal. Ko vprašam enega, zakaj da niso konj vpregli, da bi bili prej prišli, se modro odreže, češ, zakaj nam pa niste že včeraj glasu dali, da bo požar pri vas, da bi bili že včeraj z gasilnico sem prišla!T Ej, si mislim, treba bo za-naprej več ovsa sejati, ki daje več sape pri vožnji. Tudi gojzdnih požarov smo že imeli v peterih srenjah, ki so veliko škode napravili. — Priteple so se k nam tudi osepnice, in kakor da vsega zlega še zadosti ni, je letos toliko kobil zvrglo in z žrebeti vred poginulo, da še nijedno spomlad toliko. Vrh vsega tega se širi med ljudstvom napuh, požrešnost in pijanost, da človeka srce boli, če pomisli razdor po rodbinah in srenjah, in torej tudi žalostne nasledke za ljudsko blagostanje. Uzroka drugega tem grdim prikaznim ne znam nego — peša nje žive vere, brez katere ni brzde divjim strastim. Iz Kozjega. (G. Hriber seje zmajal.) Velika noč je tudi nam nekaj veselega prinesla: g. Hriber namreč ni dobil najvišega potrjenja kot načelnik našega okrajnega zastopa. Pretečeni petek bi že bil moral vpričo okrajnega glavarja ključe in pisma oddati svojemu namestniku; pa okrajni glavar mu je sedaj še zanesel in preložil osodepolno sejo na prihodnji petek dné 17. t. m. Takrat bodo že izvoljeni odborniki politični gosposki obljubili zvestobo, gospod Hriber se bode javno poslovil in novi načelnik izvolil. Ljudje, ki umejo iz obrazov brati, pravijo, da je Hriber-jev barometer zeló padel; videti mu je res, da je kaj klavern in pobit. G. okrajni glavar in tudi tu&ajšni gospodje vedó tudi, da se bode Hriber v kratkem prestavil. Tedaj srečno pot, in da se nikdar več ne povrne! Politični ogled. Avstrijske dežele. V petek 10 t. m. se je začela bila v gosposki zbornici debata o „verskih" postavah in po 3dnevnem besedovanju seje v ponedeljek, 13. t. m. končala s tem, da je s 77 glasovi proti 43 bila vredna spoznana za poseben pretres, ki pa je le malo časa trpel, ter so liberalni velikaši postavo sprejeli, kakor jo je zbornica poslancev sklenila. Preč. škofi so pred specijel-nim pretresovanjem postave zbornico zapustili. Prvo dejanje je toraj skončano; zdaj sledi drugo: potrjenje, za tem pa — tretje: upor in zmešnjava po vseh deželah, pri kteri si bode ljudstvo najbolj britko skusilo, kaj da je cerkev v sponah vladnega samovolja. Govorili so proti postavi preč. škofi: kardinal Rauscher, kteremu je zopet nesrečna beseda, od ministra Stremayr'ja z radostjo pobrana, iz ust izletela, da bi ne bilo kaj oporekati, če se vlada zoper politikovanje duhovnikov zavarovati hoče; kardinal in nadškof Solnograški, Praški, knezoškof Gasser iz Briksne na Tirolskem, kne-zoškof Krški in Lavantinski; iz posvetnih ve-likašev: knez Cartoriski vrlo dobro, knez Alfred Windischgräz, grof Fr. Falkenhayn, ki je tudi zagovarjal sklep odborove manjšine proti tem postavam, slednjič grof Leon Thun, kterega si je kat. manjšina izvolila za skupnega govornika potem, ko je zbornica sprejela bila predlog, da se naj razgovor konča. Svojim bralcem mislimo najbolje vstreči s tem, da razglasimo prihodnjič izvrstni govor Thunov, o kterem celó ustavaški list „Fremdenbl." pravi, da presega vse, kar se je pri obravnavi „verskih" postav v obeh zbornicah govorilo. Nasproti kat. stranki so govorili: žl. Tschabuschnigg, Arneth, Neuman, Hofler, Hye, Hartig, Ant. Auersperg (pesnik Anastazij Griin) in Lichtenfels, kterega si je liberalna večina za splošnega govornika izvolila, kterega je pa med govorom nesreča zadela, da se je v omotici na svoj stolec zvrnil in so ga morali odnesti, ter še zdaj boleha. V imenu odborove večine je govoril vitez Hasner, nekdanji minister bogoČastja, gladko in pretkano, za njim pa minister Stremayr, ki je proti Lavantinskemu knezoškofu, ki so med drugim rekli, da bodo te postave vernikom britkosti delale, sklicaval se na Dunajskega nadškofa, češ, da temu ni tako; toda nadškof je le hotel dokazati, da postav treba ni, ker je prvotna vladna predloga, ktero je pa zbornica poslancev poostrila, blizo enakega obsežka, kakor konkordat (pogodba s papežem od 1. 1855). — Slednjič je govoril minist. prvosednik knez Auersperg, ki jc spodbijal skoz in skoz resnično besedo Praškega nadškofa in kardinala Sebwarzenberga, ki je med drugim rekel, da ponižuje ta postava duhovnika v državnega služabnika. S tem se ve da ni rečeno, da bi državni služabniki spoštovanja vredni ne bili, ampak le, da ima cerkev odločiti, kdo da je za to in ono cerkveno službo sposoben, a ne vlada, ki meri s celó drugim merilom sposobnost in tako cerkveno službo ponižuje, ker jo dostikrat podeli osebam, ki so n j e j všeč, cerkvi pa nikakor na čast in korist. Zgodilo se bo torej, česar smo se vedno bali, in toraj lani toliko pisali, da ne liberalcev voliti: vlada dobi oster nož v roke zoper slovansko duhovenstvo, ki je dosedaj iz živega prepričanja, da sta nemškutarstvo in liberalizem slovanskim katoliškim narodom silno pogubna, upiralo se sistemi, ki oboje silno pospešuje. Če se vsled novih postav vladi posreči, da duhovniki — česar pa ni misliti — povsod utihnejo in liberalnim kričačem ljudstvo prepustijo, bode ubogo ljudstvo samo najbolj škodo trpelo! Ogersko. Velikonočni ponedeljek so napravili skrajni levičniki shod, v kterem je bil razgovor o državni banki, to je o društvu bogatinov, ki dela bankovce in državi posoja. Sklenili so prošnjo do fin. ministra in državnega zbora za vstanovljenje samostalne ogerske banke, ki bi toraj z dunajsko ničesar več ^praviti ne imela. Kakor pa stvari stojé, bi Magjarom to dovoliti le zamogel človek, ki hoče njih lastno „državo" v propad pahniti. Bankovci se lahko delajo, pa „cvenk" za nje se — posebno na Ogerskem — težko dobi. Vnanje države, v nemškem državnem zboru in zunaj njega so se dolgo časa trgali zastran tega, koliko da naj šteje stoječa armada. Po trdem uporu so zdaj tudi nasprotniki popustili in hočejo vladi dovoliti, kar tirja, namreč 401.000 mož na 7 let. — Sicer je to grozno veliko, pa kaj si hočejo? Rudečkarski komunisti kažejo povsod pesti, liberalcem pa tudi ni vse eno, ali v miru zavživajo, kar imajo, ali se pa nevarnosti izpostavijo, da pridejo rudeČkarji s petrolejem in rečejo: daj, daj, sicer ti vse požgemo! Francosko. Rudečkar Rochefort (Roš-f6r), ki je s tovariši Pariš strahoval in požigal, je na potu v prognanstvo s 5 tovariši ušel in pobegnil na Angleško ali kakor drugi trdijo na Švicarsko. Za poduk in kratek čas. Nemški „šolmeštri." Leta 1866, ko smo pri Sadovi od Prusov tepeni bili, so Dunajski liberalci in za njimi vsi drugi kvasili: „Pruski šolmeštri so našo armado pobili!" Od tega trenutka so letele neprenehoma strupene pušice na „staro" šolo v Avstriji, češ, da bi nas Prusi nikdar natepli ne bili, ako bi šola pod nadzorstvom cerkve ne bila. To hujskanje rodilo je „nove" šolske postave, brezversko šolo; „šolmeštrov" se je pa polastila ponosna misel, da na njih ramah država sloni, da se toraj tudi država po njih sukati mora! Kakor pa ima vsaka laž le kratke nogč, tako tudi ta. Šemo ji je potegnil raz obraza prusko-nemški vojni minister, maršal Mol tke, ki je v nemškem drž. zboru med drugimi resnicami tudi naslednjo povedal: „Govorilo se je, da so „šolmeštri" naše bit ve dobili. Ali znanost sama ne povzdigne človeka na ono stališče, da je pripravljen življenje dati za kaki vzor, za spol-novanje svojih dolžnosti, za slavo domovine; k temu je treba prave vzreje človeka. Ne šolmeštri, marveč vzrejalec dobil je bitve, in ta je: država, ki je kakih 60 let sem narod vzrejala k životni čilosti in duševni jakosti, k redu in natančnosti, zvestobi in pokoršini, k domoljubju in možatosti." — Kot previden, mnogo skušen vojak ve Moltke prav dobro, da se vse to ne doseže po laži - liberalizmu, kteri ničesar druga ne ve, kakor da pri šoli in v javnem življenji spodkopava vero in vestnost, brez katere vse to mogoče ni, kar Moltke kot neobhodno pogodbo narodnega junaštva poudarja. Do najnovejšega časa tudi na Pruskem vodčnega liberalizma ni bilo, bila je pa lepa sloga med državno in cerkveno oblastjo, živo tekmovanje na duševnem polji in vsled tega | lep vspeh v šolah, ki niso bile brezverske. Bode li pruska zgodovina tudi v prihodnje, odkar je Bismarkov liberalizem vse razdjal, o enakih zma gah govoriti zamogla, je silno dvomljivo in se bo na skoro pokazalo. Razne stvari. (Zbor vinorejcev in krčmarjev) v Mariboru dnč 11. t. m. je bil mnogobrojno obiskan od mestja-nov in vnanjih. Govorilo se je tri dolge ure mnogo, pa culo silno malo tehtnega. Med govorniki bil je tudi S e i d 1, ki je samo zato govoril, da je govoril, pravega predloga pa ni našel, kajti zna-mnje, da se nič pravega ne ve nasvetovati, je, ako se predlaga, da naj vlada študira vprašanje, kako brozdanju vina v okom priti. — Govoril je profesor Mttller, kot „joger znanosti", kakor se je sam predstavil, ter v nemški govor precej neslane „kranjske" besede vpletal. Tehtnega ni s Seidlnom vred nič povedal, ampak njemu nasproti državno policijo na pomoč klical, da „pančarje" — brozdarje zgrabi in jim na prste gleda. Kako ? tega ni razločno povedal, ker se sploh povedati ne da. — Ker so se pri prvi točki predolgo mudili, razšli so se z večine o poldnč poslušalci, in po dolgem besedovanji se je sklenilo, da naj odbor 12 udov prošnjo zoper vinsko brozdanje sestavi in zbornicama državnega zbora kakor tudi dotičnim ministrom odpošlje. — Čuden pa je sklep, da se naj vlada prosi, naj bi se proti ogerskim in hrvaškim vinom zopet vpeljel — mejni e o 1!! Po vsem svetu se dela na to, da se trgovina razširi in meje odpadejo, ti pa hočejo meje proti Ogerskemu zopet zapreti, češ, da dobodo štajerski vinorejci nekako privilegijo! Gospoda! sistema je kriva, da je pri nas preveč davkarskih oklad in torej pridelovanje predrago, ne pa ogerska in hrvaška vina. (Na vinorejski in sadjerejski Šoli) v Mariboru je postavljen za drugega učitelja g. Konr. Hein-rich, dozdanji učitelj na gospodarski šoli v Mod-ling-u pri Dunaju. (Lep dar.) Preč. Zagrebški nadškof M i h a-lovič je daroval kot pisanko za vseučilišče 30.000 gl. (Pobalinska razposajenost.) Belo nedeljo so razuzdani fantje v C i r k o v š k i fari blizo Prager-skega dva poštenejša tovariša, ki nista hotela ž njimi rogoviliti, tako hudo stepli, da sta v smrtni nevarnosti. (Napredek v nemčurskih Šolah.) V ljubljanski višji realki dobilo je letošnje prvo polletje 73 učencev trojko! Vzrokov tega, kakor piše „Slovenec", je več. Mnogo zamudili so učenci in pozabili na dolgih počitnicah, ktere so letos imeli zarad osepnic; mnogo jim je na poti tudi poduk v nemščini, ktere mladež prav ne ume in bi torej slov. materni jezik moral učni jezik biti. Z nemškim učnim jezikom se ne godi škoda samo učencem, ampak tudi njih starišem, kterim do-našajo sinovi za velike stroške in skrbi „trojke" domu, in to zarad nemške prenapetosti, ki hoče po vsej sili mladež v šolah ponemčiti. (Družba sv. Mohora) je letos, kakor naznanja „Besedn.", skoro za 200i) novih udov pridobila. (Da capo.) V ponedeljek, 13. t. m., blizo j 9. ure na večer je bilo neko mlado ženstvo za Girstmaier'jevim plotom pri hiši blizo kolodvora v Mariboru ustreljeno. — To je v nekoliko tjednih že drugi umor poulične lajne. Kultura gre močno v cvet! (Premembe v Lavant. Škofiji:) C. g. Kari Gmajner, dozdaj kaplan pri sv. Jederti nad Laškim, prestavljen je k sv. Lovrencu na Bizelskem. C. g. Jož. M as té n je imenovan za župnika pri sv. Rupertu nad Laškim. (Za družbo duhovnikov Lav. škofije) so na dalje vplačali čč. gg.: Altman, Pirkovič, Velebil, Einsiedler, Martinico, Gmajner, Kurnik mljš., vsi po 11 gld. Povabilo k seji občnega zbora okrajne posojilnice v Ljutomeru. Seja bode 26. aprila 1874, to je prvo nedeljo po Jurjevem. Začetek seje ob 3. uri popol-dné v ljudski šoli v Ljutomeru. V pretres pride: I. Odborovo sporočilo o delovanju društva in o računu za čas od 15. septembra 1872 pa do 31. decembra 1873. II. Odborovi nasveti za tako spremembo društvenih pravil, da se potem diuštvo lahko v društveni opisnik vpiše ali registrira. Ker bode potem takem seja zlo važna, va-| bijo se društveniki, da se je prav gotovo vdeležijo. Odbor okrajne posojilnice, V Ljutomeru, 12. aprila 1874. Kukovec, načelnik. Odprto pismo g. Janku Pajku v Mariboru! „Clara pacta boni amici." V štev. 82. od dné 12. apr. odbijate v pismu, poslanem uredniku „Slov. Naroda", na vso sapo „n ato 1 co vanj a", izhajajoča celó — kakor se pritožujete — „iz prijaznih Vam strani", da bi namreč — prijatelj „Gospodarja" in njegovih nazorov bili! Strašna nesreča! In kako je hudobni svet do tega „natolcovanja" prišel ? Iz ¡ same slepote in nevednosti. „Krivo sodeč" — pišete— „potem, da se „Slov. Gospodar" v „narod-nej" tiskarni v Mariboru tiska in ker sem jaz vodja te tiskarne, zaključujejo nekteri ljudje, ka so moji in „Gospodarjevi" nazori identični. Prvi, ki bi se temu mnenju uprl, bil bi gotovo g. urednik „Gospodarjev" sam, koji bi najbolje znal povedati, da je ona trditev uprav — smešna." — Brez vseh ovinkov in z vso resnostjo Vam pritrjuje urednik „Gosp.", da je res „smešno", ako Vas kdo na sumu ima, da so Vaši in naši nazori ednaki; da je še bolj „smešno", če Vas kdo s takim natolcevanjem nadleguje zarad tega, ker ste „vodja" tiskarne, v kterej se „Gospodar" tiska; da je pa slednjič najbolj in nad vse „smešno", če Vas taka natolcovanja bodejo, da si niste mogli drugače pomagati, kakor da ste se s pismom uredniku „SI. Nar." v naročje vrgli. Posebnega pomislika bi se ve da vredno bilo vprašanje: so mar nazori „Gospodarjevi" n a-pačni, da jih s toliko skrbjo od sebe odbijate, ali so pa morebiti le Vaši nazori napačni? „Gospodar" brani národnost in kat. vero, in dokazal mu še nihčer ni, da je na krivem stalu, pač mu pa pritrjuje ljudstvo, kar spričuje lepo število naročnikov. Pa pustimo to! V Vašo tolažbo in — ako mogoče — v popolno Vašo rehabilitacijo pri „liberalni" stranki dostavljam še to, da je od tistega časa, ko ste v svojem oklicu do volilcev ob volitvah v državni zbor blizo vse prekrižali, kar je „Gosp." v štev. 30. lanskega leta pisal in čemur ste Vi pritrdili, in kar je tudi oklic osrednjega odbora v Mariboru izrekel, in čemur ste tudi Vi pritrdili, — od tega časa, ko ste Vi vse to v svojem oklicu skoro popolnoma zatajili, od tega časa, in ker sploh v nobeni — ne duševni, ne družbini zvezi z nami ne stojite, je res prav „smešno", če Vam še kdo očita, „ka so Vaši in „Gospodarjevi" nazori identični". Po tem takem Vam zamore na Vaše javno pismo urednik „Gospodarja" javno spričevalo dati, da ste v duhu in resnici pri „unih", a ne pri „Gospodarju", ki se kljubu Razlag — Vošnja-kovemu postopanju v državnem zboru v konfesijo-nelnem vprašanju krepko drži in držati misli tudi v prihodnje katoliških in národnih, načel kakor pošteni bralci „Gospodarjevi", kterih pravice in nazore zastopati si „Gospodar" v največo čast šteje. Končno Vas pomilujemo, da imate kot „vodja" narodne tiskarnice taci h sitnob pri stranki, kterej tako zgovorno svojo nespremenljivo udanost in prijateljstvo zagotavljate. Ker tudi preč. ško-fijstvo „narodni tiskarnici" precej dela izroča, in ker je tiskala celó Tomaža Kempčana „hojo za Kristusom", utegnete kot vodja te tiskarnice, ktero nemara „konservativni" Slovenci največ z denarjem zalagajo, pri liberalni slov. stranki še sum vzbuditi, da ste od nog do temena — klerikalec postali! Taki so ti ljudje; oni nemajo pojma o tem, daje tudi „narodna tiskarnica" zgolj g'schaft, kar tudi izrazuje nemški napis zunaj na tabli: „Aktienbuchdruckerei", a ne „Nationale Druckerei". V drugem pismu bomo pa pojasnili Vaše nazore, s kterimi ste sami skušali se opravičiti. Urednik „Gospodarja". V